Poitnina plačana v folovinf SREDA, U. NOVEMBRA 195S 10 dioarjei; »ST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH I. TOTA RAZSTAVA REJCEV MALIH ŽIVALI PSITACf A TERClAllS TAROViKA PAPIGA IS Up* ponavlja v*^ pV, »Arji ,^<§>^vgO«pod IBOS PARLAMENTARK lOCClDENTALIS IMOtZNA KRAVA V Kot »i jo predttavljajo I nekateri propadli 1 po»lan»ki UandicWj> CAPRUS IDIOTUS KOZEL ZA6AMANI Žaganj* m \ "ajraj* proti .u toku ihso V. VULPUS KlERIKAlIS LISICA ZVITOREPKA Živi na rači/n, nei/rnne»tj d>-u^>h ASINUS MAXIMUS , DOMAČI OSEL Veruje viako neumnost , lu mu jo Inatrobt domača ^^L.tuja reakcna GALUNA. STUPIDA . SUPAKURA irna r»i našla-* Senzacija 1 Senzacija 1 INTERVJU POSEBNI DOPISNIK TOTEGA PRI OOSPODU MOGOČNIKU — GOSPOD MOGOČNIK PRISTAL NA INTERVJU — DAL JE ZGODOVINSKE IZJAVE O VOLITVAH — TUJIM AGENCIJAM PREPOVEDAN PONATIS Zadnje dni povsod govore o volitvah. Pa se je spomnil naS specialni reporter na gospoda Mogočnika iz Kurje vasi in odletel s specialnim helikopterjem — Uiuie Pešačiti Made SSSR — na intervju. Spustil se je skozi dimnik in pristal s helikopterjem na pečenih štrukljih, ki so se tresli v peči. Gospa Mogočnica se je razjezila nad reporterjem. ker ni zatrobil, da bi lahko še pravočasno skrila štniklje in potožila nad hudimi časi, toda ko ji je povedal, da je prišel na Intervju zaradi volitev, se je potolažila ln le nesrečno vzdihnila: »Kje so tisti časi, ko je moj stari pobiral poslanske dnevnice in mastne podkupnine...« Gospoda Mogočnika je našel za mizo v intimnem položaju s pečeno kuro. Vendar je takoj, ko je obral zadnjo kost ln obrisal mastno brado, bil pripravljen na razgovor. Objavljamo zgodovinske zapiske tega razgovora: — Kaj sodite o sedanjih volitvah? — To bo navadna polomija! — Zakaj? — Ker so sami »pocarjl« na delu. Vse prepuščajo ljudem, da sami odločajo. Kaj se pa ljudje spoznajo na politiko! Mi kino včasih po več mesecev hodili od človeka do človeka, jim plačevali vino in goiaže, jim obljubljali nebesa — In še smo pogoreli. Zdaj pa, če hoče kdo piti. mora sam plačati. To ni demokracija. Ko sem te j*x kandidiral. smo delali drugače: pred volitvami smo ml plačevali, po volitvah pa so nam volivci z obrestmi vračali... — Zakaj zdaj ne kandidirate? Ljudje vas poznajo. — Prav to Je hudič, da me poznajo. Iskal sem dve sto podpisov, pa sem Jih dobil deset. Ostali so rekli, da me še preveč poznajo in so mi pred nosom saloputnUl vrata. Se zdaj me boli glava. (Tu se je prijel za svoje sedalo. Op. ur.) — Od koga ste dobili podpise? — Od ljudi, ki hočejo imeti svojega človeka za poslanca. — Zakaj svojega? — Da se bo tolkel proti tem strašanskim davkom in se potegoval za to, da dobimo vso zemljo nazaj. Kako pa naj živimo z desetimi hektari? Saj človek vendar ne more živeti od tega, kar sam obdela! In davki! Tako nas stiskajo, da sl le enkrat na teden lahko privoščim kuro. Ja, ja. včasih je bilo drugače... Tu Je naš reporter odpovedni. Gospod Mogočnik je začel tako tožiti nad nekdanjimi časi, da bi se zasmilil še našim carinikom, kaj šele občutljivi novinarski dušici! Zato se Je poslovil v upanju, da bo gospod Mogočnik vsaj na drugem svetu zopet lahko postal poslanec, ker sedaj čudno pridno hodi v cerkev, čeprav ni svoje dni ničesar bolj sovražil kot čukarske farške podrepnike IpAVUS Mt6AlOMANUJ I V J % I PAV HVALISAVI m#'' ^ sus špekulantus PRAŠIČA NAVADNA Odžira hrano drugim Dve plati medalje Kalifornija Japoncem 1 PRVA... I ... IN ZADNJA Kalifornija Je bajna dežela Njeni prebivalci so v ogromni večini Američani Njena industrija je tipično ameriška Njene ceste so zgradili ameriški strokovnjaki in delavci s ameriškim materialom In za ameriške avtomobile Njene oranže in limone imajo ameriški okus. Celo filmske igralke v kalifornijskem Hollywoodu so pretežno ameriške. Skratka: Kalifornija je skoz in skoz ameriška dežela. Toda . V njenem pristaniškem in največjem mestu San Franciscu živi močna laponska kolonija Res je sicer, da Japonci predstavljajo le majhen del prebivalstva mesta, res pa je tudi, da bi ob nadaljnjem priseljevanju skozi stoletja morda le spodrinili iz San Francisca večino Američanov Mislite, da to zdaj ni aktualno? Nihče ne vel Poslušajte! Japonska vlada je nekega dne silno presenetila domoljubne Američane ln ves svet s izjavo: »Mi se z golimi besedami vlad Ekvadorja, Liberije ln Abesinije ne zadovoljujemo več! Zahtevamo, da se Tripartitna deklaracija glede San Francisca uresniči, sicer izstopimo iz Severno-paclfišktga pakta!« In nekoliko pozneje spet presenečenje spričo izjave Vlad Ekvadorja in Liberije: »Sklenili smo, da San Francisco končno prepustimo bivšemu sovražniku in sedanjemu zavezniku — Japonski.« Odgovor ogromne večine prebivalstva San Francisca in vseh poštenih Kalifornijcev in Američanov sploh: RAZLOG — Beppo, povej mi, zakaj je bila Italija v pretekli vojni poražena? — Gospod učitelj, zato, ker so bili vsi hrabri vojaki .. — Toda, Beppo, vendar ne zato! — Pač, ker so bili vsi hrabri vojaki na sovražnikovi strani 1 NI, KOMUR JE BOG DAL, TEMVEČ KDOR SI JE ZASLUŽIL... Dva prijatelja stavita iz dolgega časa, kateri se bo bolje zlagal: Prvi je začel: »V Trst sta prišla dva poštena, hrabra fašista ...« »Stoj,« je zaklical drugi, »stavo sl že dobil!« DEFINICIJA Ce eden, kar njegovo ni, prodaja, Je to lahko samo — navadna kraja, če Eden to počenja v žpanoviji, Je stvai podobna že — diplomaciji! »Ne! Nikdar! Z orožjem ln krvjo bomo branili svoje!« Predsednik Japonska vlade pa- »Sklep vlad Ekvadorja ln Liberije glede San Francisca je šele začetek! Mi hočemo še japonissimo Kalifornijo, japonissimo Florido in japonissimi mesti Washington in New Vork!« Američani in demokratični svet: »Svinjarljat Stokratna svinjarija! Nagrada napadalcem In osvajalcem! Mar je to plačilo zavezniški Ameriki za njene velikanske žrtve v boju proti mračnim silam imperialističnega trikota Rim-Ber-lin-Tokiol« In narod se dvigne Po vseh ameriških velemestih, mestih, mestecih in vaseh demonstracije! Vsi ko en mož- »San Francisca ne damo!« In na letakih, v televizijskih oddajah na transparentih — povsod: »Branili bomo vsako ped svoje zemlje!« Vladi Ekvadorja ln Liberije pa: »Svojega sklepa ne prekličemo!« Toda ameriški narod se ne da. Pripravljen je na vse. In pomislite zdaj, kako bi zgledalo, če bi stric Sam skušal »rešiti« situacijo s takimle telegramom predsednikoma vlad Ekvadorja in Liberije: »Položaj nevzdržen — Narod na nogah — Krvavo smo se borili skupaj z vašima narodoma proti japonskim osvajalcem — Kaj če bi Japoncem namesto San Francisca in Kalifornije raje odstopili Trst in cono A?« Prizori ek „ .Klade nekje in lia 1* »Mascalzone maledetto! Zakaj se dereš kot maček na ražnju!« »Sta zitta. vecchlal N* vidiš, da treniram za Trst!« DEMANTI Pooblaščeni smo, da najodločneje demantiramo vse vesti, po katerih je našla policija v naših prostorih težko strojnico »Bredo«! Prvič sploh ni res, da bi bila kdaj policija pri nas, drugič težke »Brede« niso našli, temveč smo jo jim mi ob priliki njihovega obiska vrnili, tretjič pa te »Brede« sploh nismo imeli zato pri nas, da bi se z njo bojevali (glej našo slavno zgodovino 1941—1945!), temveč le v olepševalne svrhe. Prav tako ni res, da bi sodelovali pri demonstracijah Tržačani, ampak so to bili vse naši dobri pristni, tisočkrat preizkušeni pristaši iz vse Italije, ki smo jih navozili prav za to priliko v Trst. Najhuje pa je sploh, ker ni res, da smo mi socialno gibanje — saj smo vendar od nekdaj že bili — fašisti! Italijansko socialno gibanje STATISTIKA Statistika je silna stvar! Statistika ugotavlja vse, kar se dogaja po svetu, zakaj se dogaja, kje se dogaja, kako se doxaja — skratka, statistika je srce od srca življenja! Tako so ugotovili na primer, da ... ... so Angleži vsaka minuto dvakrat pripravljeni iti iz Egipta, in vsako minuto trikrat trdno odločeni ostati. .. Rusi vsako minuto prvi izumijo vsaj trt takšne stvari, ki jih že ves svet pozna. Edino česar še niso izumili. Je tak človek, ki bi jim to verjel... ... se na Madžarskem. Poljskem, v Romuniji, Bolgariji, Češkoslovaški ln Albaniji vsako minuto rodi sedem novih prijateljev velike Sovjetske zveze, katerim je nato za vsako minuto žal, ko so še bili prijatelji... ... se vsako minuto slgnoru Pelli vsaj enkrat kolcuc, ko ga preklinjajo Tržačani med tem ko poslušajo razgrajanje »uvoženih« Tržačanov po Trstu.. ... si vsako minuto zagotavljata angleška ln ameriška vlada, da je deklaracija od 8. oktobra najboljša rešitev za Trst in Jim tega kljub temu nihče na svetu ne veruje... BRADATA GOLOBICA Mar res ne bo mirovna golobica mladičev svojih nam še izvalila? Kdo ve? Morda je revi kukavica lesena jajca v gnezdo podtaknila? F »Pridite, ovčke moje, posvetimo oskrunjeno cerkev* Saj žrtve niso bile zastonj... plačali smo jim vse vnaprej!« NOVA EPIDEMIJA STARE BOLEZNI Nov bolezenski val, ki je zajel nekatere dele prebivalstva v Italiji, ja nastal po sodbi zdravnikov zaradi napačnega zdravljenja že v začetnem stadiju. Bolezen — latinska oznaka »ireden-tinitis hiperacuta idiotica« — se pojavi najprej z rahlim nagnjenjem k diereji (občutek znan ljudem, ki so nagnjeni k iredentinitis, še iz pretekle vojne), kar jim Izredno pojača apetit po tuji zemlji. Če tedaj bolnik nemudoma ne prejme odgovarjajoče injekcije »stra-hitis ante batinas«, dobi histerično-kričaške napade, med katerimi se v pol-zavesti besno dere: »Trieste a noi! Istria a noi! Dal-mazzia a noi!« in podobno. Ko Je leta 1948 v Italiji bil žgečkljiv notranjepolitičen položaj, so skušali to notranjo bolezen združiti s pospeševanjem iredenti-nitisa, kar Je tipična metoda »Naj - drugi - plača«. To so pospešili še trije na-zovi specialisti z Zahoda z injekcijami »Tripartltis de-klarationis«, ki so se izkazale kot čisto navadno šar-latansko-mazaško zdravilo in niso seveda nič pomagale. Ko so se letos simptomi ponovili, so ti šarlatani z Zahoda poizkušali ponovno s podobnim zdravilom »osmi-oktobrilis« ld pa ima ie slabše posledice. Bolnik j« dobil ie hujše histerične napade in je začel gristi celo svoje zdravnike, ki so mu dobrohotno stali oh strani. Trenutno stanje bolezni »iredentinitis hip irucata idiotica« sicer ni preveč kritično — zadržuj ;jo ga znani občutki, podobni diereji ali diski — vendar je stroga pripravljenost na mestu: nikoli ne veš, kdaj te stekel pes vgrizne ! JABOLKO NE PADE DALEČ... Pella mlajši pravi Pel 11 starejšemu: — Očka, daj mi jabolka, ki si jih kupil, da jih pojem. — Ampak, sinko, tale jabolka moram nesti mamici, da bo iz njih napravila jabolčni zavitek! — Papa, ukazujem ti, da mi takoj daš ta jabolka, da jih pojem! Ko jih bom pojedel, pa se lahko pomeniva, kaj bova napravila z njimi: ali jih bom pojedel jaz, ali pa bo mamica napravila iz njih jabolčni zavitek! PREPLAH V PRAGI Spričo vesti, da je med demonstracijami V Trstu te dni bilo tudi nekaj smrtnih žrtev, ki so dale svojo kri za »Trieste itallanissima«, je nastalo silno razburjenje v Pragi. Zvedelo se je namreč, da je bila prva žrtev, ki je dala svojo kri za »Trieste italianissima«, neki slučajen pasant, Čeh po narodnosti. Tako bi sedaj lahko Italijani zahtevali, da še več Cehov da svojo kri za ltalijanstvo Trsta in zato je preplah v Pragi popolnoma razumljiv Najnovejše vesti pa pravijo, da se je sedaj strah polastil tudi Amsterdama, Tokia, Rio de Janeira in drugih mest — kajti tudi od tam bi lahko bil kakšen slučajen sprehajalec v Trstu in bi tako morali tudi oni krvaveti za ltalijanstvo Trsu... Ven s tuicil Zelo siara z novo varianto V umobolnici so imeli norca, ki je izgledal na Prvi pogled še popolnoma normalen. Dokler seveda ni odpri ust. Kajti čim jih je odprl, je začel govoriti o italijanstvu Trsta. Zdravniki »o ga zdravili dve leti in vse je kazalo, da se je mož čisto pozdravil. Zato so ga poklicali na Pregled, kjer so mu specialisti zastavili vprašanje: — Kaj boste napravili, če vas kot zdravega izpustimo ‘z norišnice? Norec se je pričel smejati In dejal: — Sel bom v Rim, potem f>om postal predsednik vlade in začel dokazovati vsemu svetu ltalijanstvo Trsta. Komisija je sklenila, naj ostane mož še nekaj časa na zdravljenju. Se dve leti so ga zdravili z vsemi mogočimi zdravili, potem pa so ga zopet poslali pred komisijo. Komisija mu je zopet zastavila vprašanje: — Kaj boste storili, če vas Izpustimo iz norišnice? Tokrat pa je bil norec previdnejši: — Sel bom v Rim, potem me bodo izvolili za papeža in ko bom papež, bom začel učiti vse narode, da je Trieste italianissima. Člani komisije so se žalostno spogledali in mu dejali: — Zelo nam je tal, toda zaenkrat boste morali ostati ie nekaj časa v norišnici. Takrat pa je norec pobesnel: — Pustite me ven! Po čem neki sklepate, da sem norec? Mar ne govorim prav isto, kar govorita papež in Pella? Zakaj m« torej držite v norišnici? Predsednik komisije *• je začel opravičevati: — 2e, toda razumite vendar, da to ne gre. Cerkev vendar ne more imeti dveh papežev naenkrat, madre Italia pa tudi ne dveh predsednikov vlade. Sicer bi res še utegnili v svetu pomisliti, da smo v Italiji sami norci! UBOG OTROK GRE, KAMOR HOČE... — ali velik problem italijanske Partito Cristiano-Democratlco De Gasperi in Pella se pogovarjata, Pa pravi Pella: »In če kljub vsemu ne bom mogel v Trst? Kam naj grem pa potem?« De Gasperi se zamisli: »Če ne boš mogel... ? Veš kaj, potem pa naglo pohiti v Partito Cristiano-Democratico... !« LONDONSKI PAKT SE NI FAKT Pozor! V šali nastopajoča Mr. Dulles n signor Pella nista identična z Wr. Dullesom in signor jem Pello. Sala sploh ni v zvezi z dogodki, ki so s tem v zvezi. Sleherna podobnost je lahko zgolj slučajna!) Mr. Dulles je prodal signorju Pelll vagon pšenice. Ko sta se po dolgih podajanjih zedinila, pravi Dulles: »No, prav! Sedaj bova pa naredila aismo!« »Glejte,« de na to Pella, »če bo cena :šenici padla, je tako ne bom prevzel, a se bo pa dvignila, mi je spet vi ne >oste dobavili... Čemu je potem potrebno tukaj pismo...?« &lab spomin John Buli in njegov prijatelj opazujeta tržaške izgrede. Nenadoma prileti od nekod kamen in zadene Johnovega prijatelja. Johnov prijatelj poskoči: — No, si videl? John se začudi: — Kaj? Jaz nisem ničesar videli Johnov prijatelj mu pomoli kamen, ki ga je zadel: — Kaj pa je to? John hladnokrvno skomizgne z rameni: — Tole? To je prav gotovo — pomota. Ni še dobro izgovoril, ko že prifrči drugi kamen in zadene — tokrat njega samega. Takrat pa John Buli vzkipi: — No, ali si videl? Johnov prijatelj se namuzne ln pravi: — Kaj? Ničesar nisem videli John Buli mu pomoli kamen pod nos: — Kaj pa je to? Johnov prijatelj pogleda kamen in se namuzne: — To je pa — pomota! Takrat pa John Buli od jeze zatuli: Kakšna pomota vendar! To ja čisto navaden — fašizem! Italijanski iredentisti v Trstu so pred nedavnim na vse grlo kričali: »Ven s tujci!« Italijan: »Ven s tujci!« Tržačan: »No. ste vendar enkrat prišli na to!« MODERNA NOETOVA BARKA v* V. DOMAČI CUDEZI t V prodajalni te državne trgovine s sadjem in povrtnino Je bila te dni cena enemu- artiklu nižja kot pa pri kmetih na trgu... »RltlT** to zn? ja V nekem kinu so te dni oglasili; Da bi se predstave točno pričele, bomo zaradi izredne dolžine filma izpustili vse — reklame. A -j Neko naše trgovsko podjetje je renoviralo eno svojih poslovalnic na periferiji mestal Ta mladoporočenl par Je dobil s poročnim listom na matičnem uradu kar tudi odločbo stanovanjskega urada o dodelitvi stanovanja- Za nato staršoi VZGOJNI KOTIČEK KAKO SMO SPREJELI POCENITEV tekstila, sladkorja In radijskih aparatov? Trgovci s tekstilom, sladkorjem in radijskimi aparati: »Kako bi se dalo pri tej stvari le nekaj zaslužiti?« Trgovci brez tekstila, sladkorja in radij.skih aparatov: »No, sedaj bomo lahko zopet nekoliko dvignili cene ostalemu blagu, ko bo ljudem ostalo več denarja!« Obrtniki: »Ce znižujejo akumulacijo v industriji, Mimo so tisti stari nekulturni časi, ko so si otroci izbirali poklice kar tako nestrokovno in površno, kot izbiramo na primer kravate, ki jih nameravamo komu podariti! Tudi navada, da otroci podedujejo razen starega pohištva po starših tudi poklic, ni več tako v časteh, čeprav 60 še vedno primeri, da n; pr. otroci bivših veljakov Se vedno skušajo živeti na tuj račun. Danes opazujemo otroke, dokler so še majhni ter po nagnjenjih in navadah presojamo njihovo usposobljenost za bodoči poklic. Posebno je to važno pri tako imenovanih kulturnih poklicih! Ce kaže otrok na primer nagnjenje do nesmiselnega uničevanja in čečkanja po papirju, če rad govori o stvareh brez repa in glave in hoče zato še pohvalo, bo zanj gotovo najprimernejši poklic pesnika ali pisatelja. Ce otrok rad komplicira, če si izmišlja za preproste stvari zamotane definicije in če govori tako, da še sam sebe ne razume — naj se posveti študiju filozofije, po možnosti estetike ali primerjalne književnosti! Ce otrok najraje razbija, se dere in stopa mački na rep ter posluša rad plošče po željah, je kot rojen za glasbenika in mu drug poklic ne bo nudil zadovoljstva. Kolikor je vaš otrok sam vase zaverovan, domišljav in ne prenese nobene kritike, je rojen — jasno —> za gledališkega igralca Kadar kaže vaš otrok največ smisla za Idiotske risbe s še bolj idiotskimi teksti o nojbolj idiotskih domislekih, ste lahko veseli: fant bo zaslužil težke denarce kot avtor časopis* nih stripov I Kadar pa vaš otrok vtika svoj nos povsod tam, kjer ni treba, če je impertinen-ten in vsiljiv, če se nikjer ne more ustaliti in če ne kaže spoštovanja do nobene avtoritete — obesite v znak žalosti zastavo na pol droga! Kajti vaš otrok bo postal — novinar ali celo humorist! MALI ŠOLSKI PRIROČNIK Da bi šolski otroci bolje in laže umevali snov, jo »Toti list« sestavil nekaj praktičnih računskih nalog lz vsakdanjega življenja. 1. naloga: Seštevanje Vprašanje: Ce ima nekdo mesečno plačo 15.000 dinarjev in porabi na mesec 30.000 dinarjev, koliko bo zaslužil v enem letu? Odgovor: 8 mesecev pogojno, do petih let — kakor bo pač njegov branilec uspel prikazati njegovo dejanje kot malomarno poslovanje ali kot poneverbo! 2. naloga: Odštevanje Ce stane neko blago v trgovini 2000 dinarjev in če znižajo cene nato za 20 odstotkov — kolikšna bo nova cena? Odgovor: Nova cena se bo gibala med 2100 in 2300 dinarji — za koliko bodo pač predhodno še naglo zvišali stare cene! 3. naloga: Množenje Vprašanje: Ce nekdo enkrat nekaj ukrade, pravimo temu tatvina. Kako pa pravimo temu takrat, kadar kdo stalno in organizirano krade? Odgovor: Temu pravimo lepše »gospodarski kriminal«, odvetniki na sodišču pa malomarno poslovanje... 4. naloga: Deljenje Vprašanje: Kakšen Je rezultat deljenja dobička v podjetju? Kdo dobi največ? Kdo najmanj? Odgovor: Tam, kjer imajo svetniki roke K sebi obrnjene, je to navadno v obratnem sorazmerju z za~ slugami. Kdor najmanj zasluži — največ dobi. Samo žal tega principa kasneje revizija in sodišče ne priznavata ... zakaj bi tudi ml ne pomagali — in utajili še nekaj več davkov?« Kmetje: »Kako dobro, da pri nas določajo cene nakupovalci raznih podjetij I Ti k sreči niso taki kot država, da bi potiskali cene dol!« Potrošniki: »Da bi le bilo vse to res — in kmalu!« BISTVENA RAZLIKA »Ali je res, da je bil Tine zaprt zaradi tatvine?« »Kje neki! Tine je vendar poštenjakar! Sedel je zaradi gospodarskega kriminala!« AKTUALNI INTERVJU Gospodarski strokovnjak: »Ce v nagem podjetju ne odvedemo akumulacije, če obračunamo nižji davek na promet, če zadržimo amortizacijo, ne plačamo svojih dolgov in utajimo svoje skrite fonde, bomo lahko kljub zmanjšani produkciji izplačali stoodstotne plače in še bo ostalo kaj za delitev dobička!« Naivnež: »Da — kaj pa skupnost?« Gospodarski strokovnjak: »Skupnost — no, od nje pa lahko zahtevamo podporo ali kakšen regres, zaradi slabega finančnega položaja!« POMOTA Igor Sentjurc se je gotovo zmotil, ko Je dal svoji noveli v »Besedi« naslov »Tisoč dinarjev«. Naslov bi se moral glasiti: »Petdeset tisoč dinarjev« RAZLIKA »Kakšna Je razlika med natakarjem in pijancem?« »Pijanec da plačo za pijačo, natakar pa dobi iz pijače vso plačo!« PRESENETLJIVA NOVOST »Poglej, mamica!«, pravi mali Janezek pred izložbo. »Kaj je to?« »Citrona.« »In kaj dela citrona?« »Nadomešča citronin nadomestek..,« »OČE« Pri mojih otrocih me veseli samo eno: otroška doklada. FINANČNI GENIJ Nekega mariborskega obrtnika pokličejo na upravo za dohodke: »Ne razumemo vas, tovariš Taintal Vi priznavate samo 5000 dinarjev mesečnega dohodka, vmes pa ste kupili hišo, novo pohištvo, obleke, vaša žena pa je že dva meseca na počitnicah na morju ... Kako je to mogoče?« Obrtnik Tainta se odreže: »Pa naredite tudi vi tako, če znate .!« MED BIVŠIMI TRGOVCI »Kaj bi delal, če bi bil sam na svetu?« »Zopet bi odprl svojo trgovino!« PEČENI KOSTANJI — Ali vas nič ne peče vest, ko prodajate ljudeua na pol pečene kostanje? — Veste, na srečo imamo še precej hladne dne-vcl GOSPODARSKI VESTNIK, 21. 10.-1953: Avstrijci nameravajo pričeti z elektrifikacijo železniških prog Beljak—Rosenbach... v naslednjih letih pa progo od Celovca do Dunaja. Tako je, ne dajmo se! Izgleda, da je Dunaj bolj slovenski kot pa nesrečna Podrožca ... VEČER, S. 11. 1953: ... otvoritev spomenika predvidevajo za dan republike. . novo mlekarno, ki Jo sedaj zidajo, pa bodo "otovn odU-rili 1i nf^rf^čni Soboč^l' LJUDSKA PRAVICA-BORBA, 29. 10 1953: Do I. 1952 je bilo zagotovljenih 29 bolnišnic ...» 5737 posteljaiB*' ki so prinesle 2,105.53) bolniških dni... Higieniki! Postelje, ki prinašajo bolniške dni, k* bilo treba čimprej uničiti! — Saj pri takem stanj0 ni čudno, da Je toliko stroškov za socialno zava-rovanj*..., Sreda, 11. novembra 1953 TOTI LIST. Stran 8 PESEM mojih sanj Spesnil: Tine Koritar, bivSl Poslanec v. p. Uglasbil: Janez Rituliznik, organist svttlo djal: Toti list ™oje se po melodiji: Sonce sije.. ) Sonce sije, dcžek gre, *** volitev bliža se, Predvolilni golaž vre, 'Pl ga kuhamo za vse. Kdor v državni službi Je Jn državni kruhek žre, •a ie prav gotovo ve, koga volit’ mora, sme. Kdor me voli na diktat, *daj ml ljub je kakor brat, drugim pa obljubim rad tudi mariborski grad. Kdor bi prižel rad v nebo PaSo stranko volil bo, *aj poplačal ga zvesto *am bog oče bo za to. Ce pa kdo je bogotaj, *1 ne veruje v raj, temu pa obljubim zdaj dobro službo in Se kaj. Sonce sije, dcžck gre, cas volitev bliža se, Predvolilni golaž vre: V8l svoj glas za JRZ! GOVORIMO SLOVENSKI! Po izidu članka »Mari-' borski prater« v Totem Ustu se je neki navdušeni kavarniški pevec zbal prepevati prelepo pesmico »Das machen nur die Beine von Dolores...« Se naprej v nemščini in si je naglo Prevedel besedilo nekako takole: »Zato so krive noge od Dolores, ker ti senjores de grej o spat...« NASLOV VELJA Pri nekem popularnem časopisu so iskali najboljši naslov, ki bi že sam pomenil senzacijo. Najboljšega je nekdo predlagal takole. »UMOR V SARAJEVU SAMO IDEJA NEKEGA NOVINARJA! PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND 2IVI POD DRUGIM IMENOM NA TAHI-TlH, POROČEN Z NEKO SAMO ANKO! PRVA SVETOVNA VOJNA JE BILA ZASTONJ!!!. POSLOVNA TAJNA Nekdo je prišel k mesarju: »Ali bi lahko poklical očeta, mali!« »Ne morem! Zdaj dela klobase in takrat se vedno zaklene .« KAMUFLAŽA Da bi bila kamuflaža italijanskih čet na jugoslo-vanski meji bolj uspešna, ®o izdali strog ukaz, da vojaki ne smejo več uporabljati že preveč znani izraz »fnamma mia!«, temveč le s® nov kamuflažni izraz *Papa mlo.l Dvakrat dvojno knjigovodstvo Da bi prikazali nerealne uspehe, se v nekaterih podjetjih poslužujejo celo prikrivanja dejanskega stanja in poročanja napačnih podatkov. — Tovariš računovodja —- ali ste želeli to bilanco s prilogami za finančni oddelek ali pa naj prinesem tisto s pravimi podatki, ki jo imate skrito v vaši blagajni? OSEL GRE ENKRAT NA LED... —- Cio, slgnora Ricci, kaj ne greste poslušat Santinov govor? — Grazie, signora Testadura! Midva z možem sva ga že včeraj poslušala... — Ali je res, da dobi vsak, kdor ga posluša, odpustke? — Res je, signora Testadura. Samo gospod škof daje najprej vsem vernikom samo svoj blagoslov, za odpustke pa skrbi — civilna policija! HARMONIZACIJA Luna. Nanjo tuli kot obsedeno neko ščene. Mimo gre slovenski glasbenik in se ustavi: »Vem, da je to Luna sije...*, samo kdo je to harmoniziral, pa se res ne morem spomniti!« ZAČUDENJE Dve prijateljici se pogovarjata: — Veš, poročila se bom s komercialnim iz tovarne »Mačkoprom«. — Torej ga boš vzela iz čiste ljubezni? — Kako to misliš? — Hm, mož doslej še ni nič sedeli NAJNOVEJŠE — TODA KRATKE Dvojnika signora Pelle so našli v neki francoski vasici. Mož Je baje velikemu državniku strahotno podoben in se razlikuje od njega samo po tem, da še nikoli ni pretakal krokodilovih solz zaradi fašističnih demonstracij v Trstu. Jugoslovansko zlato, ki so ga odvlekli Nemci med okupacijo iz Jugoslavije, bi gospodje na Zahodu že davno vrnili, če se ne bi bali, da bi se zaradi tega komu premočno zakolcnilo — pa ne Jugoslovanom, temveč njim... »Ne čudite se, če pri nas dolžimo komunistične simpatizerje, da so vsega krivi oni!« je izjavil senator McCarthy nekemu italijanskemu novinarju. »Saj si tudi vaše vlade pri vseh težavah zaradi lakote, brezposelnosti in korupcije v Italiji pomagajo s kričanjem okrog Trsta...« DIAGRAM Mnoga podjetja izplačujejo neupravičeno dobičke, čeprav nimajo do tega pravice SSSSS22SS — Da, in potem je prišla finančna revizija.. RAZPOZNAVNI ZNAK Dva možakarja čakata z razbitima sprejemnikoma pred Radio centrom. Pa pobara prvi drugega: — Slišite, ali ste morda tudi vi poslušali komentarje londonskega BBC? Drugi žalostno odkima z glavo: — Ne, meni ga je razbila moja žena. Poslušal sem namreč — radijsko reklamo! DVA PRIZORČKA Z MEJE ČASIH bouANp — No, sedaj lahko greva! Veš, carinik Je dejal, da so prejšnji teden pri nekem avtomobilistu našli skritih po vsem avtomobilu 100.000 igel! — Kaj I cčeš! Težko je potovati po Inozemstvu! Bil sem v tolikih hotelih, da že niso imeli na kovčku kam lepiti hotelskih nalepkov, pa so mi jih začeli lepiti kar na moj usnj.nl plašč... Kunigunda: KDOR ZNA — DOBI DVA.*,. Gospa zobozdravnikova dvignejo telefonsko slušalko, zavrtijo štiri številko in: »O, gospod Peter, ne bodite hudi, da nisem že zjutraj klicala. Mož mi je sinoči povedal, da nameravate prodati svojo obnovljeno limuzino. Midva bi jo namreč takoj kupila, če gre res za pol milijončka? Sicer nas davki tako tarejo, da ne moremo živeti, toda...« Gospod Pet or, ki se sicer vsaj enkrat tedensko na terenskih množičnih in drugih sestankih predavateljsko bavi s pobijanjem gospodarskega kriminala, z občutkom prislanja svojo uradno telefonsko slušalko k ušesu in neuradno odgovarja gospe zobozdravnikovi: »Oh, tako poceni limuzine ne dobite nikjer! Res je samo za pol milijončka. In pri tem imam čisto izgubo! Verjemite! Dal sem sicer montirati nove pnevmatike na račun ustanove, toda popravilo in barvanje karoserije me je stalo vsaj trideset jurčkov, limuzino pa sem dobro ohranjeno spričo svojih uradnih potreb kupil za precejšnjo vsoto štiridesetih tisočakov pri Narodni lmovini .. .« ZGODOVINSKI IZREKI (Velike besede majhnih mož) »Saj bi šel volit!« Je dejal neki upokojeni žandar iz Lenarta, ki je imel svoj čas več kot 10 hektarjev zemlje in ki je s plačilom dela najemnine za stanovanje svoje viničarke za eno leto nazaj skušal prepričati ljudi o tem, da nima viničarja, »če bi vedel, da bo Izvoljen kakšen tak, ki ne bo kimal, kadar sprejemajo kakšne zakone proti nam!« »Kako lep je poklic sodnega izvrševalca!« je vzkliknil neki sodni izvrševalec pri mariborskem sodišču, ko je. kasiral in zapravil denar, izterjan pri strankah ter je nato za rešetkami sede premišljeval o minljivosti vsega lepega.-.. »Le zakaj nisem avtomobil!« je vzdihnil neki uslužbenec prometnega odseka v Mariboru, ko so mu prišli na trik, »potem bi si namreč lahko pripel novo številko, kot sem jih pripenjal tistim inozemskim avtomobilom in bi se lahko vozil brez carine kot mali bogec po naši lepi Jugoslaviji — tako pa sem postal le velik bogec .. . !« »Saj jaz nisem proti enostrankarskemu sistemu!« je argumentiral gospod P., bivši poslanec, trgovec in veleposestnik »le nas naj pustijo na vlado!« Vem, da boste jezni na mene, toda kaj morem jaz za to, če mi pa ljudje povedo povsod, kamor pridem, kaj novega. Tako so mi pred dnevi zaupali v Soboti, da imajo v nekem podjetju prekratko lestev. Rekli so mi, naj uganem, kje! Pa sem ugibal in ugibal s tako ihto, tako da bi se skoro blato posušilo na glavni soboški ulici, ki jo nameravajo tlakovati, potem ko bo zapadel sneg. Ko so videli, da le ne bom uganil, so mi zaupali, da ne mislijo pravo, leseno lestev, ampak tisto, po kateri se Izračuna davek na reprezentančni sklad in na sklad za plače, ker so ga presegli za 144 odstotkov oziroma so ga presegli po zaslugi upravnika, ki se je pred bliskom in gromom z izredno lepo in pohvalno karakteristiko Mestnega ljudskega odbora v Soboti, še pravočasno umaknil na novo službeno mesto. Da bi pa podjetje obdržalo to lepo tradicijo, sem slišal govoriti po Soboti, da bo prišel za novega upravnika direktor podjetja, o katerem sem vam, dragi Ob-murci, že zadnjič povedal, da v njem tako smrdi, da sploh ni mogoče več ugotoviti, na katerem koncu boli smrdi K sreči še razumem nekoliko tudi neki drug jezik razen našega slovenskega, kajti sicer bi me v nekaterih soboških lokalih — gostinskih in trgovskih pa tudi ponekod na ulici — skoraj prodali. Nehote sem se spomnil, da so vsi tisti včasih tako dobro govorili slovenski, kot bi bil to njihov materin jezik. Je le vrag, sem dejal, če kdo misli, da izgleda bolj važen, če pokaže, da je pozabil prekmursko narečje slovenskega jezika... V športnem društvu Sobota, zlasti v nogometni sekciji, se tako razumejo, da so zadnjo nogometno tekmo z mariborskim Železničarjem dobili z rezultatom 11:0 v korist Železničarja. Tako vsaj nevoščljivosti ne more biti, pravijo, ker je dobil vsak svojega. Vzrok, da so po poti nazaj grede pogledali pregloboko v glai — In vino veritas — in pričeli s treningom prelepega boksarskega športa, Je brez dvoma kje drugje, ne pa v rezultatu tekme. Izgleda, da bo za te nalezljive bolezni treba najti precej učinkovito zdravilo. Jaz bi prav Iskreno priporočil »leskovo mast«. Zvečer sem pobegnil iz kavarne »Sočič«, ker nisem imel toliko denarja, da bi lahko igral na karte, ta se napotil v tisti novi kino, ki so ga v Soboti nameravali zgraditi že pred nekaj leti. Pa ni bilo nič predstave, ker kina tudi še ni. Mestni očetje nrmreč še vedno razpravljajo o dveh ln pol milijonih, ki so jih dali za gradnjo kina znanemu domačemu gradbenemu podjetju, ki pa z gradbenimi in ostalimi deli nikakor ne more pričeti, ker se bori z resnimi finančnimi težavami ... Tako je za ta večer še moj zadnji up splaval po vodi. Vas vse pozdravlja vaš Flikač 1. r. Konjunktura R AZOCARAil RADiO-VIRTBOZ sli mo4 Je uvidel, da bodo spričo dogovora med podjetji za odkup lesa po maksimalnih cenah Sle cene lesu nujno navzgor (Made in vino...) in je naglo začel z nasadi drevja. MARIBORČANI, POZOR! Ali ste zavarovani proti nezgodi? Ali se zavedate, da nesreča nikdar ne počiva? Ali imate vedno pri sebi telefonsko številko reševalne postaje? Ali ste seznanjeni z najnovejšimi pridobitvami kirurgije? Da — o vsem tem si morate biti na jasnem, preden greste v dvorano Ljudske prosvete v Mariboru, kajti stopnice so tako temne, da se vam tam lahko kaj pripeti in potrebovali boste vse zgoraj našteto, ko si zlomite nogo ali roko in če imate srečo, celo kaj več... 1 PREDLOG NA MESTU spričo današnjih zagovorov na sodišču »Gospod advokat, kaj ko bi dejali na sodišču, da je moj vlom v trgovino bil — malomarno poslovanje?« Sem zelo muzikaličen. Muzikalnost je pri nas v družini dedna. Seveda progresivno. Ze neki moj ded je bil virtuoz na gramofon in ta njegova umetniška žilica se deduje iz roda v rod. Do nedavnega sem bil prepričan, da je pri meni dosegla vrhunec, kajti verjel sem, da ga ni boljšega virtuoza v igranju na radio, kot sem jaz. Kakor sem žo dejal, do nedavnega! Pa so me drugi daleč prekosili! Z lahkoto me dajo v koš! To spoznanje me je strašno potrlo, tako strašno, da sem dobil komplekse. Do tega spoznanja pa sem prišel takole: Za vnučka sem moral kupiti copatke. Take za 260 dinarjev, ki so v enem mesecu že popolnoma raztrgane. Sel sem torej Iskat ta kvalitetne copatke In sem povprašal tudi v prodajalni »Triglav« v Vetrinjski ulici. Na srečo copatk tam niso imeli. Pač pa jim v trgovini igra radio. Veselo je sviral (prenašali so slovito graško oddajo »Wlr la-den Sie ein, am Vormlttag mit uns vergntigt zu sein«) in nesreča je hotela, da je prav tisti hip ko sem bil jaz v trgovini žuborel iz zvočnika najbolj zapeljivo kar je mogoče neki znani nemSki »šlaser«. In zato se Je zgodilo, da sem tisti hip tudi spoznal vso svojo nebogljenost v igranju na radio. Kajti uvidel sem, da bi nikoli ne mogel razviti toliko virtuoznosti, da bi v slovenskem Mariboru igral kot poslovodja v slovenski trgovini (nota bene »Triglav«) slovenskim odjemalcem nemške pesmi. Bridko se zavedajoč svojih pomanjkljivosti v igra- nju na radio sem se napo* til na Glavni trg v trgovino s špecerijo »Brazda«. Zena mi je naročila, naj kupi® za 10 dinarjev kvasa. Ona navadno tam kupuje in ker se nisem hotel spuščati v umazano konkurenco, sern šel po kvas tudi jaz. O, d® bi tega nikoli ne storil Kajti tudi tam imajo na m reč radio in tudi tam st> prenašali isto oddajo kot v trgovini s Čevlji v Vetrinjski ulici. Le da so pri tem daleč prekosili svoje stanovske kolege v Vetrinjski Njihov radio je umebesno bruhal nemške šlagerje nad ubogo slovensko ljudstvo^ Moral sem si priznati, da bi kaj takega jaz ne zmogel-kljub vsem. skozi rodove podedovanim glasbenic sposobnostim. To me j1' moralno pa tudi fizični' dokončno strlo. Kajti tud; ohripel sem, saj sem sprinte forte fortlssimo virtuozne radijske muzike mora‘ do kraja napeti glasilke, da sem preglasil forsirano milino nemških »šlagerjev« Prodal bom radio — & ga bo sploh kdo kupil, sa nelojalne konkurence je dr volj! Ne verujem več v dednost. Izgubil sem iluzij ln ne bom več kupoval n« copatk ne kvasa. Edino še vato za ušesa bom kupil' edino vato ... PRAVLTICA IN RESNIČNOST »... in vsi so jo imeli zelo zelo radi, saj je p?" vsod pomagala, doma in drugod. Poznali pa so j° po rdeči kapici. Tedaj Pa je nenadoma nekega dn? izginila ...« »Kako pa ji je bilo ime’ Rdeča kapica?« »Ne, žveplenka ...« ari3>or«ka uganka NI dancing, ni ne bar, ne zabavišče, ln vendar vsak olajšanja tam išče? (Javno stranišče na Slomškovem trgu) NEKJE V MARIBORU V gostinskem lokalu sedita dva prijatelja pri zajtrku. -No, Janez, ta kava pa tudi ni videla kapljice pravega mleka ...« • Kako pri vragu raj bi ga tu ii videla. če pa ni niti zrnca kave v nj »j .« Končno rešen« »prašanie IFiTTž majHovejt, usPtw ZlVINOR B-JC£Vj Voiiljač zope« v Ptuju ! r n >t>ilno?t! nekaterih nafih živinorejskih Kadruf! Da — iz Ptuja. Nekje sem slišal, da se vsak Ptujčan sčasoma vrne v Ptuj, če ne drugače, ga pripeljejo kot tiste ptujske tičke, ki so hoteli sprhutati čez mejo. Jaz sem sicer "prišel popolnoma svobolen, ker sem se naveličal svojih velikih potovanj — in zdaj sem tu. S seboj sem prinesel za vsak primer zaboj vžigalic in ljubljanskih »Drava«, prijavil sem se Društvu upokojencev, aboniral v menzi in tako je vse v najlepšem redu Ljubega Ptuja ni več spoznati. Oslepile so me neonske luči, nove izložbe, Imenitna razsvetljava (celo v parku!), pooravljeni pločniki in splošna živahnost na ulicah. Ce bi ne našel tiste stare kovačnice na Miklošičevi ulici nedotaknjene, bi sploh mislil, da sem zašel kam drugam, morda v New York ali kaj podobnega. Sprejeli so me stari znanci s šopki rož in sploh je bil sprejem zelo ganlllv Mrko so me pogledali samo razni ptujski sultani in ter-cijalke (ne samo tiste, ki hodijo v cerkev, temveč tudi tiste, ki hodijo na razne sestanite, da tam obirajo ljudi). Mrko so me torej pogledale dve skrajnosti — pa nič zato. V g!avnem sem bil s sprejemom zadovoljen. Takoj so mi ponudili uredništvo CC, kar pomeni Četrtkove čenče v posebni izdaji za Ptuj. Odbil sem tako čast, ker imam neki poseben odpor do teh dvo-črkovnih časopisov. Mogoče tudi zato, ker sem na nemških tleh srečal bivšega urednika PP, ki je tudi Ptujčan in ni hotel z menoj niti govoriti slovenski. Sem si mislil, prekleta duša, ti pač no delaš čast najemu mestu . . Odbil sem torej delo v uredništvu CC in bom rajši po resnici in pravici še naprej poročal Totemu listu o ptujskih »velikih« dogodkih. Vse svoje prijatelje pa lepo pozdravljam. Martin Vohljač, upokojenec SLAVNA ZMOTA H 's.. V — Veš, enostavno nisem inosfel P°' stitl tega kemičnega svinčnika tam dol — ko sem ga namreč nekaj dni Pre smrtjo kupil, ml jo prodajalec Se •* rečno zatrjeval, da traja večno..* Maksi Zdraha: Kako sem postal junak dneva Mislite, da je to težko? Nasprotno, prav enostavno je, samo znati je treba! Znati, da, to na vsak način! Poglejte, na primer: Nekega dne pozvoni pri tneni telefon: »Trtrtrtrrr.!« In tako dalje. Dvignil sem slušalko in jezno dejal: »Da, kaj želite?« kajti pravkar Sam bil pri pisanju ene svojih najboljših humoresk. »Tukaj je podjetje Kronometer za izdelavo mišo-lovk, direktor Cmok pri aparatu,« je dejalo v aparatu. »Pridite prosim takoj, sgodil se je nenavaden pri-bier gospodarskega kriminala!« In še preden sem Utegnil kaj reči, je dejalo v aparatu »knak« in konec. Poiskal sem tovarno Kronometer v telefonskem imeniku in ga srečno našel pod *Sole«, toda najprej se mi le oglasil »Zavod za sterilizacijo podgan«, nato neka Prodajalna s protezami za kanarčke in končno klinika Za umobolne. »Nič ne pomaga«, sem si dejal, kajti honorarji za humoreske ne Prenesejo več kot tri pogovore na dan, »tja moram, Povedati, da v glavnem nimam posla s kriminalom, kolikor ni govora o kvaliteti mojega pisanja.« »Sicer pa!« mi je med-potoma nenadoma padla v glavo genialna misel, »kaj ko bi se šel enkrat še jaz detektiva! Kriminalnih povesti sem prebral dovolj, moja prirojena bistroum-host pa tudi ni od muh!« In sem se prijavil pri vratarju tovarne Kronometer. Vratar je takoj napravil razumevajoč obraz: »Aha, Že vem; po kaj prihajntel Toda povem vam, nihče drug ni bil kot tisti nesrečni Glista! Vedno sem mu pravil: Fant, poštenost je Prva! Danes pa je prišel deset minut prepozno v službo in smrdel po konjaku. Kdo lahko danes pije konjak, kot pa samo tisti, ki krade. Tako je!« je še sam potrdi’, ter poklical kurirja, da bi me odvedel do direktorja. Tudi kurir se je vsevedno nasmehnil — kurirji so na sploh vedno vsevedni — in ko sva šla preko dvorišča je skrivnostno dejal: »Tega boste imeli takoj, kajti nihče dn>n ni h>' kot Glista! 2e ime ima takšno, razen tega si je včeraj ku-pii novo kravato. Njegova pisarna pa je tudi takoj poleg blagajne in če gre blagajnik samo do stranišča, ga Glista lahko sliši iz svoje sobe in tako mu je igrača ukrasti tistih deset jurčkov!« V direktorjevi predsobi Bern moral nekoliko počakati in tako prekiniti direktorjevo tajnico pri ma-nikiranju: »Oh, silno zanimiva je ta zadeva — nekaj podobnega v tistem filmu »Kresovi strasti«, kjer sta Igrala Crystalynde Firefbc in Roberto Cogart — tako božanski film in ona je imela tako božanske toalete — no in tudi v tem filmu je zločinec kupil svoji metres! — fuj — po zločinu prekrasno ogrlicol Prav ta- »In pri tem niste zaklenili vrat blagajne? Da ali ne?« »N-n-n-e! S-s-saj nisem imel ča.. .* »Odgovarjaite samo z da ali ne!« sem dejal s povzdignjenim glasom in moja avtoriteta je pri vseh mnogoštevilnih poslušalcih, ki so se zbrali okrog nas, nemudoma zrastla. »Prav,« sem nato nadaljeval, »privedite mi tega Glisto!« Razburjenje pri poslušalcih je rastlo, edino Glista je bil, ko so ga trije privedli, videti dobre volje, samo nekoliko začuden. Takoj sem presodil: dober igralec in prebrisan možak. Z njim ne bo lahko! »Glista,« sem dejal kar najbolj strogo, »priznajte dejanje »n odgovarjajte samo z da ali nel« ta trenutek in ukradli iz njegovega predala deeet-tisoč dinarjev! Da ali ne?« »To ni res! To je laž!« se je začel Glista braniti. Tipičen presenečen zločinec, sem si dejal. »Dobil sem deset tisoč dinarjev na loteriji in nisem kradel!« je Glista trdil še naprej. »Ha, smešno! Star, gnil izgovor vseh ujetih zločincev!« sem vzkliknil. »Predajte ga rokam pravice!« — sem mahnil z roko ln se obrnil. Zame je bil slučaj gotov,in milostno sem sprejemal v direktorjevi sobi čestitke, tačas, ko so štirje močni varovali zločinca, dokler ga ne odvedejo. Di« rektor mi je vesel stiskal roko, neki fotoamater Je poskušal napraviti posnetek in nekaj deklet mi je z očmi delalo ženitne ponudbe. Toda prav med pripovedovanjem, kako sem nekoč razkrinkal mednarodno Tuio nesrečo lahko prenašamo — Da. da, dragi tovariš Smoleč, sedaj pa le naglo ozdravite! Cez tri dni namreč začne teči vaš redni letni dopust! — Torej, če bo cifra, operiramo, če bo grb pa ne! Romeu In drugače .1 uti ja enkrat ko, kot Je kupil Glista tisti svoji debeloglavi in krivonogi Miri iz komerciale nov šal!« Ko ml je nato povedala še čistilka, ki je pravkar prišla po bolniški list, da Je včeraj blagajnik jedel grozdje in da je imel nato težave s prebavo, mi je bilo vse jasno, kot na dlani. »Tovariš direktor!« sem dejal resno in sploh pozabil, da nisem, kriminalist, temveč pisec kriminalno slabih humoresk, »slučaj je popolnoma jasen. Peljite me k blagajniku!« V blagajni nas je sprejel bled in preplašen blagajnik. Toda jaz se nisem dal motiti. »Ni mi treba ničesar pripovedovati — vem vse!« sem ostro dejal, »odgovarjajte mi samo z da ali ne!« Strokovnjaško sem ošinil s pogledom prostor, blagajno, hodnik z vrati in vizitkami na njih ter nato dejal blagajniku: »Vi ste včeraj Jedli grozdje. da ali ne?« »D-d-d-a!« je iztisnila žrtev mojih kriminalističnih sposobnosti. »Nato vas te bolel želodec ln tekli ste na stranišče Da ali ne?« »D-d-d-a,« je še bolj bledo dejal blagajnik Mož se je v zadregi nasmehnil: »Kaj naj priznam, vraga!« »Odgovarjajte samo z da ali ne!« sem dvignil glas in že sem vedel: mož je moj — tako odgovarjajo najbolj zakrknjeni zločinci, ko ne vedo več kod ne kam! »Vi, Glista,« še tovariš mu nisem rekel, »ste danes zamudili službo?« »Da, toda...« »Nič toda! Razen tega ste pili pred tem konjak!« »N-n-o, da, kozarček sem ga res spil, na veselje ...« »Brez komentarjev! Seveda na veselje! Na veselje ste kupili tudi svoji ljubici Miri lz komerciale nov svilen šal, kaj?« »Mira ni moja ljubica, temveč moja zaročenka!« Je protestiral Glista. »Vseeno — kupili ste Ji šal! Da ali ne?« »Seveda sem Ji kupil!« Je dejal in se nasmehnil. »Ne smejte se, kajti vi sedite v pisarni tukaj poleg blagajne!« »Seveda, toda kaj... ?« »In slišite, če se vrata blagajne odpro ali zapro?« »Najbrž že — še nisem...« »In tako ste tudi včeraj slišali, da Je blagajnika bolel trebuh in da je tekel iz blagajne, izkoristili ste bando trgovcev z dekleti, je drobno potrkalo na direktorjeva vrata, prikazal se je blagajnik, mi skrivnostno namignil in nato dejal na uho — da je v svoji pisalni mizi pravkar našel tistih deset tisoč dinarjev. Zdrknili so mu pod predal. Od takrat sicer ne hodim več po detektivskih poteh — toda junak dneva sem vsaj za nekaj trenutkov vendarle bil... PRAVLJICA O CESTI Nekoč je živel neki cestar. NI bil pravzaprav nič posebnega, vendar mu Je nekoč uspelo, da si je pridobil večno slavo. Izumil je namreč nekaj novega, nekaj epohalnega, nekaj, česar še nihče ni nikoli videl: cesto iz blata! Vsi ljudje so ga bili silno veseli: avtomobilisti, pešci, kolesarji — skratka vse, kar leze ln gre!... Kako, dragi otroci, ne verjamete? Potem pa sl poglejte ceste tam okoli Hoč, pa boste videli.. .1 ZELO AKTUALNA »Res nisem praznoveren, toda ko je naše moštvo dobilo na tej tekmi trinajsti gol, sem slutil, da bomo Izgubili ...!« SPIS O KRAVI (Piše mali Mihec iz Velik« Polane) Krava je molzna žival in daje mleko. Našo kravo, čeprav mora biti kar v nedograjeni štali, molzejo vsi, ki le morejo! Samo sena polagati Ji pozabijo, tako da še tisto, kar poje, gra na račun sosedov Najbolje jo molze, tako je dejal naš ata, naš nakupovalec, takoj za njim pa pride tajnik, ki je nekakšen molzni kontrolor, pa le bolj slabo kontrolira, ker dobi za svoje, največkrat privatno delo, premalo mleka od te krave. Tako pravi on. Hudo dosti dela imajo s to kravo tudi knjigovodja, ki pravijo, da bodo raje šli nazaj za organista. ko pa imajo preslabe živce in premalo dopusta. Tako sc zgodi, da za predsednika ne ostane od te krave kaj prida dosti mleka, pa še tisto kar dobi, mu drugi radi zameri,jol Zato naša krava tudi ni nič kaj prida rejena in zato pravijo ata, da če ne bo drugače, bo ta zadruga kaj kmalu shirala ... Tu pa je vprašal tovariš učitelj: »Kakšna zadruga vendar, Mihec, če pa govorimo o kravi?« »I, seveda, seveda,« se jo takoj spomnil Mihec, »krava, krava, tovariš učitelj, ne pa zadruga ...« SLICICA IZ BODOČIH DNI To se Je zgodilo leta 2001. Vodič, ki Je razkazoval tujcem celjske znamenitosti, je začel deliti turistom rešilne pasove. Nekdo se je začudil: — Zakaj nam pa bodo? Vodič je vljudno pojasnil: — Sedaj si bomo namreč ogledali kapucinski most po dežju ... PROTEST Z MARSA Upravi celjske klavnice: Protestiramo proti tuljenju vaših lačnih krav. Stop. Če nimate sena, zakaj ne kupite kravam žvečilnega gumija? Stop. Mar pri vas niso v veljavi predpisi o kalitvi nočnega miru? Prizadeti z Marsa. UTEMELJITEV — Oča, kaj ste delali, da ste učakali tako visoko starost? — Ob nedeljah sem hodil na pošto v Store po svoje Časopise, pa sem čakal, da jih je poštna uslužbenka še prej prebrala.., — Jaz pa kljub temu pravim: pik Je bil adut! EDINI USPEH Zadnjo nedeljo sta dosegla nogometna kluba Branik In Odred enega svojih največjih uspehov 7— nista bila poražena. To %ta dosegla zaradi tega, ker sta bila prosta ln nista igrala tekme. Tekme so pa bile odpovedane, ker se je v nedeljo odigrala tekma Jugoslavija—Izrael in je bila možnost, da postavi zvezni kapetan v državno reprezentanco kakega igralca Odreda ali (celo) Branika. Od Branika bi najbolj prišel v poštev branilec Petek, ker so Izraelci v vsej tekmi prišli le trikrat pred naš gol. Tudi Bobeka bi lahko nadomestil čučko, zlasti v trenutku, ko so Bobeku predali pred tekmo fotografski aparat. PRO MEMORIA Cital sem članek, v katerem nekdo sprašuje, ali jo telesna vzgoja družbeno koristna. Tovariš, ki to piše, je za nekaj let pred razvojem velikega števila naših ljudi, kateri bi sl rajši postavili vprašanje, ali je telesna vzgoja družbeno škodljiva. Zlasti bi bilo treba tak članek napisati na kakšno šolsko tablo z belo oljnato barvo, da sa ne bi dalo zbrisati. VIZIJE Kadar se opoldne dobro najem, sedem v fotelj in zasanjam. Moje človeško telo ima to posebnost, da v takih primerih producira vizije. Te vizije so odvisne od zaužite hrane. NAŠEMU VOJTEKU Ca se na primer najem zelenjave, vidim v snu bodoči razvoj prežvekovalcev. Ce sem sit od stročnic, se pred mojimi očmi kot film razpleta bodoči razvoj orožja. Ce sem zaužil dobršno porcijo makaronov, vidim v polsnu vse bodoče bitke italijanske vojske od izhodišča nekje pri Trstu do zadnjega strateškega umika v osrčje Kalabrije. Kadar se pa najem kaka drage jedi (na primer kaviarja, špargeljnov itd.), takrat se pojavi pred mojimi očmi ves razvoj našega nogometa. V takih trenutkih zavzdihnem in bi se rad zbudil, toda težka mora me ne pusti k zavesti. In takrat sa vrstijo pred mojimi očmi vse faze razvoja. V prvi fazi vidim nogometaše, kako kasirajo po dvajset tisoč dinarjev in so videti kar zadovoljni. V drugi fazi jih že vidim nezadovoljna. Funkcionarji jim tiščijo na skrivaj nadaljnje tisočake v žep. V tretji fazi vidim nogometaše, ki molijo funkcionarjem pod nos cenik, v katerem so navedene cene za vsak trening, za vsak gol, za vsak dribling, za vsak plosk občinstva itd. Najbolj nedosegljivo ceno ima ljubezen do kluba. V četrti fazi so nogometaši že podobni vrtalcem, ki so ravnokar izpraznili nahajališče nafte. Začenja- jo se že ozirati po večjih mestih, ki jim lahko več nudijo. Nekateri boljši že odhajajo, slabši ostajajo ln kislo gledajo za njimi. V peti fazi že preneha vzgajanja mladih kadrov. Funkcionarji postajajo prekupčevalci in se samo brigajo za to, kje dobiti denar za nakup dobrih igralcev. Kmalu nastopi trenutek neskladja med kupnimi ln blagovnimi fondi. V Sesti fazi zajema ta mrzlica že ostale športna panoge. Drugi športniki začenjajo spraševati, zakaj gre denar le za nogomet, za ostale športe pa ne. Med različnimi klubi začenja prepir. V sedmi fazi... Hvala bogu, želodec ml je že prebavil drage Jedi (kaviar, špargeljne itd.) in jaz se prebudim v fotelju v sedanjost. Po taki viziji grem navadno takoj v shrambo In se najem stročnic. Nato sedem v fotelj In čakam na običajno vizijo po stročnicah. Ko se zvrščajo pred mojimi očmi razne vrste orožja in se pojavi pred menoj atomska bomba, jo pograbim in poženem v sklep Nogometne zveze Jugoslavije o nagradah nogometašem. Sele takrat se olajšano oddahnem in zbudim. Kaj hočete, takšna je pač posebnost mojega človeškega telesa. — Jo, servas majne tajra frau Kliček, gut, da sem vas trofla. Jec gema glaj cofort pretestiml — Bizo? Pretestim? Za-volo Trsta? Oba gens! Jas mam že od totiga Marpuka preveč! — Oba nal Zavolo fonvegn ten hern Plauštajnal — Bos fir an Plauštajna? Keni net. Bos fir an Kri-« »tuš je že spet to? — Bos, hern PlauStajna ne poznate? Toti her Alois isa, z Najdorfa, tam z Rot-vajngosn! — Rotvajngosn! — Aha! Totiga manens! Mit zo an šmerpauh, gol? — Jojojo! DarzOlbige! No jo, šmerpauh... štork ja holt, štork, ta her Plauštajna! — Oba gens, či je en fasl »štork«, pol že... Alois isa, gfil, an penzionistl Jo-jo, ter hoc guat! Azo ža form krig, je bil gane a švorca! — Bizo — Svorca? —■ Na, holt, klerlkališ — Na jo, natirli! Saj jeca genau tak nikul ni šel na tote frajvilik oarbajtn, pa Nšč ni, nič ne bo ... — Da, da! Vse to Je delo — VeS, ko se Je rodila, — Tovariš doktor! Z rao-moje žene. Ima zlate roke je ravno bliskalo! jiml očmi ne more biti v za vrt! Karkoli prime, ji redu! Ne razlikujem krave lepo ozeleni! od bika,.. KOVAŠKA Poznamo kovača, ki konjev ne kuje, v tekstilni ovar il nad normami psuje. Kljub temu ve, kdor ga pobliže pozna, da skupnega nekaj mož s konji ima. Kot konju mu Ščitnik zapira pogled od športov vseh vidi sam6 nogomet! 11 '' Ko je urejal Toti list, za šport življenje on bi dal! Ko pa je k športu presedlal, postal je strasten — humorist! Srečata se dve snažilki, ki čistita na okraju nekje v Sloveniji, pa pravi prva: — Ti, dobila sem novo, krasno službo. — Res? Kje pa? — Na stanovanjski komisiji. Rečem ti, služba in pol! — Kaj pa delaš? — Nič, čisto nič! — Nemogoče! — Zakaj nemogoče? Včeraj sem prišla pred pisarno predsednika stanovanjske komisije, odložila pred vrati metlo, potrkala, odprla vrata in hotela pozdra- viti. Takrat pa je predsednik zatulil: »Nič ni, nič ne bo, nič ne bo!« Zaprla sem vrata in šla domov. Rečem ti, takšne dobre službe še nisem imela! Vtem pa se je začela druga krohotati: — Zakaj mu pa nisi povedala, da sl snažilka. Mož je bil prav gotovo prepričan, da si najbrž kakšna stranka, ki prihaja zaradi stanovanja. Ce bi še malo počakala, bi ti prav gotovo še rekel: »Lahko vam ja žal za kolek za 180 dinarjev, ker tako ne bo nič!« HVALEŽNOST »Vso srečo mu želim! Pomagal mi je v trenutku, ko so se najbolj temni oblaki zbirali nad menoj!« »Kako pa ti je pomagal?« »Posodil mi je dežnik.« na sestanke, to geta a net gern... — Jojojo! Ter is gone a kšajta! Ta her Plauštajna. S leete mol, ko so meli to untn, v Makedoniji, v Skopil, oda bi tes šo hoast, tisti velki govor, azo pa Je ta her Plauštajna prin* cepjttl svoj radio na Grac ajnštelal! — Jojo! Konlma denknl Ovišno je poslušal: »Jo, j°> da vajn is guat...» al Pa tisto: »I meht an genzl* protn, genzlprotn ...« — Jo — jeca pa ml P°' vejta, zavolo česa zulma pretestim gen? — Na ja, zavolo ten hern Plauštajna! — Kaj te me on an gre? Ter kon mi den pukl obl ručn, ta her Plauštajnal — Oba na! Oba zaj g3 čejo od sestanka ausi' šmajsn! — Geta jo e nikol hlnl — Na jo, Iz fronte holt, kak se reče... — Is e rlhtik! Kaj pa te dela tam? — Oba te šond! Zavolo fonvegn ludl, kaj bojo te nah rekli! — Oba jo! Ter šertsi e an šmom zato, kaj ludi rečejo. Hauptzohn, da ma zaj papi no zaj pupi... — Bo den! Ta her Plauštajna je Jo an politiker! — Booos? Vttla kando-dim, odabos? — Na, oba sleete mol, ko so te gonen lajt pretesti-rali zavolo fonvegn Trsta, te nah pa je reko ta her Plauštajna, ko so ovi mimo jegove hiše šrajali: »Trst je naš! Dajte nam Trst!« — to hota ksokt: »Kruha nam dajte!« — Bos? Kruha — hota ksokt? I hob oba denkt, ter frist lauta pohendln, mit zo an šmerpauh! Majnarzol! Na na na, zavolo fonvegn tega, pa ne grem prete-stirn! Na na na! — Oba peste frau Mur-šec! Ce je tak reko, te sliši jo cu uns! — Obagens! Oba ne s takim pledzinom! Na, nič ne rečem, 1 štol mi e za kaj-bodi, samo da je kontra, oba fir zo an pledzin •—■ hahaha, ter her Plauštajna hot ksokt: »Kruha nam dajte!« — na, to musi oba lohn.. . BREZOBZIRNOST — Ali niste več prijatelj s Koprivcem? — Ne. Spravil me je V strašne denarne težave. Posojal mi je ln posojal •— zdaj pa nenadoma zahteva vse nazaj, ZAKONSKA IDILA — Dolgo sem ti obljubljal, ženldca moja, blago za novo obleko! No, poglej* sedaj sem ti ga pa reS kupil! — Seveda — vidim pa le-d-a me imaš točno za 23 odstotkov manj rad, kot bi me lahko imel.., dr»l"0 Slofenije, po.erteotst.o Maribor -Ure]* nredniikl odbor, odKorornl urednik Dr««iin Flisar Letna oarofnina «00 dinarjev. pollelna MO. «ctrtlel“* 100 din - Uredolitvo ii» »Drava. Maribor. KooaliSka ? - Telefon 28-76 - Cck ro8 NB <>401 T IM - Pollni predal 12 - RoknpNnv in ri«b n» vrnfamo - Tisk Marihorsie liskorO«