številka 4 / letnik 59 / Ljubljana, 27. januar 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov «1 Slovenije Z zdravniki in šolniki se želijo primerjati tudi državni uradniki Republiški odbor Sindikata državnih in rtižbenih organov Slovenije (SDDO) ugodja. da so se lani povečala nesorazmerja med P ačami v državni upravi in pravosodju v pri-rnerjavi s plačami v šolstvu in zdravstvu, ki x tudi financirata iz proračuna. Kot je na ti-j1. °vn' konferenci tega sindikata ta ponede-jek povedal sekretar Drago Ščemjavič, so se razmerja v javnem sektorju porušila zaradi te- ga, ker je na podlagi novih zakonov in aneksov h kolektivnim pogodbam v nekaterih dejavnostih vlada začela izplačevati različne dodatke. SDDO meni, da so plače v državni upravi in na sodiščih v primerjavi z drugimi dejavnostmi sramotno nizke. Po zadnjih podatkih prejema draginjski dodatek kar 35 odstotkov zaposlenih v državni upravi, na sodiščih pa celo 82 odstotkov. V državni upravi prejemajo draginjski dodatek vsi, ki so razvrščeni v prve štiri tarifne razrede, v sodstvu pa celo nekateri, ki so v šestem tarifnem razredu. SDDO zato poziva pristojna ministrstva (za notranje zadeve, za pravosodje, za delo, za finance), naj pospešijo usklajevanje plač v državni upravi in na sodiščih z drugimi dejavnostmi javnih služb. Kot nam je povedal Drago Ščernjavič, se je minister za notranje zadeve Borut Šuklje, s katerim seje vodstvo sindikata sestalo 10. januarja, strinjal, daje treba odpraviti nesorazmerja med plačami v dejavnostih javnega sektorja, ki se financirajo iz proračuna. Le tega, kako bi to bilo mogoče narediti, ni vedel. Predloge SDDO podpira tudi vodstvo ZSSS na čelu s predsednikom Dušanom Semoličem. Zelo skromen začetek pogovorov o spremembah plačne politike Slovenci bomo širili socialno partnerstvo Konec prejšnjega tedna je bila v Solunu mednarodna konferenca z naslovom Civilna dmžba, demokratizacija, sodelovanje in pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Organizirali sojo Evropski ekonomski in socialni odbor, Proces Royamount in Ekonomski in socialni svet Grčije. Dušan Semolič je udeležencem predstavil izkušnje Svobodnih sindikatov pri gospodarskih in socialnih reformah v Sloveniji ter prilagajanja slovenske zakonodaje predpisom Evropske unije. Semolič je tudi dejal, da močne in dobro organizirane sindikalne organizacije kot sestavni del civilne družbe lahko v tranzicijskih državah pomembno nadzorujejo oblast, vplivajo na njene odločitve in prispevajo k razvoju demokratičnejših odnosov. Na konferenci so razpravljali tudi o Akcijskem programu za pospeševanje kulture in prakse socialnega dialoga v jugovzhodni Evropi. Ta programje namenjen usposabljanju socialnih partnerjev izjugovzhodne Evrope. Socialni partnerji iz Slovenije so uvrščeni med tiste, ki bodo še neizkušenim kolegom prenašali svoje izkušnje. O tem programu so razpravljali tudi vladni predstavniki držav, ki so naštete v paktu stabilnosti, ter Rusije in Združenih držav Amerike ter ga v celoti podprli. Neudeležba vladnega predstavnika iz Republike Slovenije je bila opazna. Pavle Vrhovec Rot nam je po prvem pogovoru socialnih partnerjev o spremem- ‘th dogovora o plačni politiki (bilje to sredo v prostorih GZS) po-li 1 al Predsednik ZSSS Dušan Semolič, so se udeleženci dogovori-c o eni zadevi in sicer, da naj bi bili vsi, ki prejemajo le minimal-Plačo, oproščeni plačevanja dohodnine. Pismo s tako zahtevo bo * ^glasju vseh predstavnikov delodajalcev in sindikatov vladi poslal * edsednik ekonomsko-socialnega sveta Jože Stanič. Organizacije x ‘dajalcev in sindikati vladi skupaj predlagajo, naj oprostitev pla-v fVK1Ja dohodnine uvrsti na prvo sejo, da bi lahko začela veljati že ebruarju. Semolič še dodaja, da se je s to rešitvijo strinjal tudi mi-n,s‘er za delo Tone Rop. re *ede drugih treh zahtev, ki jih postavljajo sindikati: povečanje nja'eSa Za *etn' dopust enotno za vse zaposlene, ukinitev zaostajanj ras'i izhodiščnih plač za rastjo življenjskih stroškov, izenačitev gov'ITIa*ne P'a^e 'n izhodiščne plače za prvi tarifni razred, pa na pole y°ru n' bilo nobenega napredka. Udeleženci so se dogovorili —.^Ponovni pfitgovor, ki bo čez tri tedne. 2. 1 >T3 št. 4 / 27. januar 2000 SEDEM DNI V SINDIKATIH POKOJNINSKA RFFORMA št. 4 / 27. januar 2000 Sindikat Alternative v podjetju InterTob je za 28. januar napovedal stavko. Med stavkovne zahteve je zapisal marsikaj, kar objektivno mednje ne sodi. Pravi stavkovni zahtevi sta le izplačilo plač in manjšega dela regresa za letni dopust za lansko leto. Tudi če sta zahtevi legitimni, moti to, daje bila zahteva za izplačilo plače postavljena prav na plačilni dan. Pri obeh zahtevah še bolj moti to, da se o njiju Alternativa ni prej niti poskušala pogajati z direktorjem podjetja. Kot nam je povedal Jože Miklič, sekretar območnega odbora STUPIS-a za Dolenjsko, seje podjetje Inter Tob razvilo iz bivše Tovarne obutve Novo mesto. V novo podjetje je 80 delavcev vložilo terjatve do bivše Tovarne obutve v stečaju, stroje pa so vzeli kar v najem. Tako so delali in se mučili štiri leta. Ves čas je v podjetju deloval le STU-PIS iz sestave Svobodnih sindikatov. Člani sindikata podjetja so lani poleti izvolili novo vodstvo. Prav to je pod vodstvom predsednice jeseni večino članstva popeljalo v Alternativo. V STUPIS-u je ostala le kakšna tretjina članov. Jože Miklič iz tega sklepa, daje pri prestopu iz Svobodnih sindikatov v novo sindikalno zvezo šlo zlasti za politične razloge. Če vodstvo ne bi bilo dobro v ZSSS, zakaj bi mu zaupali, da bo dobro v drugem sindikatu, se sprašuje Miklič. Alternativa, ki ji lani ni uspelo pri organizaciji velike stavke v Revozu - njene zaplete v tem podjetju je reševal prav Miklič - naj bi svojo moč skušala dokazati v manj- Alternativa na Dolenjskem se želi dokazati šem podjetju. “Stavkati hočejo za vsako ceno, tudi če podjetja zaradi stavke ne bo več. Zaradi ambicij svojih šefov na Dolenjskem je Alternativa pripravljena ogroziti tudi delovna mesta, ki so sijih delavci sami kupili. Napoved takšne stavke so poleg Alberta Pavliča, regijskega šefa Alternative, skuhali tudi profesionalni člani sveta delavcev v Revozu, ki še naprej negujejo zlasti politične ambicije,” ugotavlja Miklič. Med stavkovne zahteve pa je Alternativa iz Inter Toba zapisala tudi ureditev razmer med sindikati v podjetju. Miklič pravi, da Alternativa območni organizaciji ZSSS sploh še ni dostavila izstopnih izjav članov sindikata STUPIS, ki naj bi prestopili k njej. Dostavili so le kopije izjav, za katere pa Miklič sklepa, da so v precejšnjem delu ponarejene. Enako je za Dnevnik (št. 24, 25. januar) izjavil tudi direktor podjetja InterTob Jože Praznik. Tudi članskih izkaznic tistih, ki so prestopili v konkurenčni sindikat, STUPIS še ni prejel. Kot nam je sporočila predsednica STUPIS-a v podjetju InterTob Mateja Udovč, je sindikat, ki ga vodi, pozval direktorja, naj za preprečitev stavke čim prej izplača plačo za december in ostanek regresa za lansko leto. Direktor naj tudi poskrbi za redno izplačevanje plač. Če pa to ni mogoče, naj pripravi program prehoda na plače, zapisane v posebni pogodbi v podjetju, ki jih bosta podpisala oba sindikata. F. K. PRAVNI 6 V ET OVALEC Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Pri upokojitvi rudarjev letos še ni sprememb Vprašanje: Rojen sem bil 17. aprila 1950. Sem rudar in delam na delovnem mestu, na katerem mi zaradi benefikacije priznajo 15 mesecev zavarovalne dobe za 12 koledarskih mesecev dela. Nisem invalid. Nimam možnosti za dokup pokojninske dobe na račun vojaškega roka in študija. Do konca leta 1999 mi je bilo na račun benefikacije priznano že 7 let in 11 dni pokojninske dobe. Skupaj z beneti-kacijo sem do konca leta 1999 dopolnil 38 let 3 mesece in 22 dni pokojninske dobe. Po prejšnjem pokojninskem zakonu bi pogoje za redno starostno upokojitev dopolnil maja 2001. Kako bo s tem po novem zakonu, ki je začel veljati letos? Odgovor: Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati letos, prinaša vrsto novosti v zvezi z beneficirano delovno dobo, ki pa vse začno veljati šele 1. januarja 2001. Za vas je pomemben 4. odstavek 430. člena zakona, ki določa, da za delavce, ki ste bili 1. januarja 2000 razporejeni na beneficirano delovno mesto in imeli do starostne upokojitve manj kot 15 let pokojninske dobe, ni nikakršnih sprememb. Še naprej imate pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (benefikacije) ter do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Upokojili se boste torej lahko na isti dan, kot da vmes ne bi bilo pokojninske reforme. Prostovoljndodalno pokojninsko zavarovanje Novi reformni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 106 z dne 23. decembra 1999, je začel veljati 1. januarja 2000. Zakon določa, da bo na njegovi podlagi potrebno sprejeti celo vrsto podzakonskih predpisov, ki bodo šele omogočali izvajanje nekaterih novosti, ki jih prinaša. Med te novosti se uvrščata tudi obe vrsti dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zakon namreč razlikuje med obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem in prostovoljnim dodatnim zavarovanjem. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje bo po letu 2001 nadomestilo dosedanjo beneficirano delovno dobo. V tem prispevku pa predstavljamo temeljne rešitve prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Tristebrni pokojninski sistem: Čeprav v samem zakonu nikjer niso uporabljeni izrazi prvi, drugi in tretji steber pokojninskega sistema, jih zelo pogosto uporabljajo vsi tisti, ki javnosti predstavljajo novosti, kijih prinaša pokojninska reforma. Pokojninski sistem, ki nam zagotavlja socialno varnost po upokojitvi, naj bi po reformi namesto dosedanjega enega pokonci držali kar trije “pokojninski stebri”. (“Evropski” drugi steber na podlagi ko; lektivnih pogodb, kakršnega omogoča nov' zakon, je povsem nekaj drugega od obveznega naložbenega “južnoameriškega” drugega stebra, ki gaje vlada skušala uveljaviti v beli knjigi o pokojninski reformi!) V bodoče generacije po upokojitvi torej zelo verjetno ne bodo živele zgolj od ene pokojnine kot danes, ampak od vsaj dveh, če ne kar treh. Vendaf bodo vse tri skupaj najverjetneje znesle le toliko denarja, kot današnjim upokojencem zagotavlja ena sama pokojnina. Zakon določa zelo dolgo prehodno obdobje, v katerem se bo postopoma poslavljal dosedanji enostebrni pokojninski sistem in se vpeljeval reformni tristebrni. Vsi, ki se bodo upokojili v naslednjem desetletju, zato skoraj n6 bodo imeli priložnosti, da bi vstopili v nov' tristebrni sistem! Tristebrni sistem bodo n? svoji koži res v polni meri občutili le tisti, k1 se bodo upokojevali po letu 201(). Pokojnina iz prvega stebra bo od treh možnih pokojnin še vedno najbolj izdatna. Naj' radi odle8uiejo od bruto plače. Za- i postopoma vse nižje odmere pa bo ta po- n w2a,P°Stop,oma vse nižja- Prav zato pa bo araščala potreba po prostovoljnem dodatnem p( oj n inskem zavarovanju, ki naj bi nadomestilo izpad zaradi znižanja pokojnine iz obveznega zavarovanja. W. odstotka. Neobdavčena mesečna pre-sJ,.b0 torej smela znašati največ 5,844 od-^ a Posameznikove bruto plače! stebn^1110 Pokojninsko zavarovanje v drugem verjetneje bo zagotavljala 70 do 80 odstotkov dikat" /°,lorejv interesu članov sindikata. Sin-vsega denarja, ki ga bodo bodočim upokojen' uveiihi?, faf° najverjetneje prizadeval za cem zagotavljale vse vrste pokojnin. IzplačevH jo bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi prispevkov ^ obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovtf' -M ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS. I IJh r. VEi [fl 14 iVllI 1'M1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 pobudo za sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe, ki naj bi v okviru formule za eskalacijo plač, ki naj ne bi več upoštevala zgolj inflacije, ampak tudi rast bruto domačega proizvoda, zagotovila sredstva za premije. Ali drugače povedano: namesto v rast tekočih plač /'clVUr<)Vanja- naj bi se del eskalacije (razlika med rastjo, ki dnnfn lmenovam tretji steber bodo indivi- jo omogoča inflacija, in rastjo, ki bi jo omo-ki ;iht^rOStOV“l*na.poko-ininska zavarovanja, gočala rast BDP) usmeril v izplačevanje premij za delavce. Vprašanje je še, ali se bodo sindikati in delodajalci s tem strinjali, ko bo do ministrove pobude dejansko prišlo. Zakon določa, da sklep o pogodbi za oblikovanje pokojninskega načrta, na podlagi katerega se delavci kolektivno dodatno pokojninsko zavarujejo, sprejme uprava družbe. Zakon zgolj kot možnost omenja, da delodajalec lahko za kritje premij uporabi dobiček. V tem primeru mora uprava pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje skupščine družbe oziroma lastnika. Zakon ne predvideva pokojninskega načrta na ravni dejavnosti, ampak zgolj na ravni delodajalca ali več delodajalcev skupaj. Uprava lahko uvede dodatno zavarovanje delavcev, ne da bi se o tem pred tem posvetovala s sindikati v podjetju. Toda če pokojninski načrt predvideva, da del premije iz lastnih sredstev doplačujejo tudi delavci sami, mora delodajalec z reprezentativnim sindikatom v podjetju skleniti o tem kolektivno pogodbo. V imenu delavcev o sklenitvi pogodbe odloča pristojni organ reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Če je reprezentativnih sindikatov več, odločajo skupaj. Če v družbi ni organiziran sindikat, obstaja pa svet delavcev, lahko ta odloča o sklenitvi pogodbe. Kadar v družbi ni ne sindikata ne sveta delavcev, o sklenitvi pogodbe odloča zbor delavcev. O glasovanju na zboru mora pripraviti zapis notar. Ce take kolektivne pogodbe ni, mora delodajalec skleniti pogodbo z vsakim delavcem posebej. Delodajalec se mora v pokojninskem načrtu zavezati, da bo v celoti ali delno kril premije za zaposlene, ki se bodo vključili v načrt. Vključijo se lahko vsi zaposleni pri delodajalcu, najmanj pa 66 odstotkov vseh zaposlenih. Pri tem bo še največja težava določilo, da mora biti posameznik vključen v dodatno zavarovanje vsaj 10 let. To pomeni, da zlasti starejši delavci ne bodo mogli postati zavarovanci dodatnega zavarovanja. Starejši kolektivi bodo zato morda težko dosegli kvoto 66 odstotkov. Če delodajalec noče, mu ni potrebno vključiti delavcev, ki so pri njem zaposleni manj kot leto dni. Delodajalec bo lahko izbiral med številnimi možnostmi. Sam ali skupaj z drugimi delodajalci lahko ustanovi zaprt pokojninski sklad, v katerem so lahko zavarovani zgolj pri njem zaposleni. Zavarovanih mora biti vsaj tisoč članov. Premoženje ustanovitelja mora hiti ločeno od premoženja sklada. Delodajalec pa lahko svoje delavce zavaruje tudi pri odprtem vzajemnem pokojninskem skladu, ki ga ustanovijo zavarovalnice ali banke. Dovoljenje za opravljanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bodo imele tudi pokojninske družbe, ki pa bo- kl jih bo posameznik lahko sklenil pri zava-ova mcah, ki imajo dovoljenje za opravljani? f °i0V življenjskega zavarovanja, ali pa P akem v prihodnosti ustanovljenem pokojninskem skladu odprtega tipa. Premije za tovrstno zavarovanje bo posameznik desetletja plačeval iz lastnega žepa (daljše kot bo to za-varcmin0 obdobje, nižje bodo premije in iz-ua nejjse pokojnine). Marsikateri delavec za-‘l nizkih dohodkov ne bo zmogel skleniti uksnega zavarovanja. Zato je toliko bolj zanimiv tako imenova-cvropski drugi steber pokojninskega si-iema> k, bo prostovoljno dodatno pokojninsko ali jUovanje’ pn katerem bo mesečno, polletno j . cano premijo za delavca plačeval njegov »dajalec. Dodatno pokojninsko zavarova-Je novi zakon spodbuja z davčnimi olajša-ami tako za delavca posameznika kot za nje-&'Vega delodajalca. Davčne olajšave bodo to-0l,5’ da bo to prav gotovo najzanimivejša zn'l d°lg°r°čnega varčevanja za posame-'Ka Za posameznika bo davčna olajšava pocenila znižanje osnove za plačilo dohodnine za letno premijo. Delodajalcu pa se bo za knu znesek priznala olajšava pri plačilu dav-se h U f-biČek' Na račun teh davčnih olajšav to 0,drzava odpovedala precej sredstvom, za-zakon določa omejitve. Davčne olajšave bo-sfmin0Zne zgoli za Pomije do višine 24 od-v ov Prispevka za obvezno pokojninsko za-ovanje posameznika. Pri tem sta določe-rni-e sP°dnja in zgornja meja v tolarjih: pre-vij:3 'ime hiti nižja od 3.000 tolarjev in ne 'sja od 30.000 tolarjev mesečno. Ti dve meji v pD°sta višali, kot bo rasla povprečna plača bo ?puhhki Sloveniji. Vedeti pa je treba, da p ,lzava priznala tolikšno davčno olajšavo tak ™2niku skuPaj za premije, vplačevane niii V dl,ugem kot v tretjem stebru! Vse pre-obv nad zneskom 24 odstotkov prispevkov obd?Zaega Pokojninskega zavarovanja bodo ohrl- - b H'-r,u|mn-,Kcga zavaro ca avw Delavci in sindikalisti v Beli Pravi ustrezno meTdržavno no" G Sko!.kentakcyravnega .par[ncr' krajini smo nejevoljni in zaskrbi godbo, ki bo om^gočS Ie?ok J * KZ'JC S SV°J° ^ 'jeni tudi zaradi tega, ker ob naj JVCev prcko m na delo v naše tovarne, prav va^' ..............,n, m6- SlovPamorai° *meti delavci iz r\ Imrlio nomnfpnn nrpcftjpj ^ bfl • dr razmer 11UV ni^aiuvaoau.nvu , PIVCIH. nes P« je pretok ljudi preko mej, t gbrcmenila tudi delovno in-grobo prekinjen. Jutri se bodo 'Vne panoge gospodarstva ter nostjo pripomogel k temu, da sta se ekonomski položaj in socialna varnost delavcev v agroživil-stvu obdržala na sprejemljivi ravni in da na področju živilske industrije ni bilo izgubljenih še več delovnih mest. Lani je bilo v Sloveniji registriranih 34 proizvodnih subjektov mesnopredelovalne industrije, od katerih jih je šest imelo status izvozne klavnice za izvoz govejega in svinjskega mesa v države Evropske unije, dve klavnici pa sta registrirani za izvoz mesa in mesnih izdelkov samo na trge izven Evropske unije. Za predelavo perutninskega mesa so bile registrirane štiri klavnice, od kate- rih imajo tri status izvoznih klavnic. Pri Obrtni zbornici pa je bilo registriranih 135 pravnih in fizičnih oseb, ki so registrirane za proizvodnjo mesnih izdelkov in prodajo mesa. Za skoraj vse mesnopredelovalne obrate je značilno, da izdelujejo številne izdelke z različnimi tehnološkimi obdelavami. Lahko govorimo o tehnično-tehnološki razdrobljenosti in podvajanju proizvodnih zmogljivosti. Takšna razdrobljenost in organizacija mesnopredelovalnih obratov zahteva več opreme, povzroča slabšo izkoriščanje tehnološkega znanja in ima za posledico neracionalno organizacijo in težave v logistiki. Vse to proizvodnjo draži in povzroča dodatne stroške, kijih trg ne priznava. Zaradi vsega tega mesnopredelovalna industrija dosega slabše poslovne rezultate, kalna svojih žepih še posebej občutijo delavci. Za pomanjkljivosti in probleme je odgovornost nedvomno na strani vodilnih delavcev v mesno-predeloval ni h obratih, vendar pa je ob tem potrebno opozoriti tudi na odgovornost države. Dokaz za to je tudi odsotnost strategije obstoja in razvoja živilske industrije pri izdelavi izhodišč za pogajanja o vključitvi v Evropsko unijo. V Sloveniji je nujno organizacijsko, tehnološko, tržno in kapitalsko povezovanje mesnopredelovalne industrije. Le takšno povezovanje bo omogočalo združevanje kapitala in znanja, ki je potrebno, da bi bila panoga kos konkurenci iz držav Evropske unije tako na domačem tržišču kakor tudi na tržišču Evropske unije. Naravnanost v tej smeri bo zagotavljala prodajo tudi na trgih izven Evropske unije. Procesi povezovanja in združevanja znotraj mesnopredelovalne industrije pa ne smejo povzročiti zmanjševanja zaposlenosti v tej dejavnosti. Nasprotno, ti procesi lahko zagotovijo ohranitev obstoječih delovnih mest, izboljšanje ekonomskega položaja in socialne varnosti 6.000 delavk in delavcev v tej dejavnosti ter kasneje prispevajo še k odpiranju novih delovnih mest. Sindikat KŽI bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ohranil obstoječa delovna mesta v mesnopredelovalni industriji ter prispeval k odpiranju novih. Prav tako si bo sindikat prizadeval za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja ter pravice do soupravljanja. Poudarek pa bo na zahtevi po dostojnem plačilu za opravljeno delo, torej na plačilu, ki bo delavkam in delavcem zagotavljalo primeren ekonomski položaj in socialno varnost. Sindikat si bo prizadeval tudi za zagotavljanje optimalnih pogojev za varnost in zdravje pri delu. Hkrati si bo sindikat prizadeval, da bo vse navedeno postalo osnova za kolektivna pogajanja. Naloge sindikata KŽI bodo hitreje in v večjem obsegu uresničene, če se bodo sindikati industrijskih delavcev medsebojno povezali in združevali svoje kadrovske, organizacijske in gmotne moči. Če bodo sindikati industrijskih delavcev enotni in močni ter bodo državo primorali, da bo storila, kar je nujno in potrebno, potem se delavcem v mesnopredelovalni industriji obetajo boljši časi. Podobno velja tudi za druge industrijske delavce: če bodo industrijski sindikati znali s skupnimi močmi zaščititi njihove interese, bodo perspektive slovenskih industrijskih delavk in delavcev ugodnejše, kot so bile doslej. Sodelovanje in povezovanje sindikalnih central je potrebno tudi na mednarodni ravni, saj omogoča razvijanje solidarnosti. Sindikati morajo znati prisluhniti vsem pozitivnim pobudam in aktivnostim iz civilne družbe, ki so usmerjene v človeka vredno življenje. To bo sindikatom povečalo ugled in prispevalo k temu, da bodo resnično postali upoštevan in enakovreden socialni partner na področju gospodarskega in nasploh družbenega življenja. T. K. 6 1 EV/-1 [?T^T*TnT7T' Št. 4 / 27. januar 2000 SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE Zgleden prijateljski prevzem Delavci Agrine bodo v Eri na boljšem Zadnje dejanje vključevanja Agrine v Ero je potekalo po pri-pojitveni pogodbi. Taje nastala na podlagi ekonomskega elaborata o upravičenosti prevzema in sinergiji med prej samostojnima podjetjema. Do združitve je prišlo po poldrugem letu intenzivnih pogovorov. Vsako vprašanje so temelji- Kot poudarja direktor, so prav vsi delavci odšli po mehki metodi, kar pomeni z odpravninami in drugimi pravicami po kolektivni pogodbi. Vsa pretekla leta je bilo hudo, v zraku je bil obstoj podjetja. To seje k sreči lahko reševalo s prodajo kar velikega odvečnega premoženja. Uspelo jim je prodati celo vse premoženje v dr- Pogovori z Ero so se lahko končali uspešno zlasti zaradi tega, ker se z njo niso poslovno pokrivali. Zato zaradi združitve, pripojitve ali prevzema, kot bi to lahko imenovali, v nobenem podjetju ni presežnih delavcev. To velja tudi za administracijo. Agrinaje kot pravna oseba ugasnila 5. januarja, tako piše tudi v Kot sta nam povedala donedavni direktor Agrine Franci Vouk in predsednica sindikata tega podjetja Nevenka Knapič, je pripojitev žalskega trgovskega podjetja večjemu podjetju iz Velenja mogoče šteti za zgled prijateljskega prevzema, o katerem lahko delavci drugih podjetij le sanjajo, saj zanj praviloma zvedo iz sredstev javnega obveščanja. to prediskutirali in o vsem obveščali zaposlene in lastnike (zaposleni imajo 38-odstotni lastniški delež, večino imajo različni skladi). Zaradi tega je skupščina Agrine za združitev glasovala 100-od-stotno. Era je z dvema hčerinskima podjetjema ustvarila kakšnih 20 milijard prometa, Agri n a pa le desetino tega ali nekaj več kot dve milijardi. Podjetje iz Žalca je vrh doseglo v letih pred razpadom Jugoslavije, ko je trgovalo po vsej tedanji državi. Uveljavilo seje zlasti s programom žitaric. Sloje tako hitro navzgor, da so zaposleni kakšen mesec prejeli kar po dve plači. Po razpadu tedanje velike države je čez noč ostalo brez večine trga. Zaradi tega ima Agrina od nekdanjih največ 530 zaposlenih sedaj le še 127 delavcev, ki delajo zdaj že na sedežu bivšega podjetja v Žalcu in trgovini v Ilirski Bistrici. žavah. nastalih iz bivše Jugoslavije. Vouk, ki je postal direktor po krizi pred dvema letoma, pravi, daje vseskozi upal, daje podjetje s sodelovanjem delavcev mogoče rešiti. Tudi med najhujšo krizo, ko so bili brez denarja, ni hotel stečaja Agrine, saj je vedel, da bi upniki dobili celo več, kot bi prijavili teijatev. Pravi, da bi bil stečaj Agrine zanj sramota. Poleg odprodaje odvečnega premoženja so že pred dvema letoma v gospodarski načrt Agrine zapisali tudi nujnost kapitalske povezave s podjetjem iz živilske dejavnosti. V zvezi s tem ciljem so obdelali več variant. S še enajstimi trgovskimi podjetji na Celjskem so podpisali celo dogovor, vendar kmalu uvideli, da tako različna podjetja ne morejo poslovati skupaj. sodni odločbi. Vouk po novem ni več direktor Agrine, ampak pomočnik tržne enote neživih Tudi na vhodnih vratih v poslovne prostore že piše Era. Agrina pa bo še naprej ostala kot blagovna znamka za semena. Ime Agrine bo ostalo tudi na blagovnici v Žalcu, poleg sedeža bivšega podjetja. Na naše vprašanje, kakšne so bile plače v Agrini, sta Vouk in Knapičeva povedala, da so bile ves čas po kolektivni pogodbi. Le v času največje krize, seje vodstvo z delavci in sindikatom dogovorilo o petodstotnem znižanju plač. Tako zmanjšane plače so zaposleni prejemali 14 mesecev. Poleg tega so po dogovoru dve leti prejeli tudi nekoliko zmanjšan regres. S tem so zapo- Naročam(o) Novo Delavsko enotnost, tednik Zveze svobodnih sindikatov Slov; enije. Cena posameznega izvoda je 230 tolarjev, naročnina se plačuje vsake tri mesece. I ------------------------- j - naročilnica i I | Naročen(e) izvod(e) pošiljajte na naslov: I I I I sleni prispevali k ohranitvi podjetja in delovnih mest. Vouk pravi, daje hvaležen zaposlenim, ker so razumeli položaj in mu tudi zaupali. K dogovoru j e precej pripomogel Ladi Kaluža (sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine), kije večkrat prišel v podjetje. Knapičeva dodaja, da so v podjetju dosegli dogovor z vodstvom, čeprav je kdo hotel tudi stavkati. Na naše vprašanje, kako so pripravljali projekt združitve, je Vouk povedal, daje bilo to delo izjemno zahtevno, tako po ekonomski kot po pravni strani. Z direktorjem Ere Gvidom Omladičem, kije za uspeh zelo zaslužen, so včasih sedeli od jutra do večera. Za kaj takega niso imeli nobenih vzorcev, vse je bilo treba domisliti. Ob vsem tem so bili pri zaposlenih v Agrini še psihološki in tudi sociološki problemi. Ljudje, ki so v Agrini delali dolga leta, so zanjo zgorevali. To, da bo izgubila lastnost pravne osebe, so občutili, kot daje umrla, daje umrl del njih samih. Na naše vprašanje, ali bo zaposlenim v Eri boljše ali slabše, je Knapičeva povedala: “Prav vsem bo boljše. Era ima namreč plače nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo, ima tudi dodatek za delovno dobo v podjetju in še nekaj drugih ugodnosti za zaposlene. Je pa pri ljudeh zaradi prehoda v novo podjetje tudi nekaj negotovosti. Čustveno so bili na Agrino zelo navezani. Ker pa bo v Eri več konkurence pri zasedanju delovnih mest, bo to za nas iz Agrine tudi izziv-Ker sodelavce dobro poznam, mislim, da bo to zanje dobro, saj so za delo zelo usposobljeni in pripravljeni delati. Ker bodo v Eri delali več. bodo več tudi zaslužili-" F. K- ____________________________T&-' Naročnik: Davčna številka: | (naslov) I Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov- Predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 9/ Pogovor s Sandijem Bartolom, sekretarjem Sindikata delavcev trgovine Slovenije Bartol: Naša kolektivna pogodba velja do konca letošnjega leta, vendar smo s tarifnim delom res zelo nezadovoljni. Bolj zadovoljni smo z normativnim delom, ki ima kar lepo število rešitev, ki so za delavce ugodnejše od zapisanih v splošni pogodbi. Glede izhodiščnih plač moramo kaj spremeniti, saj inflacija zmanjšuje njihovo vrednost. Plača za četrti tarifni razred je sedaj 78.805 tolarjev, minimalna plača pa le za okrogle štiri tisočake manjša. Naš predlog za nasprotno stran je povečanje izhodiščne plače za prvi tarifni razred na raven minimalne plače, ob tem pa naj bi razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ostalo nespremenjeno. O tem se želimo čimprej začeti pogajati tako z združenjem pri GZS kot sekcijo delodajalcev. Lansko jesen je območni odbor vašega sindikata za Ljubljano z okolico posegel v delo sindikata v Mercatorju. Je problem že rešen? Bartol: Prepričan sem, da moramo v Mercatorju, ki združuje že 30 odstotkov slovenske trgovine in ima ambicije postati še večji, zagotoviti, da bo sindikat v podjetju deloval skladno z interesi delavcev. Sindikat v tem poslovnem sistemu potrebuje legitimno vodstvo, Medtem ko sva se pogovarjala, je vseskozi zvonil telefon. Zaradi Česa vas ljudje tako pogosto kličejo? Bartol: Kličejo zelo različni ljudje, ki se jim dogajajo krivice. Prav vsem skušamo pomagati. Ker za vsako zadevo ne morem v podjetje, pišem direktorjem in jih opozarjam na krivice. Tako sem pred časom pisal direktorju Delikatese, ki mi je ta teden odgovoril, da bodo problem odpravili. Sicer pa nas člani kličejo tudi zaradi nezgodnega zavarovanja, ki smo ga zanje sklenili letos. Iščejo nas tudi zaradi solidarnostnih pomoči, za katere smo oblikovali poseben sklad. Po novem imamo tudi stavkovni sklad, v katerem bomo imeli denar za pomoč stavkajočim delavcem. Z vsem tem je SDZS postal pravi sindikat, tudi v primerjavi s tistimi v EU. Želite še kaj dodati? Bartol: Zlasti to, da vodstvo SDTS deluje zelo enotno, kar se je pokazalo tudi na ponovolet-nem srečanju v Radovljici. S predsednikom dobro sodelujeva, ker se oba zavedava, kakšna je najina vloga in kakšne obveznosti imava. Na zadnjem pogovoru predsedstva ZSSS se je pokazalo, daje v sindikatih dejavnosti dovolj pripravljenosti za reševanje finančne pro- Vodstvo deluje zelo enotno Kaj seje zgodilo glede pravilnika o obratovalnem času prodajaln? Bartol: Mislim, daje naše pismo M: 1‘canu, objavljeno je bilo v prvi letošnj 1 ^ Nove Delavske enotnosti, doseglo namen. Minister za ekonomske odnose ir V°J Marjan Senjurje namreč takoj po ol Zrazil interes za pogovor z našim vodst' Ste se že pogovorili? Kultni. k *' ■ , , - . poglobljen p , d2?Ue priznanje našim prizadevanjei azalje tudi pripravljenost rešiti tisto, kai l lnterese zaposlenih. Dogovorili smo ■ niln>strstvo organiziralo pogovor vs nteresiranih (potrošniki, delodajalci, d njd C1’ inšpektorji). Vsi ti naj bi skupaj nv i'StV°m oblikovali strokovno skupi ' Popravila spremembe pravilnika c .. d nem času, da bi bili bolje zaščiten n zaposlenih v trgovini. £ tudi s predstavniki delodaja Dj arto*: Od nekaterih delodajalcev srt na 'Onenja, v katerih izražajo podf M pr'zadevanjem. Na naši strani so in i , Merkurja, Kovinotehne. BTC „ vC nekaterih podjetij. V teh podjetji raJnem odpiračem času razmišljajo z boi' ijITlanjšanja stroškov, saj novembr rekt P°P°ldne niso imeli dovolj prom or Mercatorja nam je bil naklonit Dtja veletrgovine v Ljubljani. n/cw ,ne P°9°dbe dejavnosti, št 9 ede tarifnega dela. Se je kaj prt Že pred novim letom je naš sogovornik napovedal, da bo vodstvo sindikata nadaljevalo aktivnosti za spremembo neugodnega pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Zato smo ga povprašali, ali je kaj napredka, hkrati pa smo želeli izvedeti tudi druge novosti pri tem sindikatu. ki bo imelo zaupanje članstva in bo sposobno izvajati naš program. O zapletu, ki ga omenjate, bo verjetno, da bi bil čimprej rešen, razpravljal tudi republiški odbor SDTS. Ugotavljam, da se po tem, ko je območni odbor SDTS odvzel pristojnosti predsednici sindikata obvladujoče družbe, zadeve urejajo. Tako ugotavljam, ker se v delovanje sindikalnih podružnic V Mercatorju vključujejo tudi zunanji sindikalni zaupniki, kijih je imenoval območni odbor SDTS. Prepričan sem, da bo to pripomoglo k večji prepoznavnosti sindikata v Poslovnem sistemu Mercator. Prepričan sem tudi, da bodo zaposleni tako prišli do podjetniške kolektivne pogodbe, ki bo zanje ugodnejša od pogodbe dejavnosti, še posebej glede plač. blematike Zveze. To je podlaga, da to vprašanje čimprej damo z dnevnega reda. To moramo narediti zaradi krepitve skupne strokovne službe Svobodnih sindikatov, ki jo nujno potrebujemo tudi zaradi ravnanja GZS, ta namreč krepi svojo stroko. Franček Kavčič Izhodiščne plače za trgovsko dejavnost za januar 2000 Po zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni list RS št. 40/97) se minimalne plače in izhodiščne plače za januar 2000 povečajo za 2,4%. Količnik povišanja torej znaša 1,024. Izhodiščna bruto plača v SIT Tarifni razred____________________za polni delovni čas I. enostavna dela 1,00 57.522 II. manj enostavna dela 1,10 63.274 III. srednje zahtevna dela 1,23 70.752 IV. zahtevna dela 1,37 78.805 v. bolj zahtevna dela 1,55 89.159 VI. zelo zahtevna dela 1,85 106.416 VII. visoko zahtevna dela 2,10 120.797 VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 143.805 IX. najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 172.567 Sandi Bartol, sekretar 8 št. 4 / 27. januar 2000 SINDIKALNI ZAUPNIK Spor meti upravo Agroinda In lastniki - kaj pa delavci? Piše: Milan Utroša, predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu družbe Agroind Vipava 1894, _______Vipava d. d.____ Razvpiti spor uprave družbe Agroind Vipava z njenimi lastniki, ki že tri tedne polni rubrike slovenskih medijev, se povsem lahko konča tudi tako, da bodo najkrajši konec potegnili delavci, zaposleni v tem podjetju. Spor, ki je nastal pri največjem lastniku in gaje v podjetje s svojim prihodom prenesel direktor Igor Blažina, ima namreč negativne vplive predvsem na poslovanje podjetja. To so že I0. januarja ugotovili tudi vsi največji institucionalni lastniki podjetja in ob tem pozvali upravo in nadzorni svet, naj nemudoma skličeta skupščino delniške družbe. V utemeljitev te zahteve so zapisali, da pomeni dvakraten preklic skupščine izigravanje določil zakona o gospodarskih družbah in nerazreševanje spora med vodstvom podjetja in delom delničarjev. Vse to pa se po njihovem mnenju izraža predvsem v oteženem poslovanju podjetja. Znano je, da skupščino delničarjev v strahu za svoj stolček in funkcije svojih treh članov nadzornega sveta že nekaj časa preklicuje in prelaga direktor Igor Blažina (skupščina še do danes ni obravnavala letnega poročila za leto 1998). Poznavalcem gospodarskega prava je znano, da skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet družbe. Le-ta po določbah njenega statuta lahko za sklic skupščine in njeno izvedbo zaveže tudi upravo družbe. Javnosti Marko Fajdiga, namestnik predsednika sveta delavcev Agroinda, seje v javni izjavi odzval na trditve direktorja, da so delavci tega podjetja obenem tudi kmetje ali sorodniki tistih, ki že več kot dva tedna blokirajo vhod v podjetje. Te trditve je izrekel, ko je zvedel, da so mu delavci izrekli nezaupnico. Fajdiga je v izjavo za javnost zapisal, da direktorjeve trditve nimajo nič skupnega z resnico. Izražena nezaupnica pa je odgovor na direktorjeve grožnje delavcem, ki se ne udeležujejo njegovih zborov, ker so sklicani v nasprotju z zakonom, in ker pri reorganizaciji podjetja ignorira svet delavcev. manj znano pa je, daje nadzorni svet takšen predlog, ki sem ga podal na izredni seji (ta je bila na mojo zahtevo 13.1.2000) zavrnil. Sklic in takojšnjo nepreklicno izvedbo skupščine so z glasovanjem preprečili trije člani nadzornega sveta (Boškin, Saksida in Strgar), ki v tem organu zastopajo interese lastnikov kapitala. Ta trojica je v celoti zavrnila poziva za takojšen sklic skupščine, kar so zahtevali lastniki podjetja in zbor delavcev podjetja. Prepričan sem, da le izvedba že dalj časa prelagane skupščine delničarjev lahko reši neznosne razmere v Agroindu. Ker poznam razmere v nadzornem Januar 2IMM) svetu, me takšno glasovanje teh treh njegovih članov ne preseneča; gre namreč za osebe, ki jih je na prvi skupščini družbe v nadzorni svet predlagal Igor Blažina. Večina medijsko zanimivega dogajanja v zadnjih treh tednih poteka pred vhodom v podjetje oz. njegove obrate. V tem času delavci Agroinda znotraj tovarniške ograje opravljajo delo na svojih delovnih mestih in v strahu pred njihovo izgubo pričakujejo čimprejšnjo rešitev spora, saj je od tega odvisna njihova socialna varnost. Delavci Agroinda vedo, da ta spor ni njihov spor. Zato ves čas na svojih pristojnih organih (svet delavcev, zbor delavcev, sindikat ZSSS KŽI) zavračajo vse poizkuse, da bi spor med upravo in lastniki podjetja prerasel v spor med zaposlenimi in kmeti, ter vztrajajo, naj se konča tam, kjer je tudi nastal. Ker vedo, da nimajo formalnih možnosti odločanja na pristojnih organih podjetja, ves čas pozivajo lastnike, naj sedejo za isto mizo in se dogovorijo o izhodu iz nastalega položaja. Zaenkrat brez rezultata. Takšna načelna drža zaposlenih in njihovih legitimnih predstavnikov ni po volji direktorja Igorja Blažine. Zato je v zadnjem obdobju večkrat izrekel in tudi podpisal zahteve za zamenjavo izvoljenih delavskih predstavnikov. Pri tem se mu je pridružila tudi peščica zaposlenih, članov nekega drugega sindikata v podjetju. Predsednica tega sindikata skupaj z direktorjem grozi zaposlenim z ugotavljanjem kršitev delovnih obveznosti, ker se velika večina zaposlenih ne udeležuje tistih zborov delavcev, kijih v nasprotju z zakonom sklicuje direktor Blažina. V ozadju teh dogodkov poteka tudi spor med svetom delavcev in direktorjem v zvezi z reorganizacijo podjetja, ki jo je slednji hotel izvesti brez sodelovanja s svetom delavcev. Direktor Blažina je od nadzornega sveta zahteval soglasje (in ga tudi dobil) za ustanovitev hčerinskega podjetja Agroind Mlekarna, na katero naj bi matično podjetje preneslo del dejavnosti skupaj z zaposlenimi. Ker se pri tem ni predhodno posvetoval s svetom delavcev, je, meni svet, ravnal v nasprotju z določbami zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Svet delavcev je zato postopek ustanavljanja hčerinskega podjetja zadržal in sprožil spor pred arbitražo. Nadzornemu svetu sem na izredni seji 13. januarja predlagal, naj odločanje o tem vprašanju preloži, ker direktor še ni opravil vseh postopkov, ki mu jih nalaga zakon, vendar so že omenjeni trije člani nadzornega sveta moj predlog zavrnili. Tudi svojega arbitra je direktor imenoval v nasprotju z zakonom, zato je svet delavcev sprožil postopek na pristojnem delovnem sodišču. Sodišče je o zadevi že odločilo in ugotovilo, da je svet delavcev postopal skladno z zakonom, ter imenovalo svojega arbitra namesto tistega, ki gaje imenoval direktor. Vse to je bila za mnoge zaposlene kapljica čez rob, zato so na zboru delavcev obsodili direktorjeve grožnje, namenjene njim, zavrnili njegove zahteve po zamenjavi njihovih izvoljenih predstavnikov ter v sklep tudi zapisali, da mu na zaradi vsega navedenega ne zaupajo več nadaljnjega vodenja podjetja. Direktorjeve izjave v medijih, daje ta nezaupnica posledica tega, da so delavci tudi kmetje, nimajo nič skupnega z resnico. V Agroindu se torej odvijata najmanj dve zgodbi - prva zunaj, druga pa znotraj podjetja. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menimo, daje direktor Igor Blažina s tem, ko je kršil določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, storil kaznivo dejanje po 207. členu Kazenskega zakonika Slovenije. Ta določa, daje onemogočanje ali oviranje uresničevanja pravic delavcev do njihovega sodelovanja pri upravljanju kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Zato bomo v ZSSS proti direktorju Blažini vložili pobudo za kazensko ovadbo. Sindikalna lista Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica SIT SIT (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.869,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 26. 11. 1999 dalje) 40,11 40,11 3. Ločeno življenje 69.612,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1.2000) - po SKPGD (na delovni dan)" 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 - za 20 let 83.769,00 -za 30 let 111.692,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 348.060,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 104.418,00 - ob smrti v ožji družini 52.209,00 4. Minimalna plača (od 1.1. 2000) 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ 122.427,00 (70 % povprečne slovenske plače) 47.430.00 71.144.00 94.859.00 524.685,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 94.859.00 74.262.00 40.941.00 107.712.00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna slulha ZSSS A Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije ^ ^ Republiški odbor napoveduje splošno stavko Prejšnji četrtek je republiški od- or na predlog izvršnega odbora sprejel sklep o napovedi splošne stavke Sindikata VIR. Za najavo splošne stavke se je ° 0C1. P° obravnavi sklepa, s ka-erim je vlada predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki sta ga pripravila oba reprezentativna sindikata, označila za nesprejemljivega in hkrati zavrnila pogajanja o povečanju plač zaposlenih v vzgoji in izobraževan |u. ( lani republiškega odbora so soglasno ocenili, daje vladni sklep lc ocen* zavajajoč in deloma celo v nasprotju z že sprejetimi obveznostmi, ter ga kot nesprejemljivega zavrnili. Zavajajoča je 3. točka sklepa, v kateri vlada pooblašča svojo pogajalsko skupino, da lahko prične pogajanja o tistih predlaganih spremembah, ki se ne nanašajo na povečanje plač in katerih sprejem ne bi pomenil dodatne obremenitve državnega proračuna. Ker praktično vse naše predlagane spremembe zahtevajo dodatna sredstva, vlada le navidez pristaja na pogajanja, dejansko pa svoji pogajalski skupini prepoveduje pogajanje. S pristankom na pogajanja o plačah zdravnikov, ki so se dvigova- le bistveno hitreje od povprečnih plač, in hkratno zavrnitvijo pogajanj o plačah zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so se dvigovale počasneje od povprečnih, je vlada dokazala, da njene odločitve temeljijo na upoštevanju dvojnih meril, predvsem pa je pokazala podcenjevalen in žaljiv odnos do dela in položaja zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Ker je vlada z zavrnitvijo pogajanj sindikatu onemogočila vpliv na izboljšanje položaja in delovnih pogojev zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, je republiški odbor Sindikata VIR sprejel sklep, s katerim članice in člane sindikata poziva, naj glasujejo za splošno stavko v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Hkrati republiški odbor poziva tudi vse zaposlene, ki niso člani sindikata, naj se stavki pridružijo. Glasovanje o stavki bo med 7. in 11. februarjem 2000. Če se bo za stavko izrekla večina zavodov in če pogajalski skupini do takrat ne bosta dosegli soglasja, se bo splošna stavka začela 14. marca 2000. Če bo potrebno, se bo stavka nadaljevala 12. in 13. aprila ter od 11. maja vse do preklica. Osnovna stavkovna zahteva, naslovljena na vlado RS, je takojšen začetek pogajanj o celotnem predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe ter izboljšanju družbenega in socialnega položaja vseh zaposlenih v vrtcih, šolah in na univerzah. Bojem Hribar, sekretar Sled Sindikat kovinske in ' elektroindustrije Slovenije J, Izth^*^ne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroin-20'aneks Št‘ 2 (Ur-1 RS št-50/") za JANUAR Zahtevnostna skupina !arifni razred I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Relativno razmerje Izhodiščna bruto ____________plača Eskalacija Aneks št. 2 Enostavna dela 1,00 59.504 Manj zahtevna dela 1,12 66.644 Srednje zahtevna dela 1,25 74.380 Zahtevna dela 1,45 86.281 Bolj zahtevna dela 1,60 95.206 Zelo zahtevna dela 1.90 113.058 Visoko zahtevna dela 2,25 133.884 Najbolj zaht. dela 2,60 154.710 Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 184.462 Eskalacija (Ur. I. RS St. 59/99) 5,5 % (januar 99) 2,0 % (junij 99) 2,3 % (avgust 99) nh.i i •" plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v hdohjU ,9^-200, (Ur. I. RS, St. 39/99 z dne 25. 5. ,999, 2 39/99? Za letn‘ d°Pust za leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. ' - najmanj - največ (70 % pov. plače v RS) - • I ovračila stroškov v zvezi z delom regres za prehrano JANUAR 2000 -dnevnice -cela - polovična . .. - znižana - Kilometrina (od 27. II. 1999) 4" Qekater! drugi prejemki ouatek ,z 10. čl. ZMPUPR (Ur. I. RS, št. 86, z dne 22. 10. 1999) 435 SIT Jubilejne nagrade: za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajal-u’ aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) 102.000 SIT 128.036 SIT 17.737 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 40,11 SIT - za 10 let - za 20 let Odn • - za 30 let Sni ,r kaj in koliko bomo delali." Pozabi na samoupravljanje in so-ma zzem/ Danes živimo še v lepših časih," je zadovoljno dejal Vili č % P°časi pretegnil na stolu. “To si zapomnite: nikoli ni dobro, bila °SV- Prebiltf° je. Zaradi tega je že marsikatera ženska ugono- v Čc"},-iej Vdije definitivno nor! Sedaj že trdi, da nam gre v novih “ČJ1 epše, kot nam je šlo v starih,” se je Tone obrnil na omizje, f Prav zanima, kakšne nove čase ima Vili v mislih. Jaz namreč C.,^5 °bčutim, da bi mi dandanes šlo dobro." '“Si 'n,jji> v mislih imam zlati čas za nas delavce - čas gripe! ” ■ P°vz.dignil glas Vili. “Ali morda niste prebrali v časopisu, da so razglasili epidemijo gripe?" “ W zvez° ima to z nami?" smo povprašali vsi v en glas. kn I '’i bUb‘ mojiž Ali se sploh zavedate, kaj je to epidemija in kane 1° stvarJe to? Ali sploh veste, da sedaj, ko je epidemija gri- e laJopri nas čisto drugi in ne običajni zakoni?" je še boljpo-to‘Sni! Slas Vili. “Naša država je tako rekoč v nekakšni vojni - in ja, „ VoJm Z gripo. Zato velja sedaj pri nas prava vojna zakonoda- ver ^““e Poveš?" smo bili vsi začudeni, malce pa še tudi neje-“T ; • ’ š“i P“ pravi ta zakonodaja ? ” sem Č/ v. zakonih o epidemijah, mi je bolj malo mar, saj ni- t(,m :pjš“vni^’ ' je malomarno dejal Vili. “Zato pa me zanima, kaj Iz dnevnika delavca Jožeta Zlati časi — časi gripe! “Da tudi o tebi kaj piše? ” smo ga še bolj nejeverno vsi v en glas povprašali in se spogledali ter eden drugemu namuznili. Vse je kazalo, da z Vilijem zares nekaj ni v redu. “Tisto, kar je napisano meni na kožo, je samo to, da lahko v času epidemije ostanem doma brez zdravniškega potrdila, da sem bolan. Samo rečem, da imam gripo, in lahko ostanem doma v postelji. Zakonodaja o epidemijah je poštena zakonodaja. Po njej je treba delavcu verjeti, kar reče, in pika!" je dvignil prst Vili. “Zato naj mi danes kdor koli reče samo eno žal besedo, pa me teden dni ne bo v službo. Potem naj mojster in direktor sama delata na mojem rez-kalnem stroju.” “Hopla, to pa se lepo sliši!” je kot iz puškine cevi izstrelil Rudi. “Vili, pa si prepričan, da je to res!” “Kar sem rekel, sem rekel!" je pomembno odvrnil Vili. “Pravzaprav pa se tudi jaz danes nekoliko slabše počutim,” je nadaljeval Rudi. “Mojster bo moral danes okoli mene zelo v rokavicah, če bo hotel, da še kaj delam. Drugače bom mora! domov v toplo posteljico!" "Danes zjutraj je bil mojster zmano zelo nesramen. Če se mi po malici ne bo opravičil, bo jutri sam žaga! les," je pritegnil mizar Tone. Kdo ve, kako dolgo bi še tako klepetali o tej čudoviti epidemiji gripe, če ne bi v menzo pridrvel mojster skupaj s pomočnikom direktorja. ....M......... “Kaj pa je, fantje, da danes sedite v menzi, kakor da bi bili v gostilni. Čas malice je že mimo,” sta še oba zadihana povprašala. “Ah, nič posebnega,” je dejal Vili. “Po državi razsaja epidemija gripe. Ravnokar se pogovarjamo o tem, ali smo že zboleli ali ne! ” “Lepo vas prosim, fantje, ne norite!" je vzkliknil pomočnik direktorja. “Ali ne veste, da moramo še ta teden dokončati proizvodnjo za izvoz! Kdo bo delal, če boste vi zboleli? Lepo vas prosim, da ostanete zdravi!" “Kako naj človek ostane zdrav, če pa so v naši tovarni tako nezdravi pogoji dela?" je pomenljivo povprašal Vili. “Obljubljam vam, da boste vsi dobili osebna zaščitna sredstva in da bomo uredili vse v zvezi z varstvom pri delu, kar smo vam že lani obljubili. Samo lepo vas prosim, ne zbolite za gripo! V imenu direktorja vsem, ki boste še naprej prizadevno delali, obljubljam, da vam bomo tokrat zares izplačali zasluženo stimulacijo.” “No, saj delo pri nas nikoli ni bilo problem, ali ne? Delamo vsi radi!" je z dvignjenim prstom dejal Vili. “Samo malce vljudnosti pogrešamo od mojstrov in drugih vodilnih. Neprimerne besede človeka lahko celo ubijejo, kaj potem od njih ne bi človek zbolel - za gripo denimo! ” “Obljubljam, da se bo odnos vodilnih do delavcev v naši tovarni bistveno spremenil!" je že skoraj z jokajočim glasom kričal pomočnik direktorja. “Samo lepo vas prosim, ne zbolite za gripo! Tuji partner nas bo postrelil, če ga še tokrat potegnemo za nos! Tisto, kar nam je plačal, smo že zapravili, zato mu še vrniti nimamo kaj! ” “Če je tako, gospodje, potem pa predlagam, da se odpravimo za stroje. Samo vljudno prosim!" je dejal Vili. Nato smo vsi vstali, se eden drugemu poklonili in kot ljudje odšli nazaj na svoja delovna mesta. Oh, da bi ta zlati čas - čas epidemije gripe - trajal večno! 0Prall'l‘la>' V S(dcll‘sem našel muho! Zakaj je niste če bi*biia "‘‘j h' muho? Bi jo morda pojedli, Ul svinja ciji- ^“n°ška za Silvestrovo večerjata v restavru-:'Natte rib°' drugi svinjsko pečenko, plavan ’ odnesite mi litrček rdečega. Riba hoče koče pllp-!' men‘ Pa Ponesite litrček belega. Svinja “Natakar, kaj lahko pri vas naročim za Silvestrovo?" “Narezek! ” “Ali nimate nobene izbire?" "Imamo! Lahko ga naročite ali pa ostanete lačni!” Odškodnina “Dragi, gospodinjska pomočnica je danes prismodila kosilo. Ali sprejmeš za odškodnino vroč poljubček?" vpraša žena moža. “Seveda! Kar pokliči jo! ” Cista kot riba “Draga, zakaj riba, ki jo pečeš, tako smrdi?’ “Nimam pojma! ” “Ali si jo očistila?" “Zakaj? Saj je bila celo življenje v vodi!" Pametna gospodinja “Meni sosedove kure uničijo vso zelenjavo na vrtu! ” “Na moj vrt pa jih ni več!" “Kako pa si to dosegla?" “Ponoči sem na svoj vrt nastavila jajčka, potem pa sem jih šla zjutraj kar se da počasi in zadovoljno pobrat! ” 14 iiI3^!f!^TTr!'T:'r št. 4 / 27. januar 2000 IZOBRAŽEVANJE Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Učinkovito soupravljanje fr . .-................ ......... ^ Cilj seminarja: - teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev, - usposobitev sindikalnih zaupnikov za učinkovito delo sindikata na področju soupravljanja. Seminarje namenjen članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, združenih v ZSSS. Seminar bo od 15. do 17. februarja 2000 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. ^ ........................-.. PROGRAM SEMINARJA: Torek, 15. februarja od 9.00 do 13.45 ure Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Predavatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS od 15.00 do 18.15 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Sreda, 16. februarja od 9.00 do 12.15 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS od 14.00 do 18.00 ure: Tema IV: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Četrtek, 17. februarja od 9.00 do 13.00 ure: Tema V. VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, p. p 97, najkasneje do 7. februarja 2000. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 25.000 tolarjev na udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7.300 SIT). Dodatne informacije: Vanda Rešeta, telefon 061/13-41 -238 in Jožica Anžel, tel. 061/13-41-239 Faksi: 061/13-34-279 in 061/317-298. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za seminar je bila objavljena v prejšnji številki. Vpliv zakona o Jinančnem poslovanju na podjetja z, Cilji seminarja: Seznanitev z zakonom o finančnem poslovanju. Program priporočamo delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom. Seminar bo v četrtek, 24. februarja 2000, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. V-......— - —....-...—...-..-................ V PROGRAM SEMINARJA: Od 9.00 do 9.15 ure Uvod: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS. Od 9.15 do 10.45 ure - Zakon o finančnem poslovanju in naloge sindikatov Strokovni izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. Od 11.00 do 16.45 ure - Določbe zakona o finančnem poslovanju - Likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost - Ukrepi za zagotavljanje plačilne sposobnosti (kratkoročni, dolgoročni) - Ugotavljanje povprečnega tveganja - Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti - Odgovornost članov uprav v nadzornem svetu - Delavnica: naredimo osnutek pravilnika o finančnem poslovanju za domače podjetje Strokovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 97 najkasneje do 16. februarja. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 13.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VII., sklic na številko 25”. Dodatne informacije: Vanda Rešeta, tel.: 061/13-41-238 in Jožica Anžel, tel.: 061/13-41-239; faksa: 061/13-34-279 in 061/317-298. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za seminar VPLIV ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU NA PODJETJA 24. februarja v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana Ime in priimek:.............................Datum rojstva:......... Izobrazba, stopnja izobrazbe:...................................... Naslov doma:.......................................................... Zaposlitev, naziv in naslov družbe:................................ Davčni zavezanec: DA NE Davčna številka:......................................... Delovno mesto:.....................................................' Član sindikata dejavnosti Slovenije:...............................' ...4 Sindikalni zaupnik: DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite):.............................. Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Telefonska številka: - doma:................- v službi:............. Žig in podpis odgovorne os^ V...................dne............. Sfcei št. 4 / 27. januar 2000 ™nin»§veti SOLimiTI iti Piše: Lidija Jerkič Razporejanje delavcev Razporejanje delavcev urejata Zakon o t/Toi"'*1 Prav'cah iz delovnega razmerja ... in Zakon o delovnih razmer- '1 J ZDR). Kolektivna pogodba dejavni1 (KPD) pa v 5i_ 11—16 natančneje 'J'cja nekaj vrst razporeditev. Razpore-n m S° r.azlične> imajo različno pravno P° lago in različne pravne posledice. nastopu delaje delavec razporejen , 4 Plovno mesto, za katero je sklenil de-<>vno razmerje. Zaradi nujnih potreb de-j. vae§a procesa in organizacije delaje lah-... Cavec razporejen na vsako delovno ivec razporejen na vsako delovno i,eft0’ ^ ustreza stopnji njegove strokovne ■° )raz*1e za določeno vrsto poklica, znanju, zmožnostim (17. čl. ZTPDR) in nje-Mvi zdravstveni sposobnosti. Razporedi-v je mogoča brez soglasja delavca, za do-d ,en a'i nedoločen čas. Plača na novem dni°-nem mestu> Pri razporeditvi za ne-, 0 ocen čas, je plača za delo, ki ga bo de-avec opravljal (razen izjem, ki so pose-®J določene, npr.: starejši delavci). Od-°nitev dokončne razporeditve pomeni Prenehanje delovnega razmerja v 30 dneh 0 dokončnosti sklepa o prenehanju dednega razmerja (9. tč. 1 (X). čl. ZDR). De-vec 'zgubi tudi pravico do denarnega na-"mestila za čas brezposelnosti. elavca je mogoče začasno ali trajno ‘/|X)'C<-1'1' na delovno mesto, za katero bra h tCVa nižJa stopnja strokovne izo-nutt C ^aka mzporeditev je vedno do-v j na’ če delavec z n jo soglaša. Brez prime',VVC delavec na tako nižje delovno niih pr. ^razporejen zlasti v nasled- ~ v izjemnih okoliščinah (12. čl. KPD), del^C ni0^°^e 7 drugačno razporeditvijo nos‘|V|CeV na del° zagotoviti njihovo za-' sntev ter omogočiti nemoteno oprav-lav -10 ,a' Razporeditev je začasna, de-na sv ?ripada P*ača, kot bi jo prejemal ča V °JCm delovnem mestu, oziroma pla-p’ '!c zan.i ugodnejša. Odklonitev raz-ne„, l,ve je razlog za prenehanje delov-dneh raZmer-ia P° 9-1 100.51. ZDR v 30 n;u | P° dokončnosti sklepa o preneha-gubi L ,°Vne8a razmerja. Delavec tudi iz- P°selno Vt'C01*° uadomestila za čas brez- n0stnC:'rde!aVc'u izrečen varstveni, varne sm 01 vz§°jn' ukrep, zaradi katerega stu ® °Pravljati dela na delovnem me-tev iea katero je razporejen. Razporedi-n°vo d , asna, delavcu pripada plača za ke n(K? (’vno mesto, odklonitev ima ena-ve Po ed|ce kot odklonitev razporedit-ljajo t P^^nj' alinei. Enaka pravila ve-razpore j.0*3 začasni odstranitvi z dela in primer, 'tvi na drugo delovno mesto v u disciplinskih kršitev; (Nadaljevanje prihodujič) V MNOGIH REGIJAH V RAZVOJU PA DOLOČENA LAHKO TUJE INVESTICIJE ZAGOTOVIJO DELOVNA MESTA TUDI NOVA DELOVNA MESTA. BOLJŠE PLAČE UKINJAJO IN DELOVNE POGOJE, HKRATI ... OD 9 PODJETJEM OMOGOČA GLOBALIZACIJA \ _________ ’ DOSTOP NA SVETOVNE TRGE. KAR POMAGA \ , p. , ...JN. TUDI DOMAČIM GOSPODARSTVOM. VENDAR PA \( /Zji^,dnirATA VEČINA DOBIČKA PRIPADE TRANSNACIONALKAM / \ Srn V IN LOKALNIM VELJAKOM. ZELO MALO / J DOBIČKA VLAGAJO V OBMOČJA, KJER JE NASTAL. TAKOJŠNJA AKCIJA ŽELEL BI, DA SEDAJ SKUPAJ UGOTOVIMO, KATERE SO NAŠE PREDNOSTNE NALOGE. Nadaljevanje pril 16 1 'fj ^T'l~ Sl 4 / 47 januar 2000 NAGRADNA KRIŽANKA Nova Delavska enotnost VELIKA SKALA SMRT V GRŠKI MITOLOGIJI POKONČNA PODPORA Avtor: Rudi Murn STOPNIČAST SLAP STAR SLOVAN VNEMA, POLET PRAVOSLAV-NA PODOBA MESTO V ŠPANIJI SEV ZAH. OD MESTA BILBAO ITALIK SPREGATEV NOVA ZVEZDA SLADEK SOK RASTLIN KRAJ JUŽNO OD I BUKAREŠTE I m * OBLIKA IMENA EDVARD I 4 u —-s* JT HOTEL V RADENCIH ŠVICARSKO- FRANCOSKI PISATEU, -ARIANA- UMETNO USNJE MESTO NA PORTUGALSKEM. SEV OD LISBONE PREPROSTA POPOTNA TORBA ANTON OCVIRK HOMO- SEKSUALEC INDIJSKO ME-STO (bombaž) NADAV BLOMDAH- LOVA OPERA SUŽNJA MAMIL LUDVIK GOLOB SLAVEN IGRALEC V ZDA ZELO BLEDO RDEČE VINO UTA TEŽKO DOSEGLJIV CIU STROKOVNJAK ZA KINOLOGIJO NEKDANJI TURŠKI GOSPOD NEKDANJI POLITIK RIBIČIČ RINA ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET ŽELEZOV OKSID GLAS GRŠKI PESNIH Z LESBOSA KDOR NE Pl-JE ALKOHOLA RADIJ MESTO NA PELEPONEZU TORINO : PREČNI DROG V KOZOLCU MESTO V MAVRETANIJI (Adrar) VULKAN NA | OTOKU KIU-Siju (Jap.) Nagradna križanka STANE UREK SLOVENSKI SKLADATELJ (Mojmir) ZDA t (originalno) PLESALKA V TEMPLJU DEL LASIŠČA HRVAŠKI SLIKAR (Ignjat) PRITOK RENA V ŠVICI GRŠKA ČRKA SLOVENSKI PISATELJ VELIKA JEZA AMERIŠKI IGRALEC CURTIS 12 MESECEV AMERIŠKA ZV DRŽAVA (gl. m. Topeka) DEL KOLESARSKE DIRKE ALUMINIJ ZANOS JUŽNI SADEŽ NAŠA IN TUJA ČRKA V ČEBELJI SAMEC DEL VOZA MESTO NA J. FRANCIJE GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE VPREŽNO VOZILO ZA PREVAŽANJE STRELIVA ČINELA POTREBA, NUJNOST SREDSTVO ZA NARKOZO iCT* □ 151 REKA V BOSNI GRŠKA Črka 1. IN 4. SAMOGLASNIK EDO MOHORKO JAMBSKI VERZ STOICIZEM POHIŠTVA DOMAČA PERNATA Žival GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 4 (27. I. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite ifl pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 97. Tudi tokrat je nagrada 50$ 1:..................................................... tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošteva'1 bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 7. februarja 2000 ..................................................... Pravilna rešitev gesel iz 2. letošnje številke Nove Delavske enotnosti’ 1. GRANAT. 2. AMETIST. 3. DIAMANT, 4. AKVAMAR1N. Nagrado 50001°' 3:..................................................... larjev prejme Martina Šefman, Alpska 9, 4260 Bled.