Največji aloTCoiki dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS |F............■ The largest the United State«. List .slovenskih .delavcev y Ameriki* L and legal Hobday«. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered m Second Clam Blatter September 21, 1983, at the Pert Office at New York, N. Yn under Act of of March 3, 1878 TELEPON: NO. 287. — STEV 287. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1831. — TOREK, 8. DECEMBRA 1931 VOLUME ZZHX — LETNIK XXXIX DVAINSEDEMDESETI KONGRES JE ZAČEL POSLOVATI NA PRVI SEJI SO BILI ZAPRISEŽENI NOVI ČLANI TER IZVOLJENI NOVI URADNIKI Demokrat Garner je bil v poslanski zbornici izvoljen za speakerja. — Danes se bo završila pre-iskušnja v senatu. — Razen Mrs. Hattie Caraway so bili vsi novi člani včeraj zapriseženi. — Ona bo prva senatorica, ki bo aktivno izvajala svoj urad. — Danes bo prečital predsednik svojo poslanico. ARMADA LAČNIH' S SMRTJO JE DOSPELA V WASHINGTON WASHINGTON, D. C., 7. decembra.—Danes se je lotil novi kongres svojega dela. Obe zbornici sta pa le kratek čas zborovali, nakar se je zasedanje odgodilo do jutrišnjega dne. V senatu so bili zapriseženi novi člani, dočim so bili v zbornici izvoljeni demokratski uradniki. V poslanski zbornici so bili navzoči vsi demokratski kongresniki, kajti šlo je zato, da se izvoli Johna N. Garnerja za speakerja. Garner, ki sam ni glasoval, je dobil 2 I 8 glasov, dočim je bilo za republikanskega kandidata Snella oddanih 207 glasov. Neodvisni repiiblikanec Schneider iz Wiscon-sina je dobil pet glasov. To je vprvič po dvanajstih letih, da imajo de-mokratje v poslanski zbornici odločilno besedo. V senatu se ni danes vršila še nobena preiskuš-nja. Senator Shortridge, predsednik volilnega odseka je rekel, da so se pojavili ugovori proti izvolitvi Bankheada v Alabami in Baileya v Severni Carolini. Najbrž bodo ugovori tudi proti Warrenu Bar-bouru, ki je bil imenovan naslednikom senatorja Morrowa. Senator Pittman, demokrat iz Nevade, domne- Policija je zapodila odbor, ki je hotel v zbornico. — Strojne puške pripravljene. — Boj s pestmi. WASHINGTON, D. C. 7. dec. Dvakrat je policija zavrnila 1500 nezaposlenih, ki so prišli v Washington, da bi izrazili svoje pritožbe v zbornici in so se nato obrnili proti Beli hiši. WASHINGTON. D. t'.. 7. dec. Odbori, ki predstavljajo "lačno armado", so bili s silo vrženi iz Kenatske in poslanske zbornice. Skušali so priti do poslancev in jim predložiti svoje zahteve glede dela in zavarovanja proti nezaposlenosti. Ivo je voditelj brezposelnih, Herbert Benjamin, skušal šiloma priti v zbornico, navzlic svari' i stražnikov, pa je navzoči stražnik odpeljal iz kapitola. Dvojna vrsta policistov z revolverji in plinovimi bombami je bila pripravljena sprejeti "lačno armado" pri vkorakanju v mesto. "Armada" ie prišla pred kapi-tol ob 11. dopoldne in takoj so celo skupino obkolili policisti. Ko je prišla procesija na trg. je nek starejši izmed demonstrantov zaklical: "Doli s Hooverjem!" JE USTREGEL SVOJI HČERI Hčeri je bil oče preveč starokopiten. — Odšla od doma, češ, da se noče vrniti, dokler oče živi. Straža pred kapitolom je bila pripravljena na vse prilike. 2.5 policistov bilo oboroženih , granatami in devet z plinoviipi bombami. V ozadiu je bil —: pravljen ambulančni voz. Policija je bila pripravljena, da jih * va, da newjerseyski governer Larson nima pravice j koli, kadar prikorakajo v mesto. imenovati Barboura, ker Morrow ob svoji smrti šel Nad sto napisov so nosili s se- ni bil zaprisežen. Morrow potemtakem še ni bil se- ali »,a so bi,i PrfPrti na av- nator. Ako bo Pittman s svojim ugovorom prodrl, se bodo vršile v New Jersey nove senatorske volitve. Tudi Mrs. Hattie Caraway bo šele jutri zaprisežena. Počakala bo namreč, da bo sprejel senat resolucijo, s katero ji bo izrekel sožalje zaradi smrti njenega moža. Republikanci ,so bili danes v senatu zastopani v vsej svoji moči. Razpolagali so z 48 glasovi. Štirje demokratje so manjkali. Predsednik Hoover bo jutri prečital svoje poročilo o položaju Združenih držav. Poslanica bo izročena v obeh zbornicah tozadevnim odsekom, s čimer bo spravljen v tek zakonodajni stroj. Republikanci so imeli v senatu več konferenc, ki so se tikale začasnega predsednika Mosesa. Moses je svoječasno nazval neodvisne republikance z osli, česar si pa ne puste dopasti. Speaker Garner je imenoval danes poseben odsek, ki bo izdelal program za demokrate. ZARADI PSA VSTAVLJEN PROMET tomobili z besedilom: "Zahtevamo zavarovanje proti brezposelnosti za popolno plačd. $150 more rešiti nezaposlenega delavca". "Doli z vojnimi pripravami!" Na čelu parade je bila godba International Workers Club in 2/» zastopnikov, ki so imHi nalog, da predložijo svoje pritožbe kongresu. Predsednik tega odbora jo Harrv Harvev. Policijski načelnik Pelhain D. Glassford. ki je prvikrat bil uniformi svojega urada, je hite] ok častitljiv mož rinil nov otroški voziček čez cesto Policist je zopet dvignil roko. ko je rnožak na drugi strani ulitv zopet obrnil voziček na levo. Na voglu se mož vstavi in se zahvali policUtu za uslugo. no tedaj pa,"pudel" v vozičku dvigne glavo izpod odeje in- prič ne lajati. Tedaj pa mož prične naglo voziti, toda policist ga prime. — Kaj vendar mislite? — zavpije policist. — Veste. — odgovori mož. — sinoči je bilo precej mrzlo in moja žena mi naročila, da našo "Fifi" peljem 7. otroškim vozičkom na zrak. Drugače pa vedno gre pes z menoj. WOOSTEIi. <).. 7. decembra. — Mrs. Julia Maude Lautlier ki j<-bila kot prva ženska v državi Ohio obsojena da umrje na električnem stolu zaradi uftiora. je imela drugo obravnavo, pri kateri se je priznala za krivo uboja. Vsled tega «>e je poslužila ♦ -je. pravice, da fe ne sodi porota in porotniki so bili odpuščeni. Mr. Lauther je obdolžena. d« je umorila Mrs. Kato Smith staro 38 let v dogovoru s svojim ljubimcem Smithom, možem u-morjene žene. UČITELJSKE ZAHTEVE OHIO AG O, 111.. 7. decembra. — Učiteljska unija je stavila svoje zahteve za večjo plačo, manj o-trok in pet ur učenja na dan. Njih list Chicago Union Teacher tudi pravi, da ne marajo učiti čez uro. Chicaški učitelji so dobili od spomladi do* sedaj samo še za en mesec plačo. PAPEŽ JE DOBIL AMERIŠKE AVTOMOBILE VATIKANSKO MESTO. 7. de cembra. — Papež Pij JCI. j" • iel ponudbo nekega ameriškega izdelovalca avtomobilov za deve.t avtomobilov za uporabo var.kar-kih uradnikov. Papež bo dosedanje svoje avtomobile obdržal za osebno uporabo. V časih depresije. Ko se je leta 1929 dvignila prosperiteta — ki je bila pa, mimogrede povedano, umetno ustvarjena — do svojega viška, so ljudje domnevali, da bo šla še višje, pa se je mahoma začelo obračati nizdol- Takorekoč preko noči se je začela vrednost vsem vrednotam nižati, tovarne so začele zapirati svoja vrata, mezde so skrčili, dočim se cene življenjskih potrebščin niso znižale v razmerju z malim zaslužkom in nizkimi plačami. Nadaljni udarec je bil zadan ameriškemu gospodarstvu z uveljavljen jem visokih carinskih pristojbin. Amerika je domnevala, da bo s tem zaščitila cene za svoje blago, ter preprečila uvoz tujezemskega blaga. Res ga je preprečila, toda inozemstvo je odgovorilo Ameriki s sličnimi odredbami. Ameriško blago je podvrženo v inozemstvu tako visokim carinam, da se ga ne izplača izvažati. Tehnična izboljšanja pri strojih so pognala na cesto na mi lijone delavcev. Kjer jih je bilo prej deset zaposlenih, je zaposlen en sam. Tud^ banke so bile hudo prizadete- Vsaka banka, ki je pod državno kontrolo, mora denar, ki ga ji zaupajo vlagatelji, obresto-nosno in varno naložiti bodisi v zemljišča, bodisi v varne bonde. Slednjič je začela padati tudi cena zemljišč in bondov, dasi so vsi smatrali njihovo vrednost za trdno in neomajno. Gene so padale bolj in bolj ter padajo še vedno. Banki, ki se hoče izogniti katastrofi, preostaja edina pot:— .založiti toliko, da bo izenačena razlika med sednjo ceno bondov in tedanjo, ko so bili kupljeni. Vsaka banka mora imeti gotov rezervni kapital za take slučaje. Ko pa tudi rezervni kapital ne more izenačiti razlike, ji ne preostaja drugega kot likvidirati, to se pravi, da skuša poravnati svoje obveznosti z vsemi viri, ki so ji na razpolago. Tak slučaj je bil pri Sakser State Bank. Izza svoje ustanovitve pa do prejšnjega tedna je uzorno vr šila svoje delo- Bančno vodstvo se je strogo držalo življenjskega pravila Mr. Franka Sakserja, da je vse njegovo delovanje, bodisi v fi nančnem, bodisi v kulturnem pogledu, namenjeno le dobrobiti in blagru slovenskega naroda v Ameriki. Tega Bvojega načela se je držal Mr. Sakser izza svojega prihoda v Ameriko v svojih zornih letih in držal se ga bo v večeru svojega življenja. Boječ se za vlagatelje, je zalagal in zalagal iz svojega lastnega žepa ter je slednjič založil — vse svoje privatno premože nje. In ko je žrtvoval vse, pa se časi še vedno niso hoteli izboljšati, je poveril banko državni bančni oblasti, da po svojih pravilih in postavi vrne denar, ki so ga zaupali vložniki Sakser State Bank. V finančnem oziru je Mr- Frank Sakser danes skoro na istem stališču kot je bil pred sedemintridesetimi leti, ko je prišel ubog, takorekoč brez centa v to deželo. Tolaži ga edinole zavest, da je storil vset kar je mogel, samo da je obvaroval rojake pred znatno večjo izgubo, ki bi jo v gotovih slučajih najbrž imeli, če bi zaupali komu drugemu svoj težko prisluženi denar. Kot poroča časopisje, je državni bančni superintendent izjavil, da bodo eačeli dobivati vlagatelji svoj denar nazaj po preteku devetdesetih dni. Trije meseci so precej dolga doba, posebno v zimi, ko je pomanjkanje dela in denarja. Toda sedaj gospodari državna oblast, in njenim odredbam se je treba brezpogojno pokoriti. Poglavitno je, da bo ljudem vrnjen denar. V tej zavesti bodo vložniki že vsaj nekoliko lažje počakali- "Glas Naroda" bo vbodoče natančno poročal o razvoju likvidacije ter je glede pojasnil o tej zadevi slehernemu na razpolago. DRUŽINSKA ŽALOIGRA Mož je sel nad ženo z nožem. — 2ena ga je vstrelila, nato izginila. ■Xjena mati je izpovedala policiji, da j.e bil Sapagnola. ki je bil 33 let. dva dni pijan in zelo siten ter nadležen. Hotel je svojo ženo pretepati, njegov 12-letni sin Dominik pase je postavil za ma- ter. Ko je Spagnola skočil z nožem proti svoji ženi, ga je žena ustrelila in takoj zbežala iz hiše. Policija v liroklvnu išče Mrs. Salvatore Spagnola, ki je ustrelila svojega moža, ko je šel na njo s kuhinjskim nožem. Prej sta se prepirala že dva dni. Ko je štirikra tustrelila svojega moža v obraz, so bili priče prizora njeni štirje otroci in njena mati. Takoj po dejanju je šla iz hiše, rekoč, da gre na policijo. TodLa ni šla. ROPARICA JE UMRLA SACRAMENTO, Cal., 7. dec. —. Mrs. Mary Hicks, stara 22 let, is Pasco, Wash., ki je bila obstre-Ijena, ko je hotela oropati neko trgovino, je umrla v bolnišnici. Lastnik trgovine W. J. Haaley jo je ustrelil, ko je prej sama ustre« lila nanj. ADVERTISE in "GLAS NARODA" _ ■■ • lil H A I O D i NSW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 5. A. Glas Naroda" Ownwl and published by IbOVBOO PUBLISHING COMPANY LA Corporation) President L. Brnedlk. Trsss. fteee of busneai of the corporation and addresses of above officers: Of H. IStfa Street, Baroafta of Manhattan, New York City, N. Y. Dopisi. Sharon in Farrell, Pa. Elkhart, Ind. "G L A 8 NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays 3s celo leto »eJJa Ust sa Ameriko In Kanado '•a pol leta ... '.s Četrt leta .$6.00 $3.00 ..$1.50 Za New York sa celo leto $700 Za po! leta-----------$3 50 Za inozemstvo sa celo leto----$7.00 Za pol leta -----------------------------$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. *Ola> Naroda" izhaja mb dan lsrsemU nedelj ln praznikov. opUJ bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla->voli poAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. -«lmo ds se nam tudi prejinje blvalltte nssnsnl, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAHODA", tli W. ISth Street, N<« Tilt. N Telephone: CHelsea S—3876 Delavske razmere so že dolgo' Dolžnost naju vež«-, da se jav-pod ničlo in še nič boljše ne iz- no zahvaliva za presenečenje, ka gleda. Prejšnji prihranki so nam tercga so nama napravili naši pri-pošti, tako da je sedaj bolj trda jate! j i in znanci dne 7, novem-za nas družinske očete s kupom bra. Omenjenega dne je naju dru-otrok, dela je pa le 2 dni v tednu, žina Valentin Prijatelj povabila, Nekateri j>a Se tega nimajo. Ka- da greva ž njima. Ko se zvečer ko se naj'pošteno preživimo? Pre- pripeljeva zopet domov okoli 7. govor pravi: — Brez dela ni j'-'la. ure. se nama je čudno zdelo, tla In to bo sedaj, da bomo ponianj-' je doma vse tako temno. Komaj kanje trpeli na hrani opravi in sva stopila v hišo. že nama zaori gorkoti. Naš skromen zaslužek še nasproti pravi in resnični "Sur-za. najpotrebnejše ne zadošča v tej prise". Začudena vidiva v hiši vse bogati Ameriki. j polno ljudi, ki so naju v resnici Kapitalisti pa res delajo z na-! presenetili, mi. kar hočejo. 1. novembra soj Zato se vsem na tem mestu za-nam odtrgali od naše že itak hvaljujeva. posebno družinam: skromne plače še 10%. Seveda ni- Mrs. Mimi Štrukel. Mr. & Mrs. smo kar tiho, češ. gospod bo že Valentin Prijatelj in Mrs. Anto-videl, da nam res premalo plača ni j i Terlep, ki sta se toliko tru- Prijeti divji lovci. i sil, da ga zaprejo. Preiskava bo , 1 dognala, koliko ga zadene kriv-Ze dalje časa se je opazovalo v ^ lovskiTi revirjih ha Kozjaku, da je na delu tolpa divjih lovcev, vendar jih tudi po marljivem zasledovanju niso mogli iztakniti. Znali so se spreta« skrivati in izmikati. Posebno so se slišali streli v loviščih občine Gornja Vižin-, ni čuda. če se ljudje boj«* vsakega, kateri ima v zakupu posest- sumljivega nepoznanega člove- Skrivnosten neznanec, ki napada z nožem ljudi v Zagorju. V pretekllih dneh se je mnogo ' pisalo o koržiškem bandit u, zat» V Mandžuriji se »icer vrže vsak tlan spopadi, prave vojne pa še ni. Prava vojna ho šele tedaj izbruhnila. ko bodo Kitajci in Japonci prosili Ameriko za posojilo ter bodo posojilo tudi dobili. — < i os pori profesor. — vi ob- iiik Miha Palko iz Sv. Treh Kra-J ka. Tudi Zagorjani žive setlaj v J vladujete res skoro vse jezike te IZRABLJANJE BREZ KONCA IN KRAJA Ameriška Delavska Federacija je ravnokar objavila, da je oblastim predložila prepis poročila posebne pre-j iskovalne komisije, ki je preiskovala razmere, v katerih 1 žive delavci, ki so zaposleni pri gradnji nasipov v Mississippi dolini. Zvezna vlada je poverila dela raznim privatnim druž-i bam, ki delavce neznansko izkoriščajo. Poročila zahteva, naj vlaJa takoj uvede preiskavo ter naj krivce cbeutno kaznuje. Predsednik Ameriške Delavske Federacija, William ' Green, je rekel: — uatanciio in bo nam iz usmiljenja primaknil. Seveda, čakati bo treba, Če bo . . . V mesecu novembru je bila se- ri ile. Lepa hvala deklici Angeli Tr-lep za tako lepo voščilo. Hvala lepa tudi Albini in .Ton. Manfretli, zona na zajce in razne živali v Pa. I ki sta nam prinesla tako lep p>»-Tako so tudi tukaj pri nas štiri • dar jeni šopek cvetlic. skupine strastnih slovenskih lovcev. ki smo redno hodili na lov. Najbolj je bil zanimiv pogovor, ko Hvala lepa vsem. ki ste kaj darovali za najin srebrni jubilej. Lepa hvala moji sestri Jerici smo se sešli. — Koliko jih imaš/ liokal in njenima hčerkama in si-— iXič. — Polovico ga imam. —' mi. ki so prišli iz daljnega Cleve l*reblizo sem streljal. — Predaleč lanria. je bil. — Samo repček sem videl, j Zabavali smo v izvrstno vse do -— Zašumelo je, pa sem streljal, ranega jutra. Kako bi se pa tudi Taki in podobni govori so med ne. ko nam je igrala izvrstna god-nami lovci, ali korajža pa ne pre- ba. obstoječa iz sedmih, članov, pade. Meseca novembra smo se Tudi harmonike so dajale iz-večina preživljali z divjačino. Mo- vrstno svoj glas. ra se tudi pohvaliti, da imamo med lansko skupino tudi dobre streljače. Za nekatere je bila sezona prekratka in tisti so si privoščili še boljši lov v decembru, tla so odšli na srne in medvede. Dragi prijatelji! Ta dan nama bo ostal v trajnem spominu, posebno pa radi tega. ker si nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Nad stopetdeset je bilo vseh skupaj in med njimi tudi druge narodnosti. ljev. Ljudje so imeli na sumu par j velikem strahu, ker se je pojavil nepridipravov, vendar jim deja-jv nočnih urah neznanec, ki na panja uiso mogli dokazati, ker jiii ! da ljudi. niso nikdar zalotili pri tatinskem Na poti izpod K-»privčev *ga poslu. . klanca proti gostilni "Poti Velno" Preti kratkim .sta lovca <>nuk je ta bandit izvršil že več napa-Ivan in Moser Maks lovila v , d o v z nožem iu pripoveduje se. Ilreznikoveni gozdu v lovišču po- da je celo strel ial. Delavec Fran-sestnika Palka. Zaslišala sta v lo-jce Zaje iz Potoške vasi se je po-višču strele ter se približala ne- noči varal proti domu in ga je bii znanemu lovcu. V njem sta spo- ( neznance napadel z nožem. Napad znala Pečnika Jožefa, delavca iz se je izvršil takole: Ko se j«* Zaje Sv. Treh Kraljev. Videla sta tu-' približal znamenju, je iznenaria tli. da je imel pri sebi lovski plen.' skočil predenj neznanec, visoke tokrat dve veverici. Na njegovih in suhe postave ter mahnil z nolo vs kili pohodili so ga večkrat že m proti Zajcu, kateremu je pre-opazili tudi drugi ljudje, ter je rezal vrhnjo in spodnjo suknjo, gotovo, da je našla v njegovi mal- kakor tudi perilo in seveda nje hi prostor marsikatera srnica in mu prizadejal tudi precejšnjo po-zajček. j škoribo. Da ni zadel z nožem na Orožništvo je začelo energično kovinasto ploščico naramnice, bi preiskavo ter ' neznani nočni napadalec, je za Zagorje velika u lovu. 1 novembra je Anton Rožič, v ga sveta ! — Ja. vse. samo jezika svoje /.•■-ne ne! * — t V bi jaz bil ožcnjen. me gosilna ne bi nikdar videla! Jaz bi sedel vedno doma. na bi z žen'> igral klavir, ali pa bi bral ali pa bi igral karte, ali pa poslušal radii*. Tako bi preživlja! z ženki* lepe večere — je rekel samec. — No. — ja prvih osem dni! Ampak potlej 40 let ! — mu je odvrnil izkušen zakonec. * Včeraj se je začel v (Jlarksbur-•ru. \V. Va.. proces proti sinje braden Harrv-u K. Poxversu ki .i«* kar na debelo ženske moril. I "pat i je. tla ga bodo temu primerno zašili. Ženske so res včasi sitne in ne-rt.tlne. toda da bi jih človek moriti začel, tega pa liog ne daj. Sempatam. nam privoščijo že kako tako neprijetno urico, da jim moramo odpustiti vso njihovo .sitnost in-godrnanje. Hvala lepa tudi najini hčeri in posestnik v Šoštanju, priredil , , , lovišču v Belih vodah lov.! Sauka- K1,ub zasledovanju se se ni posrečilo prerirzneza prijeti. svojem Med lovei se je nahajat kot go-tutli Franc Jerak. posestnik njae v Delih vodah. Popoldne okrog 14. so »ovili od Grebenška proti Studencu, kjer je v bližini znana Zijalka in vrelci šoštanjskega vo- l dobivajo, absolutno ne morejo živeti. — Najbrž niso nikjer v Združenih državah delavci T_° ^ proko ir>o milj od tukaj. .....• Kaj bodo dobili, poročam, ce bom < tako nesramno izkoriščani kot so delavci podjetniških j^j kako bedro. drugače ne. družb, ki izvršujejo koiltrakte za vlado- S plačami, ki jili j Da smo meseca decembra brez vsem otrokom, ki so se trudili za X C kateri dobivajo prav. ker se bo nekoliko najino petindvajset letnico zakon-! do votla. i prihranilo na kurjavi. Nepriča- skega življenja. za dvanajst urno delo komaj $1.25. j - Ves ta borni zaslužek morajo potrošiti v vladnih pa naj bo ^ aIj (Johro fear ^ pripravia ker.vst,ga jc lovrc Frane Jerak da se jek;iJ komisarijatllih trgovinah, kjer prodajajo živila po preti- kajti to je naša navada. Mati bo- bilo v izobilju za želodec in grlo. kili si i »petdeset korakov pred rano visokih cenah. Zaslužijo dosti premalo, da bi si na- do spekli lepe potice, kolače in Sprejmite vsi skupaj najino za- njim liietl grmovjem nekaj sivega tičice ali golobice iz testa. In ka- hvalo in prisrčen pozdrav! zvečer s Sedanji kongres bo odločal, čc na.j dobi tležela pijačo ali ne. Ljudje so radi teh napadov zbe- j Narod ni čakal kongresa, am-gani in zlasti se ženske ne upajo pak je že zdavnaj sam odločil, v poznejših urah po tej poti. Pri- Še nikdar v svoji zgodovini ni poveduje se. da ima svoja skriva- imel toliko pijače kot je ima lišča po raznih kozolcih, odkoder sedanjih dneh. ima razgled na taiuošnjo ce-j * sto. nekoliko ljudi pa ga j.- vide- Neki zamaree je pred sodiščem iramlo na kurjavi. Aepnea- skega življenja. Kavno so psi glasno zalajali. ]o { kozolceln K llolj verjetno priznal, tla se je v Šoli naučil ku- ano pa pride Božič, katerega Hvala lepa še enkrat vsem skit-1znamenje lovcem, da so zasledili) (la sp llPZlianec skriva v okoli- hati žganje. treba kolikor toliko prazno- pa j in vsakemu posebej za vse, divjačino. V tem trenutku zapazi -kih '„MZ,iovih in upamo, da mu ne To ni nič /-urinega. Včasi res i. pa naj bo slabo ali tlobro, kar ste pripravili, ker < vsega je lovce Frane Jerak. tla se je ka-! , ....." »r,,. nr.de človeku na iezik kaka taka za bavili najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ako sc kak ^ zve-or s koinpirjem v ža. delavec j>oškoduje, j;a družbe puste poginoma brez pod-; kclčkili. Pa tudi krbljeva voda j . pare in zdravniške pomoči, iz poročila, ki ga bo v kratkem bo. kajti nasušili smo dosti sadja.; r. , . T^, -- - - i _ Po večerji 24. decembra zvečer se Delavska Federacija. ie razvidno, ... . ... \ inminnM j , »j p;i n« j raj se zberemo m bijemo! "rih ta rja** in tako pričakamo pol-J nočnice. No in ko nalašč 24. rie-ecnibra zvečer bt» pripravljeno za i vse. ' Slovenski Dom bo kot vsako leto povabil vse. da skupno pričakamo polnoenice. Napravljeno bo Vam hvaležna Joseph in Louise C!ore. času objavila Ameriška Del da pri Lake Providence v Louisiani, zaslužijo težaki dvanajsturuo delo po Pred tremi leti so isti delavci, ki so delali za vlado, zaslužili $3.50 za osemurno deVo. Preiskovalna komisija Ameriške Delavske Federaci-A .... lepo božično drevo, pevski zbor je ima na razpolago imena delavcev ter njihove zapnseze- bo pa I)rirt.di] v korist Doma igro j ne izjave, koliko časa so morali delati na dan in koliko so "Kmet in vrag*', katera je zani zaslužili. cjji Na razpolago so tudi imena onih, katere so brez podpore odpustili iz službe, zatem ko so pri delu ponesrečili. Ameriška Delavska Federacija bo zahtevala, naj oblast oziroma posebna kongresna komisija preišče te škandalozne razmere. Če bo s tem kaj pomagano, se seveda lie ve, kajti 1 »redno pride komisija na lice mesta, kompauije že po-skrbe, da ne vidijo komisarji razmer v pravi luči. Ko pa komisija završi svoje delo, se pa zopet začne stara pesem CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZM2ANA Angleško-slovensko Berilo GOLJUFI S KRUHOM PRED SODIŠČEM potem pa pogovarja s svojo soprogo. Kakšne znance ali prijatelje le redko povabi z več c d k sebi. Vem svoj prosti čas porabi za pisanje svojih "Spominov", zabavlja« pa pravijo, da bodo njegove "Spomine" v bodoče delili zastonj posebno pridnim učencem. •Jako rad pa gospod predsednik I MO&KVA, Rusija. 7. decembra. I V Astrahanu je pred sodiščem H> mo i in žensk, ker so prodajali kruh po pretirani ceni. V svojem obrofju «o imeli nad 7 odstotkov | p0tuje Takrat se nič ne meni za vsega kruha v Astrahanu. Utkkcto in za stare navade. On Med obtoženci so tudi uradniki' vstane in gre. Na kolodvor gre aovjatakih kooperativnih trgo- 1><*. tura si kupi vo.ni listek in se pelje kamorkoli. Najrajši se vozi v Laon, kjer ima svojo vilo. Tam vaclej obišče pokopališče, kjer so pokopani štirje njegovi sinovi, ki so padli v svetovni vojni. , « - . Predaednik tudi nikdar ne o- Sedanji predsednik francoske ^^^ ^ ampak nosi vedno republike ailno ljubi domačnost navadno pPomenadno obleko. Tudi vin. (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo miva in smešna. Med odmorom h<> j pevski zbor pel lepe pesmi.• k«»- | nečno bo pa Miklavž delil vse na.i- ! boljše malim in velikim, starim in! mladim, moškim in ženskam, tak<>; da bodo \-si navzoči dobili nekaj ; Samo pridite in pripeljite svoje j otroke s seboj. Xc pozabite pove- : dati sosedu o tej prireditvi. Po- ; vabite ga v Slovenski Dom. ker j bo za v« dovolj prostora m po knjigarni 'glas naroda' strežba vsem najboljša. Ne bo > vam žal. Naročite ga pri premaknilo. Podžgali od lovske si rast i in vesel, da se mil je za-smejala lovska sreča. .Icrak urno pomeri in sproži. Zadeta stvar sc zgrudi po tleh. Toda. o j groza! Ki> lovec priteče k svojemu plenu. .M1 mu nudi grozen prizor. Na nn-fctu srne. na katero je streljal s kroglo, se zvija pred njim v smrtnih krčili drobna deklica, i/, vratu pa ji curkoma J i j«* kri. Ivovee je otroka, ki je bil oblečen v sivo obleko in imel na"glavi belkast robec, zamenjal za srno. ustrelil po njem in ga smrtno za-j del. Sedemletna deklica, ki je bila žrtev lovske pomote, je posest-j nikova hči Marija Štifter. ki je l pasla ta popoldan drobnico svo-i jega očeta. Svet. kjer se je zgodila nesreča, je neraven, nepregleden in na mnogih mestih porasel z drevjem in grmovjem. Videč, kaj se mu j<- pripetilo, je nesrečni »I era k, ki je priden in pošten uspelo izmakniti se roki Velik požar na Muti. pra- pride človeku na jezik kaka taka pijača kot da bi ,j;j. — j»- odvrnil prodajalce — in te obljube se boni točno držal. — Dajte mi torej zdravo nogo in troje reber. * Upnik je vnašal dolžnika, če je že pozabil, da mu je posodil sto dolarjev. _ O. ue. — jc odvrnil dolžnik niscui pozabil. In niaga^ če bi živel sto let. ne bom nikdar pozabil. da >em ti sto dolarjev dolžan. * Giovaiii Giuriati ie odstopil ko*, tajnik fašistične stranke. Baje je njegov odMap izsilil Vatikan. Vatikanu ni bilo treba izvajati na Mu^solinija posebnega pritiska. da je pognal (iiifriatija iz tajništva stranke. Mns-olini je storil s t eni Vatikanu le nekako protiuslugo. ker je Vatikan zapodil nadškofa Se-deja iz Oorice ter postavil faši-▼ Zdra- ^ta na njegovo mesto. . MBH o L A S NARODA MKW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. S. * PEEN: VLADIMIR VASILJEVIC Sam Bes ve. kod zdaj hodi m:j,vič pa jc hodil svojo pot: v svojew Nekoč smo modelirali veliko II- guro. Zelo se je mučil drobni Via* dimir Vasiljevič! Pa je privihral na korekturo naš temperamentni učitelj F..— in nad kom se je znesel? Nad ubogim Vladimir jem! -«- E moj dragi, kak? vi to? Dobro, dobro — moj dragec, toda kje pa je vaš temperament? Kako pa vi živite? Ali vi sploh živite? Za-boga — ali ste fant ali niste? Dajte. dajte, kaj pa spite? Zaboga — tako modelirajo punčke, dragice. bebice, moj sinko!--— preden je končal naš učitelj svojo propoved, js Vladimir Vasiljevič pobledel. klecnil in omahnil. Oncgvptf*i se Je. Učitelj j» mahoma izginil iz ateljeja, mi pa smo tovariša močili z vodo in kmalu smo ga oživeli. Hvaležno nas je pogledal. ničesar ni rekel, delal je naprej.... Učitelju je bilo hudo. Drugega dne je s p.sebno nežnostjo ogovarjal VI. Vasiljeviča, pripovedoval nam je razne smešne s tor i je. Kakor vedno, je izzvenela njegova beseda v refren: Fantje., korajžo! dragi, drobni Vladimir Vasiljevič! i cbmšenem, prevelikem površniku, z Morda ni'i več ne živi — kdo ve? nemogočim klobukom na glavi je Do.'gc je že tega, ko sva se zadnjič) samotno taval po ulicah in parkih videla v L^urdelle-ovem ateljeju j (pod pazduho pa je zmerom in ne- rand* Chaumierei, hjer nr. je preklicno n:sil risanko — risanko pred sv;jim stojalom s olašnim' ra študij lastne leve roke po na-glascm dooovcdoval, da je pariška svetu itd.) umetnost trgovina in prav nič dru- Midva sva se precej dobro razu-arga. zraven pa se je zavija« v svo- mela. Pokazal mi je svoje fotogra-.1o rnzt 4 ii-o, ohlapno kipirsk-- ha- fije iz Rusije, ki jih je drugim skrbijo .11 vr.omer ponavljal v svoji no prikrival. pan.-iovau- *lnl: — Njika, Nt«ka ka-j Nu. mej Vladimir Vasiljevlč je bil ko t. debeli! v unif:rml carskega častnika prav Včasi, kadar sem sam in se mi isti drebni, majce-ni ptiček, kaker zdi. da ni nikogar, ki bi mu mogel med nami, dasi je na sliki ub/al zaupati svejo skrito misel, se spo-1 sveje ozko lice v stroge, prusko-nim Vladimirja Vasiljeviča, drob-; feldvtbčlske gube! nega. bledega fanta, ki se je motaij O rvojl rodbini pa ni nikomur med nami kakor Izgubljeno pišče inj n .vdar zinili niti besedice, ni vedel, komu bi potožil: prehrup- t Dražili sme ga vsi, seveda, če smo ni, prezdravi in predivji smo bili] le megli. — Nu, Vladimir Vasiljevlč, ti si sigurno devičnik! Toda naša medelka Ela, ta, debela, se »ni zdi, bi bila zate! Tak, zgem se vendar, Kurica! Kaj rre vidiš, kako te zaljubljene gleda? To bodo ko-zaki: Vladimir Vasiljevič je mrdal z ustnicami, nekaj je mrmral, zinil pa ni n:bene. Neke i se je domislil naš prefekt (profesor umetnosti!!«, da bi bilo dob: c, če bi našo "mrtvašnico" ?anj. Vendar smo ga vsi ljubili. Spcnala sva se v prvem letniku akademije. Pri večernem risanju akta nam je priporočal naš mojster Ljuba Babič, naj rišemo lastno levo roko v vseh mogočih pezah; to da je zel; zdravo in se dcbrega risarja pozna po tem, kako riše roko. Razložil nam je, kako in kaj in pristavil s svojim (kovinskim tenorjem: — Rišite, rišite — do nemožnosti! Res smo poslušali ta nasvet. Noj dvakrat na teden zast:nj okopal. — eden jih je narisal več; drugi j Res je prišel razkuževaini avto nanj — čez petdeset rek ni šel ni-| rdečega križa in nagnali so nas h če. Vladimir Vasiljevič pa si je pod prhe. zapomnil dve besedi: do nemežno- Z Vladimirjem Vasil'evičem sva1 In je risal, risal brez odmora: :jutraj, zvečer, ob odmorih v ate-jeju, na klopi v parku, na postelji doma. povsod, kjer je le utegnil, leto, dve trt, Štiri (takrat smo sc KAKO JE POSTAL SPADA BANDIT NA K0RSIK1 razšli« — morda, ne, sigurno riše še danes: svojo levo roko po nasvetu Ljube Babica!-- Stanovali smo skupaj v mrtvašnici, ki so jo priredili v 'spalnico dijakov umetniške akademije" — Na> najtivjl Kvariš jc bil Vladimir Vasiljevič. Mi smo veseljačlli, popivali, pohajali z bebicami", razgrajali, debatirali in če ni šlo drugače — smo se pretepali. Vladimir Vasili?- kopala skupaj. Skakal je pod prho, piha! In ovilll: i! hi! phi! Z dre'onimi ročicami je tri svoje suho telesc*. Bel }c bil in prav kakor pišče. . Na drobnem vratu mu je nih&'.u srebrna rvetinjloa na tanki veriž: ci. Čigava? Materina? Dejal je: — Avgust Matoš je hotel pot:vati v Pariz. Denarja ni imel. Torej kal? Vsedel se je n;t vlak in — hajds, brate! Večino pot je! prečepel v stranišču! Ta.krat se je Vladimir Vasijevič na ves glas zasmejal. In potem se je smehljal tiho m<- ( see ali dva. Če smo ga pobarali, zakaj, ni od^voril. j Nekega lepega dne je izginil. — j Kam, ni vedel nihče. slaboten Par mesecev P^teni mi je pisal karto iz Pariza. Pokazal sem jo u-čitelju, Prebral jo je in se zasmejal: — Se spominjate, kako se Je krohotal takrat, ko sem vam pravil ono ; Matošu? E — vidite! Da. res smo ga dražili! Neusmiljeni smo bili kakor majhni otroci! He, Vladimir Vasiljevlč, kako tisto — kak: je bilo, ko si se kopal v šampanjcu? A — vaše prevoshodi-Uljstvo? Kako pa — Vladimir Vasiljevič — daj. povej, kako si pretepal svoje mužike? Leto za tem sva se srečala v Parizu. Bil je ie vedno isti. drobni, plaSljivi Vladimir Vasiljevič,--- Bog vc, kje je danes? Kako živi? Kaj dela? Ka) heče? Ali poznate danes na zemlji kak prosorček, kjer bi bil lahko srečen naš Vladimir Vasiljevič? Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18tk Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) niki v sramotami .........................£» l*r.godite čebrtler Maje, tnla vez 1—- I*t»er selivke. i rila ve* .......................,15 70 Mali Klatež ................................. MnJjii ................................................StO Malenkosti (Ivnu Attm-elit > .........JS7> Mladim »nvua. Zhirfca i**i»4l tu slovenUu) inUutlao ........................,J5 Histerija. rnutau .............................. I._j Mkje ..................................................1*51 Na lan ličnih potili .............................441; V«larje% nos. Iium< -reška .................. \urini, ki i/ftilrm .................................U< Nate ni, II. del. «J povrni i ..............M Krolika, tnlo vex ...................„70 Naša leta, (niit v«.* ..........................„70 l>riiKirana ................................. Na Indijskih otokih ...........................M Naii ljudje............................................40 Nek«) iz ninltr zgodovina .................J3 Na krravili poljanah. Tn>ljenje lu Ktrulioto z bojuib |hiLik1»v blvSe-Hlo%-euMJce|ri iiolku ....................1.30 (H* 50 IrtnM Ur. Janru K. Kreka ...U Oakraj pracotia__________________________M Odkrit je Amerike, trd« veaauo.........SO laeliko vezan« ..............................50 1'rupreeaoot e i(«IW ----------------------JS l*m*»i in tanki ...............-............. VaUr Kajetan...........................1— Pingvin*! olok ......JL;________________JI Potna • minili Bfcniinlfc ...............J6* Pr»»icn kladiva ..............................J&O Pob Irki It Roia (JUbrvcbt) ___________SS Parltkl ilalar ___________________________S3 Prihajal, povrat .......................M »oiigaloc.......................................25 Pot roll. Iiennii v proai (Hau^elairc) trrt« thuido ..................................1.— Po <»lrani klobuk .........................J§ Plat tvooa ...................................... Prt etri« ______________________________________..JO Pm4 beijl ...............»..mm...................JI Pa tria, puvest u irske Janaike 1. zvezek .....................................40 'J. fcveaek .......................................40 Prt le med Indijanci............................30 PresMjanje indijanskih uUjonar- jev ................................................30 Konian Ireli »re ...............................1.20 Rotpinzon ..........,.................................„30 Robinzon Crusoe...................................60 Revoluriis na PortucalRkem ...........30 Rdela in Itela vrtnica, povest .........30 Rdela meda ........................................70 Rdela kokarda....................................1.83 Slovanski halji vee ..............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez...........„73 Sueški invalid ......................................33 Sveta Graovefa .....................................50 Sotnee in oenre ..............................A3 Skrivnost najdenke ___________________________.33 Skozi širno Indijo .........................JSO Sanjska knjipi, mala ..........................60 Sanjska knjiga. (Arabska) .........1.50 H»—ilni Jncoslovanskoca dobro- voljra. ltil—918 .......................1.25 S redo z i mrl. trd. vex. ......................,J0 broft. ______________________________________40 S4robot* vojno ---------------------------M Štiri smrti, 4. zv...............................39 Hnart pred hiš« ----------------------JK Stani«) v Afriki ________________________30 Spomin mtmt potovalea ............1JP0 Stritar Jota AntholecUa. brni ........JO S isto Šesto, imtnptrt iz Abrucer ....... Sin medvedjega lovca. Potopisni roinao ...........................................JO fttudeut naj bo. V. zv. ....................35 i Sveta Notbarga .................... Spisje. ms le iwrwti ....._____________ Seržanl Diavolo. vex. Spake, humoreska, trd« vez. SUAKRSPEAREIA DELA: Machbet, trd«» vez. ............... broširano ........................ Otlielo..................................... Sen Kresne nofi .................. SPLOŠNA KNJIŽICA: 1.60 ..JO ...70 .—70 ....70 Šopek Samotacke Sveta noI ________ (Metko) ..... ...J5 ...JO 1J0 bt. 1. (Ivan AlbrevUt» Ranjena {•ruila izvirna p.->ve«tt. 104 str., brišlrano ....................................J5 Ht. U. (ibnlu M urnik i Na Bledu, izvirna povest, 181 Ktr.. broŠ. JO At. lar) ..Poletno klasje, izbrane i»eiuui. 184 str., bro&irano ..................................JO Kt. 5. (Fran MUCinskl) Gospod Fridolin Žolna In ajecove drnii žitni, veselo in odrt? črtice I., 72 si caul, broširano .........................35 Št. 0. (Novak) Ljnobsnauiost ....JO 6t. 7. Andersonove pripovedk«. Zu slovensko mlsdlno priredila Utra, 111 strani. bro£...............33 St. 8. Akt iter, 113 ---------------75» fetev. P. (Unir. pro(. dr. Franc Weber.) Pfklwai ■odebnc filozofije, 347 strani, bros..........—TO St. 10. (Ivan Albreht t. ..Andrej Teraoue, retijefua karikatura in minulu^tl, 33 str., bro% ■■■......35 St. 11. (Tuvel fJolla» Peterlkove poslednje sanje, boKilna povest St. 12. (Dr. Kari Kaglia) Denar n«roilno^os])odursld spis, pošlo vvuil dr. Albin O^ris. 236 str.. broi. —......................................J Št. J2. (Fran HiUinskl) Melisi prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 01 str., brni. ...»...........JO St. 13. (V. M. Oarftin) .Nadetda Nikolajema, roman, poeloreeli V. 2un. 112 str., brofi.....................JO Ajaccio, sredi novembra. Med bandit i, ki jih prepanjajo orožniki in vojaštvo, je eden, f-i-par ime zazveni kot z ven k orožja. To je Andrea SjMida. ki je podedoval po Roniancttijevi jvmrti slavni naslov "Kralje maki je". Njegova zgodovina! Ona jf majhne del zgodovine Korzike, te tragične deželo krvne osvctc. K<>-mantti je ubijal, da osvrti svojo čast. Spada pa je postal razbojnik iz prijateljstva. Oktober 1*1*22. V Sari d'Oreino, ljuskem inrsteeu istoimenskega okraja je veselica v pcduem raz-mahnu. Andrea Sp.ida in njegova prijatelja St,-l'j,uiiii in IJutili veselo zabavajo v g vina. Xa druireiit komu va^i je ]tle^ua ilvo-rauu. kjer vrte sreeni pa rek t. Povsod str; ljajo x. rev«»lv«»rji v znak obeoga veselja. T<« je kr«. jevni običaj in prazniki se razlikujejo oil ostalih dni shlilo j»o odmevu teh detonacij. Tega dne so plesali in streljati v plesni dvorani Vee kot je bil drugafe obiea i. Naenkrat vstop. I nr ki mornar iz Ajaeeia v sprem-1 stvu svojega dekleta .laueline 1*0-' li. Neki plesal« e se predstavi .Ja-| qutlini in jo prosi za ples. a ona i ga odbije. Nastane prepir, spet j zagrmi strel, vendar ne v znak j veselja, mornar se zgrudi ua tla j v mlaki krvi. 1'riteeejo orožniki. J — Kdo je streljal.' — NilnV u.-odgovori. Xn Korziki so ljudje navajeni molčati. Zdaj pa stopi Jatpielina iz uuiožiee in «>sumi Štefanija. \'si protestirajo, ker ga ni niiu.ee videl v dvorani. Tmia ona vztrajno trdi. da je videla Štefanija, k:iko je streljal. Orožniki se razkrope na lov za morilcem. Sedel m i rn o ob mi/i v družbi Spad,• in njegovih |>rijatf|.it*v v neki gostilni na drugi strwni vasi ijrru Stiliini karte. V dvorano stopijo orožniki ter ga skušajo prijeti. Mož vt->; začuden vetrni.-ter se začtu* brnniti. — Kaj mi hoeefe — Ubili .ste mornarja. — Kaj pravite,' — I>a, tam zdelaj, pravkar v plesni dvorani. 'Jaqueliua Poli vas je spoznala. — Ni res. .laz n i.se ni ves popoldne zapustilo gostilne Tedaj se dvigne .Spada in nastopi v obrambo svojega prijatelja. Orožniki mu za groze, naj bo miren, če noče neljubih posledic. Rinejo se jim. Ova orožnika Riga ut in Parent pograbita seda i Štefanija in njegovega prijatelja tirr ju skušata odvesti. Spada zagrabi za samokres: — 1'ustire ju* — Ne! — Pustite ju. vam pravim. — Ne. V tem hipu zagrmita dva strela in oba orožnika se zgrudita na tla. Spada objame še svoje tovariši in izgine v makiji. Skušali so se dotakniti njegovih prijateljev.' Prijateljstvo je za Spada sveti stvar in tnko je postal razbojnik. Neka dni kasneje se je javil neki JJubrini ter priznal, da izvrši! umor. V znak hvaležnosti pribiti kmalu nato Kutilli za .Spado v maki-jo. Najdeta si nekemu vodnika. Lea po imenu, ki jo vodno prvi na njih skupnih pohodih. 1924 so trije nekaj kilometrov od Ajaeeia v bližini hrupnega letovišča (Iravone. Ozračje je polno sladkega vonja po mirti in skriti v bršljauu stojita tam 2 hišici dniga ob drugi. Družba se odloči, da tukaj prebije vso noč. Neka Sardinka, Madame Mussio. ki živi tukaj s svojim sinom samotarsko življenje, jim nudi gostoljubnost. toda. ko jih jc spoznala, odpošlje takoj svojega sina v mesto dao pozori orožnike n.» nevarne goste. Ko je trojica le gla k počitku, so so orožniki pripravljali na pohod. Proti polnoei se Spada hipoma prebudi. V daljavi laja pes in Spada takoj razume. Izdaja jo ua Korziki nood-pustljiva stvar. Rutilli udre v sobo svojo gostiteljice ter ubije njo in sina. Vsi trije nato planejo iz hiše bas v trenutku, ko so jo o-rožuiki že obkolili. Več strelov pade. iPadejo pa tudi vodnik in trije orožniki. Spada mn. toda pomihiKoen. N*a >r»'t'o. ka.iti Spada j«- t»i! prisegel, da bo onega dne. ko bo njegov priiati ljj stopil na giljotino krvava nor ua i Korziki. <>d dne. ko Kutillija ! zaprli, je Spada živel sam in hre/ j vodnika. Zaobljubil se je. da maščuje svojega prijatelja. " p< >»*••<•. •. ' n pois.V »vzaii od njegovega trupla ilesuo roko letu lt>l ! in iiso jo položili v Jezusovo m'k<.'v \ h'iimi. Sv, Kranf-'.Sek Ksavorij je mi-sijoniral v Indiji in j«- letu 1.m2 umrl na otoku Suueian. blizu ki-tajske meje v starosti -1«» let. SMRTNA KOSA \aroeite se ni "Ciias Naroda" — največji slovenski dn"nik » Združenih državah. V Milwaukee je umrl v visoki staro^fci 70 let. oče poznanih Mri. Mary Mcsarich. Mrs. ELzaix* h Luch in Mr. Jce Bc ranic h a. Bv^.-hal je dalj cuja. Pokojni je bil d >-ma iz Cirkovcev pri Prageraktm v ptujskem okraju ;er je priael v Ameriko pred 21. le:i. V Pori Wash-ingtonu je v starosti 48 let preminul r:iak Anten Osar. Umrl jc ne« na dom a. Cez dan je Se delal v -o-\arni, zvečer ob 11. pa se mu je u-drlr. ki"i in nt bilo več pomoči 7an:, pokopan ie na tamošnjem po&o-pauicu. Odprli so rakev največjega misijonarja.—Njegovo truplo ohranjeno. Odprta bo cel mesec. GO A, Portugalska indija. T. decembra. — Krsta sv. Franeiška Ksaverja. katerega smatra katoliški Kvot za največjega rnisi- j jonarja vseh časov, so zopet odprli in sieer triuajstie izza njegove smrti leta 1552. Ob tej priliki je igrala vojaška godba in pokali no topovi. Cerkveni zvonovi so zvonili in spuščali so rakete. Posebni papežev delegat je Vodil procesijo, katere so se udeležili trije nadškofi, petnajst škofov in več at o duhovnikov. Deset tiso? ljudi je bilo v eerkvi ob slovesnosti. NAZNANILO in ZAHVALA Potrtih in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužn: vest. da nam je po več letni bolezni preminula moja soproga oz. mati — Jožefa Pevec (Rojena Repovs) Ranjka je bila rojena 6. novembra i. 1876 v vasi Videm, fara Št. Janž. Slovenija. V Ameri&o je prišla pred 28 leti v Vandling. ter živela ves čas v tem mestu. Pogreb se je vršil dne 21. nevembra cb 10. uri s sveto mašo. ob veliki udeležbi prijateljev in znancem. Da je bila pokojnica priljubljena, se je pokazalo pri nje pogrebu. Dolžnost me veže. da se zahvalim vsem. ki so mi stali na strani v težkih urah in me tolažili. Zahvaliti se moram tudi Father Jevniku za zadnjo tolažbo pokojne: Nadalje se iz srca zahvalim vsem, ki so podarili vence oziroma r:že pokojni in sicer: Mrs. Angela Grm in sinova. Mr. in Mrs. Richard Baliff. Mr. in Mrs. Stanley Knez. Mr. in Mrs. Ungar. Mrs. John Kamin ir. družina. Mrs. Thomas Evans, Slovenske žene na Boulevard, Vandling, Pa., Mr. in Mrs. Joseph Korošec. Nadalje se zahvalim vsem tistim, ki so darovali za maše in sicer: Mr. in Mrs. Kes, Mr. in Mre. Frank Pa near. Mr. in Mrs. Jernej Chin ta, Mr. in Mrs. Benjamin McCabe. Mr. in Mrs. Frank Kamin. Mr. in Mrs. Primed Ma-tos. Nadalje se zahvalim vsem. ki so nosili ranjfco, in ki so nosili vence. Se enkrat vsem skupaj srčna hvala! Draga soproga, prestala si velike bolečine, ampaK si vse veljno prenašala do zadnjega trenutka. Počivaj sladko v ameriški zemlji. Žalujoči ostali: FRANK PEVEC, soprog ZOFI, hči omožena KAVČIČ . JOHN KAVČIČ, zet Vandling. Pa.. 2. decembra 1931 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1931 TUB LARGEST SLOVENS DAILY tn U. S. A. Pomladni Sen ROKAM IZ ŽIVLJENJA. aiaiiMiSigiSMiSMgn Za Glas Naroda priredil I. H. faiiSliSffSfiilSfSISSf&fSiQItMSfSftSS •jw (Nadaljevanje.) — Tega ne vem; o klobuku se je ž njo pogovarjala gospa Gunde, — od govori Marija mirno. Gabrijeli iine kri v liee, Vgrizne se v ustnice in se obrne proti Wolfu. ki do tedaj ni rekel nobene besede, temveč je samo obe dekleti med *eboj primerjal in je z mučnim občutkom videl, kako oiabna je bila Gabrijela uroti Mariji. — Xa, moj dragi, povej mi, ako ti ugaja ta klobuk? — Izvrstno! Toda rad bi še videl, če ti dobro pristoja, — od- govori. jam. Imaš prav. Wolf. Bom »aj tudi vedela, ako ti v njem uga- — Da, prav dobro. Gabrijela, — pravi Wolf. Njemu je bilo vseeno, kaj vzame. Vleklo ga je ven na ulieo. Ni mogel več gledati na svojo ubogo dekle. Bila je premeteno izmišljena okrutnost njegove neveste, da je pripravila to svidenje, kar ji ne bo mogel nikdar odpustiti in tudi ne bo hotel. Poln ljubezni je počival njegov pogled na Mariji. Prvikrat ga sedaj tudi Marija pogleda in nekaj trenutkov sta se gledala med seboj. V njenih sladkih očeh ni bral nikakega očitanja, samo iskreno, neskončno milobo. Naglo pa zopet Marija povesi dolge trepalnice, kot bi bila zalotena v grehu. POZIV! Kaj pa vi mislite, go- Gabrijela se sedaj obrne proti njej: >:podična Tudi vašo sodbo bi rada slišala. Gabrijela je dobro vedela, da so bili vsi pomladanski in poletni klobuki, ki so jih vsi tako občudovali,xedino Marijiuo delo. (Dalje prihodnjič.) I. Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Ljubeznjivff jo pogleda, medt tem ko ji Marija pomaga pomeriti klobuk. —- Za božjo voljo, ne bodite tako nerodni, gospodična, saj mi boste pokvarili vse lase. — Me kar boli! — zavpije Gabrijela nad Marijo, ki postane rdeča, tenia ne odgovori ničesar. Wolf pa se nejevoljno obrne v stran. — Tako. prosim. — pravi Marija in ponudi Gabrijeli ročno zrcalo, s katerim se opazuje v velikem zrcalu.. — No. kako? — vpraša VVolfa. pričakujoč njegove sodbe. — Zelo lepa izgledaš v njeui. — ji odgovori odkrito. — vzemi ga. potem si saj rešena skrbi. — Govoriš .ker ne razumeš. Še vedno se nisem odločila — — Klobuk vam izborno "prUtoji, miloKtljiva gospica; svetujem vam. da ga vzamete. Cvetje bomo zamenjali z drugim; to je lahko narediti. — Ali nimate nobenih klobukov več? Saj razumete — toda vi me sploh ne'marate razumeti, gospodična. — Ali gospe Gundetove ie 11 i ? — Ako dovolite, bom pogledala. — Seveda, pa hitite, ker nimamo mnogo časa. Zaročenca sta bila nekaj trenutkov sama. — Kaj misliš o tej osorni osebi * — vpraša Gabrijela. — Meni se zdi ponižna in uljudna. Mislim pa. da je tebe zelo težko zadovoljiti. Vidini, da ti klobuk zelo dobro pristoji, Gabrijela se razjarjena zasmeje. — Seveda, ker reče to neumna babnica, pa ponavljaš za njo! Lep obraz vas le prehitro zmeša, četudi nima niti iskrice čednost-' *nega na sebi. ln me dame moramo biti zadovoljne, da liani take j ženske strežejo. To dekle je imelo, to dobro vem. razmerje z nekim ( mladim častnikom, ki se je je naveličal — zdaj pa je že davno na-1 šla tolažbo v naročju drugega. Kar strese me, če st me dotakne, to-i da si moramo pustiti. Pri tem drzno pogleda Wolfu v obraz in okoli ust se ji je razpel nasmeh. Wolf se je premagal, da ji ni ostro odgovoril; samo skomigne z rameni in pravi: —' Na tvojem mestu mene ne bi prav nič zanimalo, da bi govoril, kar govore drugi. Kdo ve. ako je resnica. To revno, samo sebi prepuščeno dekle, ima tudi svojo čast ! — Ti si res pravi zagovornik revnih deklet. — pravi zaničlji-v«, — slučajno pa vem vse boljše. — moja frizerka pozna to dekle in njeno življenje, ker obe stanujete v isti hiši. Gabrijela nenadoma vtiline, ker se je vrnila Marija z gospo Gundetovo, ki pzodravi Gabrijela s celo ploho besedi in zagotav-Ijainm, da bo klobuk kar najboljše izdelan. Gabriel« kratko odgovori: — Saj upam; toda vaša poslovodka me noče razumeti. Tudi moj zaročenec ni zadovoljen ž njo. Wolf odpre usta. da bi ostro odgovoril, toda ne reče ničesar. 6aj ne bi nič pomagalo. — Toda, gospodična Marija, mislila sem. da vam mora biti okus milostljive gospice dovolj znan. — jo pokara gospa Gunde. — Prinesite vendar klobuke, ki so spredaj in en izgotovljen vzorec. Zakaj pa niste pokazali milosti j ivi gospiei rdečega klobuka? To bi bilo nekaj za njo! —■ Nisem mislila, da bi ga gospica Ulrilmva hotela nositi! Barva je preveč kričeča! — Nič vam ni treba misliti! Ilitro! — Marija uboga, nato pa pravi: — Gospa stotnikova Murva je ravno prišla; ali dovolite, da grem za nekaj trenutkov v trgovino! —• Ali ni gospodična llanel tam.' Potem vas ni treba tam. Pravzaprav pa ste vi poslovodka, ne pa več prodajalka. Tedaj ostanite! <.'e bo treba, bom šla sama. Gospa Gunde je vedela, zakaj je ne pusti iti. ker je ona edina do sedaj še zadovoljila s svojo postrežbo Gabrijelo Ulrihovo. Prejšnja leta se je ITrihova vedno pritoževala nad klobuki, dokler ni prišla Marija in spoznala okus razvajene bankirjeve hčere. Marije gospa Gundetova ni mogla pogrešati; bila ji je potrebna. Pri vseh odličnih damah je bila Marija vsled svojega ponižnega in uljudne-ga obnašanja ter izvrstnega okusa zelo priljubljena. Vsaka je zahtevala. da ji ona postreže, dasiravno je bil sprejeta v trgovino kot modistinja, ne pa kot prodajalka. Gospa Gunde je dobro vedela kako veliko oporo in pomoč je imela v mladem dekletu. Zato je tudi bila tako huda. ko ji je Maria s 15. avgustom odpovedala službo in ni hotela ostati navzlic v*«em zapeljivim obljubam. — Tako. milosti j i va gospica. tukaj je najnovejše — ti privi-Vani k raje ve i pridejo sicer v modo šele proti zimi. 8 temi besesedami pokaže gospa Gunde najnovejšo modo in rdeči klobuk, katerega je Wolf že prej opazil. — Gospica Kraljeva, naša priljubljena komedinja. je za svojo novo igro, v kateri gra glavno vlogo, naročila dva taka klobuka. Ali ni ta rdeči klobuk zares krasen? Gospodična Marija, pomerite ga, da bo milostjliva gospica tem bolj videla učinek. Marija si ga posadi na glavo in je bila krasna v velikem klo buku, ki je njen nežni in mali obrazek še bolj povzdigni. — Res. ta mi popolnoma ugaja. — pravi Gabrijela, ki sama ni vedela, kaj hoče. — Kaj misliš ti. Wolf? — Ako smem odkrito povedati svoje mnenje, moram reči. da meni prav nič ne ugaja. Ta klobuk je za kako gledališko igralko, ne pa za damo. — Pomerila bi ga pa le. — odgovori Gabripelač. — Ne, ne, vi tte prenerodni, pomagajte mi vi, gospa Gunde. — Krasno. — ne. čudovito! Milostijiva gospica, še nikdar vas nisem vidala v tako lepem klobuku. Kako vam ravno ta oblika klobuka pristoja! — zakliee gospa Gundetova navdušena. Gabrijela se ogleda v zrcalu. Klobuk je bil lep, toda ji ni pri-stojrtl. ker je imela zalit in okrogel obraz. — No. kaj misliš ti. Wolf? Ali je za mene? — Neodločno pogleda zaročenca. Samomor Trsta. S fuzijo italijanskih brodarskih »Pr0č s Slovani!"; drugega odpora žaška iredentistična podjetij v veliko družbo "Italia" z našla, njihova dobičkarska du-glavnim poslovnim sedežem v Ge- ševnost. V Rimu ni Trst nikdar novi je brodevje svetovno znanega' enotno nastcpil, ker ni imel po mladina je mislila idealno, pozabila pa je. da tudi kultura ne uspeva tam, kjer ni zanj o gospodarske podlage. — (Cretan je Parnikov >— Shipping N«wa •— 9. decembra: President Roosevelt, Cherbourg, Ham-bur« Deutschland. Cherbourg, Hamburg 11. decembri: lie «Je France. Havre Bt-rengaria. Cherbourg 12. decembra: Huma, Xu.poll, Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen New tfork, Cherbourg. Hamburg N>w Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decemb'i: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg 22. decembra: VuU-aiita. Trat 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Balltn, Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquilania. Cherbourg 28. decembra: Kuropa, Cneibourg, Bremen 30. decembri: Hamburg. Cherbourg. Hamburg CosuUcha lje Kon«liča> prešlo v guma. šele. da bi se drznil kdo Muze molčijo med vojno a tudi v last velike družbe "Italia" s poslov- ^ed tržaških Italijanov črhniti času bede. V avstriiskem Trstu v nun sedežem v Genovi in se razde- besedico v prid Slovencem. Na dru-' bogatem Trstu s široko občinsko ii med Genovo in Neapelj; tržaški gi strani ^ na Rim pritisnile Be- avtonomijo in lastnim šolstvom sta Lloyd estane in se s priključitvijo netke in Genova, da izpodrinejo bolj uspevali italijanska umetnest dveh manjših brodarskih družb tržaškega konkurenta v Sredczem- in znanost kakor v obubožanem poveča vendar se njegovo delova- skem morju m na oceanu. | Trstu pod Italijo ki je nedavno ne omeji na Sredozemsko in Črno Tržačani r.e morejo očitati Ri-|m:ral vse šolstvo prepustiti drža- morje. na Daljni vzhcd pa mu mu, da jih ni materialno podprl, vi. Trgovski krogi so že tedaj in-bila prepuščena samo ena proga. , Rimske vlade so dale za Trst o- j stinJctivno čutih, kaj bo čakalo Trst S tem se je v času kratkih tri- gomile vsote denarja, kaker za pod Italijo, a niso imeli poguma, najst let zaključilo predzadnje po- spopolnitev pristaniških naprav po] upreti se iredentističnemu giba- glavje zgodovine Trsta pod Italijo; zadnje se bo dopolnilo ko se še interesna sfera Trsta v Sredozemskem morju in v Bližnjem vzhoda razdeli med Benetke na eni strani ter Sušak, Split, Solun in Galac na drugi. Menda ta čas ni tako daleč. Zgodovina Trsta pod Italijo, ta starem avstrij. načrtu, za zgradbo luksuzne pomorske postaje, svetilnika in novih skladišč; napravil se je tudi p=skus z uvedbo industrijskega pasu. Toda Mussolini sam je nekoč dejal: — Boj proti naravi, proti zemljepisni legi — je zaman! Trst ne spada k Italiji ne etne- nju. ~ t NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA In VULCAMIA srtsi odlična me«l največjimi in najhitrejšimi ladjami »veta. — f»>RXA SLUŽBA VAS ČAKA! — Vljudni, pozorni uslužl»en«'i, ki govore ■lovenxko, so vam na rnzi>olaj;ot v najboljših hotelih. In Rimo pomisilte na kratko ceneno !ež-niško vožnjo v Slovenijo. Mali stroski za prtljaio in brezplačni vizej. ODLOČITE M* z.i Potovanje VNAPREJ! VULCANIA — 22. DEC. SATURNIA — 9. JAN.: 19- FEB. Katerikoli agtnt vam !•<• reservirul kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York 6 ONI PREKO OCEANA Najkraj&a In najbolj ugodni pot o potovanje na egramnik oarnikih: ILE De FRANCE 11. dec.; 30. jan. (10 P.M.) <12.05 A.M.i PARIS 15. Jan.; 14. maja «10 P.M.i 112.05 A.M.' i'ajkrx)fta pot po l*i>inirl. Vankdo j« t poHfbril kabini m »»»ml m- dernlm idobnoat-nl — i'tjata In alavna fran -o«ka kuhinj* izredno nizke cene. Vprnftalf* k*tter»takol ponblaftteneca agenta FRENCH LINE 1» STATE (TH£EI NFW VORK. M V — "Slovenec". kratka zgedovina trinajstih let go- grafsko ne trgovsko-zemljepisnc. vori namreč za nas pred Evropo in Trst je slovenski, ne več po jeziku, pred vsem svetom. Nad svojim na- pač pa po krvi. Trst je tisti želo-rodom in svojo državo bi storili ve- dec — ta*o se je pred leti ponašal liko napako, ako bi z našo molčeč- j neki tržaški list —, ki lahko prebavi nostjo in molkom pomagali Italija- še na tiseče Slovencev, ki prihaja-nom, skrivati tako očiten dokaz, jo iz zaledja v njegovo žrelo. Trst neutemeljenosti njihove zahteve pjjje bil to že pred vojno, po vojni pa Trstu ter slovenski in hrvatski toliko bolj. S tega vidika nam ne zemlji, ki ga obdaja, kakor je res> bo žal po njem. Da ne spada Trst katastrofalno propadanje nekdaj najbolj cvetočega mesta ne samo :b Jadranu, temveč v vsem Sredozemskem morju. Kaj je bil Trst nekdaj in kaj je danes! Kaj je bil Trst, ko so mu slovanski mornarji, kakor Kozulič, Tripkovič, Polič, Matinovič in drugi lahko svcbodnj tesali brodovje, ko so slovenski delavci razkladali in nalagali blago iz vseh krajev sveta ter ga slovenski trgovci pr«"ažali v notranjost. in kaj je danes brez Slovanov? Komaj polovico svojega ladjevja ima še in promet ne doseže danes niti polovice predvojnega, ima pa še prav, toliko želodcev kakor pred vojr.o. Lahko si mislimo, kakšno je danes življenje v Trstu. Prepodili so iz, njega vso slovensko inteligenco, večina trgovcev se je morala u-makniti in štirje so kenčali na Bazovici, slovensko delavstvo tirajo pred izredno sodišče. Potem so postavili v Postojni pravi kitajski zid pred Slovane in danes je Trst ena sama mogočna policijska u -trdba, po kateri se pod policijskim nadzorstvom med lepimi palačami sprehaja na stotisoče cbupamh trgovcev in lačnih delavcev, a na drugi strani na stotine razočaranih iredentistov, ki morajo gledati, kako se mlečnozobi prihajači šopirijo na vodilnih mestih. V tako kratkem času se je uresničila napoved nekega velikega angleškega lista, da je namreč bodočnost Trsta odvisna od tega, kako bo Italija zadovoljila Slovane. To svarilo italijanski vladi je že pred leti prišlo od lista, ki je bil in je še danes prijazen Italiji, toda Italija ga ni poslušala. Praktični Anglež je videl, da leži Trst na slovenskih tleh da je naravno izhodišče Slovencev na morje, da more Trst živeti edino kot pristanišče, odprto naravnemu zaledju. Po bolestnem nacionalizmu zaslepljeni Italijani tega niso videli ali pa tudi niso hoteli videti. Tržaški Italijani so mislili, da mora biti po priključitvi k Italiji njihova prva naloga ta, da se pokažejo v Rimu "prave" Italijane in otresejo strašnega očitka, da so avstrijakanti. Zato je bilo vedno najbolj učinkovito geslo: — Proč s Slovani! Trinajst let zgodovine Trsta pomeni trinajst let neprestanega ovaduštva v Rimu; ovaduštvo ni cvelo samo na račun Slovanov, temveč tudi domačih Italijanov. Vsak še tako razcapan prihajač, kakor sta bila Giunta ali Domeni-ghini, je lahko ukrotil vse tržaške magnate z enim samim očitkom: tudi trgovsko - zemljepisno pod Italijo, o tem so si bili že tržaški iredentisti že pred vojno na jasnem. Toda ti so delali po znanem geslu: — Trst mora biti italijanski, pa naj raste v tržaškem pristanišču tudi trava! Kmalu se bo to uresničilo. Tr- POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam j« naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. Saftio Salida, Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louts Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Jbseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Califtnet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekul* Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle opio Barberton, John Balant, Joe Hi 3 SANJE S0MU REŠILEDENAR Lastnik restavranta je sanjal o ropu. — Zakasnil je odpreti prostor. — Pet roparjev aretiranih. Sanje so rešile James Kitroni-sa, lastnik restavranta na .17. u-liei v Xew Yorku. da ni bil oropan. Kitronis navadno odpre svojo restavracijo ob eni popoldne. Toda ko se je zbudil ob dvanajstih je sklenil, da ne odpre prostora do dveh. Policiji je povedal, da s<-mu je sanjalo da so pa roparji zvezali in odnesli veliko vsoto denarja. Ril Je tako prestrašen da ni hotel odpreti restavracije