Gr. Novak: Utrinki. 107 Po njegovi smrti ni mogel nihče prebivati v malinu. Dejali so, da vsako noč vzdiha na kolesih, ropota pod streho in Bog ve, kaj še. Novi malinar ni bil vajen samote, zato ni vedel, da ječi veter med kolesi in se pod streho pode malinske podgane. Ker ni nihče prebil v malinu, zapustili so ga in sedaj čakajo, kdaj se podere sam . . . Utrinki. X/itro izginja rohneč Časih poletni vihar, Vender sledove zapušča: Bridko ga pomni ratar. Vihru podoben je čas: Dalje uevdržen hiti, Kar pa v srce nam zariše, Največ le s srcem mini. Solnca pomMdnega s6j Cvetje v življenje budi, Solnca poletna vročina Cvetje, zelenje mori. Čista ljubezen tako Vzbuja za vzore nam čut, Čustvo ljubezni pohotne Vzorom morilec je krut. Zvezda tik zvezde blesti V jasnem prostoru neba -Up se poraja za upom V temni globini sred. Mnoga utrne se zvezd, V večnosti pade morje" — Up nekateri ugasne, Tiho žaluje srce . . . V vrt se pomladni ozrl, Cvetja ogrinja ga kras: Cvetju moči so podobne, Ki se razvijajo v nas. Vsakdo je cvetja vesel Zmožnostij tudi darov, Vender čemu nam je cvetje, Če ne rojeVa sadov? Gr. Novak. Gr. Novalc: Utrinki. »SI Tukaj lehko počijemo med ubožnimi kočami, pod košatim drevesom ; ali vode nimajo, kruha nimajo, jajec nimajo, ničesa — in če nismo s seboj prinesli živeža in pitne tekočine, tedaj pa se brzo opa-šimo, in ajde! Na nasprotni strani zopet 300 m visoko na drugo planjavo, kjer nas vzprejme znana steza in nas povede okolo Snežnice, okolo strmega Radostaka mimo Cezme in Daždarice vode, čez planoto Kamensko, med groznimi pečinami nad Matkovičem — doli proti Ercegnovemu. Ako dobro hodimo, v šestih, celo v petih urah lehko pozdravimo »zeleni trg« pred gradom, in tedaj smo rešeni vseh nadlog in vsega truda; ali Vele bukve in Bašteka ne bodemo pozabili nikdar! — Utrinki. Z«^e"jen do vode hiti Potnik od truda potrt, Znoj en dospe do potoka, Nagne se, pije si — smrt Tvoja podoba, sred ! Žene v ljubezen te up, Ljubiš, v opojni ljubezni Piješ nezgode si strup! Gora žaluje in dol, Cvet je do cve"ta rosžn, Kadar pred solnce večerno Zastor mu pade teman. Davno ostavil zemljd Mili resnice je svit, Svetu pa ljubo je cesto, Da mu v temo" je zakrit. Megla polega se v dol, Polja objema, ravni, Meni ponočna ta megla Slika zavisti se zdi. Kdaj skozi gdsto megld Svit se pokaže nam čist? Luči resnice takisto V dušo ne pušča zavist. Slepca nikdo ne sramf, Le pomiluje ga vsak, Kdor pa miži, da ne vidi, Njemu recimo — beddk. Kdor za resnico ne ve", Temu ne sodi posmeh, Kdor se odtuja resnici, Njemu to šteti je v greh. Gr. Novak, Gr. Novak: Utrinki. 215 Minilo je dobrega pol leta. Kratek čas v obči zgodovini, toda v življenji posameznikov se toliko predrugači tudi v tako malem pre- v sledku. V naši vasi je ostalo tedaj splošno vse pri starem. Pri Ste-fetu pa so bili poslej na mesto dveh — trije (ljudje imajo bistre oči), in povest pravi, da so bili vsi trije — veseli drug drugega. Lenka Korenova je bila dobra žena, pridna gospodinja; Stefeta se ni sramovala, in on ne nje. Neumorno je delal, pametno gospodaril. Saj je imel dva človeka, o katerih je mogel reči: zanja se potim in trudim. V tretjem bitji družine njegove mu je bila namreč izpolnjena sladka želja, da je čul iz otroških ust ime »oče«. Blaž Stefe je začel okušati nekaj takega, kar imenujejo ljudje srečo. Kdo bi si bil mislil — na stara leta! Utrinki. eje košate sem zrl, Drevja ponosnega last: Vse se združujejo v del>lu, Vsaki pa druga je rast. Poti življenja ljudem Vodijo v razne strani: K smotru nas pravemu vodi Pot, ki do vzorov drži ! 10. Kadar pri cvetu nam cvet Jčsen mrzeča zatre, Nadeja te"ši nas jedna: Pdmlad jih zopet razpne. Cvetom jesenskim nalile Mnogi premine — značaj. Bode li drug se porodil ? Možno, a vprašamo, kdaj! . II. Kamen izdablja baje Kaplja pogostna dežja, Trša po hipni je plohi Cesta, kot prej je bila. Groženj osornih izraz Srcu je plohe naliv, Mehko pogostno svarilo V srci nahaja odziv. 12. Slane pogubna je moč: Kadar pobeli ravdn, Se"me nebrojno zatrto, Sad je neštet pokončan. Slana — krivica sveta! Koliko vzornih teženj Dih nam je tvoj že pomoril, Koliko blagih življenj ! Gr. Novak 280 Gr. Novak : Utrinki. Utrinki. črno dviguje se sklad Vrhu gore" razvalin, Mnogi nad hribom orjaškim Prešlosti plava spomin. Vedno jednako svetal Žarka je solnčuega trak, Ako ga tudi zakriva Našim pogledom oblak. V gredi, kjer preveč rastlin Skupaj poganja iz tal, Sestra pogosto družici Smrtno vzbudila je kal. Nddeja polni in strah Nčmih prisdtnikov zb6r, Predno igrišča jim zastor Zadnji odgriie priz6r. 13 14- iS- 16. Hram je pordžen — srce, Ki ga je strla bolest: Mrtvo zaklepa nam v sebi Mnogo, premnogo povest . Ako napira se svet Vzorov omničiti žar — Vzori ostanejo čisti, Svetli kot solnce vsekdar. Sklepov, načrtov preveč, Praznih nad mero bese"d: Redko to vodi do smotra, Rado kopneva prevrčd. Sreča nestalna igra Igro neznano ljudčm, Zastor prihodnjosti krije Konec dvojivi oče"m. Gr. Novak. Brez srca. vS( Fog se mene, sin, usmili: Glej, s temd bori se dan ! Kaj sem časa jaz sinoči Plakala sirota v koči, Čakala zamaii! Greh je, sin, ponočevanje, Cesto vodi do gorja; Greh je mater žalostiti, Sebi greh v sramoto biti, Sin moj — brez srca!« »»Tiho, tiho, stroga mati, Preveč me dolžite vi: Zvezde name so sijale, Zve"zde bodo pričevale — Greha bilo ni! Brez sred pa — mati moja, Kdo vam je že to dejal ? Res, sosedova Ale"nka Davno moja je mladenka — Nji srce" sem dal!«« Gr. Novak. 33° Gr. Novak: Utrinki. »Zakaj ji pa ne naročiš tezalnice blaženega Antona od Kala, s katero se usta ženski zamaše tolikanj spretno ? Zakaj ne, pater polkovnik?« »Vidiš, pater prijatelj«, odgovori polkovnik, »tiste stvari nimam rad v hiši, ženski preveč zakriva obraz, in ta je pri ženski vender najlepše !« »Haha, pater polkovnik!« »Ne misli si ničesar hudega, pater major! Kaj bi mi ženska z zakritim obrazom? Potem se ji pa na vratu tudi napravijo rane in žulji, ako bi predolgo nosila tezalnico blaženega Antona od Kalal In lep bel vrat, pater major, to je tudi lepa stvar!« (Dalje prihodnjič.) Utrinki. Z«, grma zletava na grm Živeža ptica iščoč, Vsekdar nazaj do mladičev Skrita privede jo moč. Slika si rev in gorja, Žalna temota noči, Srečen je potnik, ki tebi Rano dovolj ubeži! Ženski se mili kleče", Majhen ti bode uspeh: Prošnjam in sladkim besedam Rade povračajo smeh! Ako se skoro zvedri, Kaj nam oblačno nebo ? Kadar ne upa vremena, V prsih je kmetu hudo. 17- 18. 19- 20. Ptice so — drage želje, Čustev prikritih izraz: Vedno do ljubljencev vodi Srca jih tajni ukaz. Morda resnično tako Trdiš, prijatelj — plašan, Vender: iz nočne temote Svetu poraja se — dan! Tebi naj sreča deli, Cesar ti prosi srce"? Spomni se ženskega svojstva: Sreča je — žensko ime"! Z upom na zornejše dni Lahko se nosi bolest, Ali trpeti brez upa — To je drugačna povest! Gr. Novak.