Leto LXVI., št. 232
LJubljana, sreda 11« oktobra 193$
Cena Din 1.-
lanaja vsak dan popoldne, urvsemsl nedelje tn praznike. — Inseratt do 80 petit
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.0O, od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji lnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica it. 5 Telefon St. 3122. 3123. 3124, 312S ta 319$
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ah ca L, telefon it. 66« podružnica uprave: K ocenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.35L • t .
Nh Vel. kralj poklonil 100.000 Din za poplavitence
O priliki včerajšnje avđijence ministra g. dr. Kratnerja se je Nj* Ve!« kralj podrobno zanimal za poplavno katastrofo in daroval
100.009 Din za poplavljence
Beograd, XI. oktobra, v. Včeraj popoldne je Nj. Veh Ural) sprejel v dolgi avdijenci ministra g. dr. Alberta Kramerja. V teku avdijence se je Nj. Veh kralj podrobno interesira! za poplavno katastrofo, hi je zadela dravsUo banovino za časa njegove odsotnosti v inozemstvu.
Nj. Veh kralj si je dal že na svojem potovanju v inozemstvu poročati o katastrofif ob priliki včerajšnje avdijence g. dr. Kramerja pa se je interesiral še za vse podrobnosti. Minister g. dr. Kramer je Nj. Veh kralju podrobno opisal, kako hudo je zadela ta nesreča drav sko banovino, zlasti pa njene naj siromašne jše predele. Poročal mu je o položaju na Barju, o problemu regulacije Ljubljanice, o katastrofi v Strugah in o hudi poplavi Celja, kakor tudi o vsej drugi ikodi, ki so jo na' pravile zadnje povodnji.
Nj. Vel. kralj je izrazil svoje najgloblje sočutje s težko prizadetim prebivalstvom in je ob koncu sporočil ministru g. dr. Kramerju, da je iz svojih sredstev nakazal loo.ooo Din kot svoj prispevek za omiljen je bede onih, ki so bili od poplav neposredno prizadeti.
Minister g. dr. Kramer se je ginjen zahvalil Nj. Veh kralju za ta velikodušni dar in dokaz očetovske skrbi Nj. Vel. kralja za nesrečo, ki je zadela široke sloje slovenskega ljudstva.
Kako Je sedaj v Strugah
Pretirane vesti o nevarnosti epidemij — Stalno zdravstveno nadzorstvo — Pomoč za brezdomce je nujno
potrebna
Ljubljana, 11. oktobra. Izmed vseh krajev, ki so trpeli zaradi povodnji, so bile najbolj prizadele Struge. Ogromno jezero, ki je zalilo vso stružansko kotlino, je sicer že izginilo, zapustilo pa je povsod svoje sledove. Uničeni so bili vsi poljski pridelki in je ljudstvu grozila strašna lakota, da iri banska uprava takoj priskočila   na   pomoč in je prebivalstvu
poslala živeža, kakor tudi zdravnike, ki skrbe, da se ne začne širiti bolezen, kakor je po takih poplavah običajno Pomoč je stremela za tem. da se čim bolj omili bedo. Navzlic temu so se v zadnjem času pojavile alarmantne vesti, ki so več kakor pretirane in ki imajo samo namen begati ljudstvo. Tako smo danes v nekem listu Čitali, da je v Strugah začela razsajati griža, ki
Branik mirti na vzhodu
Poset Titulesca v Varšavi je okrepil sodelovanje med
Poljsko, Rumunijo in Rusijo
Varšava,'11. oktobra. A A. Pat poroča: V zvezi z razgovori med zunanjima ministroma gg. Bečkom in Titulescom je izžel tale komunike:
Zunanja ministra sta včeraj od 11. do 13. proučila politični položaj in njega morebitni vpliv na interese obeh držav. Ministra sta ugotovila enakost nazorov v vseh razpravljanih vprašanjih in izrazila zadovoljstvo nad srečnim sodelovanjem med Poljsko In Rumunijo, ki se je že pokazalo In se bo v bodoče pokazalo, ko hosta Poljska in Rumunija s svojim sodelovanjem igrali pomembno vlogo za konsolidacijo miru v vzhodni Evropi.
Bukarešta, 11. oktobra. AA. Rador poroča: Listi ugodno komentirajo obisk zunanjega ministra Titulesca v Varšavi. >UniversuU misli, da bo sestanek v Varšavi doprinesel k okrepitvi miru na vzhodu in na Balkanu, In to je. pravi list, dejansko uspeh stvarne politike Male antan-
te in Poljske, po zaslugi katere bomo mogli z zaupanjem gledati v bodočnost. — »AdeveruU pravi, da gre za nov dokaz prijateljskega razmerja med Poljsko in Rumunijo. V trenutku, ko se v srednji Evropi dogajajo važne stvari, bo potovanje zunanjega ministra Titulesca v Varšavo samo okrepilo sistem ki jamči mir na podlagi mirovnih pogodb.
Varšava, 11. oktobra. AA. Pat poroča: Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj izročil v sovjetskem poslaništvu sovjetskemu poslaniku Antonovu Ovsenku ratifikacijske listine londonske konvencije o definiciji napadalca, da jih poslanik pošlje sovjetski vladi.
Včeraj so v zunanjem ministrstvu v navzočnosti zunanjih ministrov Becka, Titulesca in Ovsenka podpisali protokol, ki po-trjujej, da Je g. Titulescu izročil ratifikacijske listine londonske konvencije g. Antonovu Ovsenku.
Dvojno lice Nemčije
V inozemstvu se dela miroljubno, doma pa je čimdalje bolj šovinistična in vojne željna
Pari«. 11. oktobra, r. Poluradno berlinsko obvestilo, da bo Hitler ali Gobbeis od-eovoril na Da^ierjeve izjave, kolikor se nanašajo na Nemciio. je izzvalo tukaj veliko zanimanje Nekateri oficiozni listi so porabili to priliko, da orinoročajo francoeko-nemške razgovore n razoroži t venem vprašanju, ki 60 jih že nanovodali njihovi dopisniki, poljradna levičarja »Ere Nmivelle« zatrjuje, da so razgovori o tPm že v teku. List piše med drugim: Hitler je našemu poslaniku v Berlinu izjavil, da želi sbliža-nja » Francijo. >Fijhrerc je pri tem izrecno poudaril, da se ne bo nikoli ve? povrnil na Alzacijo. Te ugotovitve >Ere Nouvellec dajejo sklepati, da se gibljejo diplomatska
pogajanja v locarnekem duhu in so usmerjena v podkrepitev varnosti, ki jih vsebuje ta pogodba. Anglija in Italija sta že podali takšni izjavi, če bi dala Nemčija na oJij varnosti dodatno garancijo, bi se dal po na7iranju francoskih levičarskih krogov doseči sporazum o razorožitvenem vprašanju. Kliub temu pa se položaj ne presoja optimistično. List poudarja celo. da Vaze Hitlerieva Nemci ja dva obraza, v inozemstvu miroljubnega, doma pa zmerom bolj šovinističnega Pri tem pa se živahno nadaljuje narodn> socialistična agitacija v Avstriji, Češkoslovaški, Švici, Belgiji in celo v Alzaciji.
Drugi levičarski list poroča, da je ne-
se silno naglo širi in obstoja bojazen, da nastane epidemija. Informirali smo se pri Higiienskem zavodu, odkoder so nam te vesti odločno demantirali. Res je prvotno obstojal sum griže in so več prebivalcev prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so pa pri pregledu ugotovili, da o griži ne more biti govora, temveč le o črevesnem katarju, ki je nastal zaradi prehlada in slabe hrane. Higijenski zavod ie poslal v Struge več zdravnikov, ki vrše stalno zdravstveno kontrolo. Vrše se redni pregledi in je lahko prebivalstvo v tem pojedu brez skrbi. Da se onemogoči obolenje na griži, je Higijenski zavod odredil cepljenje vsega prebivalstva proti griži.
Ljudje imajo na razpolago tudi popolnoma čisto vodo in je zdrave pitne vode dovolj. Voda v vodnjakih je bila razkužena in ne more biti govora o nezdravi vodi. Tudi smrad, ki je nastal zaradi gnijočih poljskih pridelkov, se je znatno zmanjšal in ga danes skoro ni čutiti. Vse hiše so bile posute z apnom, da se na ta način prepreči še nadaljnje razpadanje in gnitje. 2e pred preteklim deževjem je Struge obiskal direktor Higienskega zavoda in nam sedaj poroča, da že takrat skoro ni bilo čutiti smradu, govoriti pa o takšnem smradu, ki je vladal med svetovno vojno na fronti, je pa več kot pretirano in so take vesti nerazumljive ter samo begajo ljudstvo.
Hudo je s prenočišči. Cujejo se predlogi, da je nujno potrebno zgraditi zasilne barake. Predlog je vsekakor zgrešen. Lesene barake ne pomagajo, treba je zgraditi take, ki bodo varne pred ognjem. Seveda primanjkuje v ta namen denarja, vendar se z vsemi silami dela na to. da se zagotovi od strani države potrebna podpora, odbor pa. ki skrbi za poplavljene kraje, sam zbira sredstva in trka na usmiljena srca vseh. ki so pripravljeni pomagati in prispevati, kolikor pač kdo more. Zima ie blizu, nomoč ie nuino potrebna.
Na pragu občinskih volitev
ki francoski oficir generalnega štaba sedai točno ugotovil, da se Nemčija oborožuie za plinsko vojno. »Echo de Pariš« se boji, da bo angleški ministrski predsednik spremenil svoje stališče glede razorožitvenega vprašanja Listi poročajo iz Ženeve, da so se sicer nekateri ministri angleške vlade energično izrekli zoper nemške zahtev«, 'oda Macdonald bo skušal sedai v ženevi oslabiti odnor Francije, pri Čemer naj bi Italija   prevzela  posredovalno vlogo.
Krvave demonstracije na Dunaju
Dunaj, 11. oktobra. Snoči je prišlo v zunanjih okrajin Dunaja do velikih demonstracij socialnih demokratov zaradi trimesečne prepovedi njihovega glavnega gla-sUa »Arbeiter Zeitung«. V velikih množicah so priredili >protestne sprehode«, pri čemer so vzklikali proti Dollfussovemu režimu in grozili z odporom. Nastopiti je morala policija, ki je demonstrante pozno ponoči razpršua. v Mariahilferstrasse pa je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je bilo več policijskih stražnikov ln demonstrantov ranjenih. 26 oseb je bilo aretiranih.
Prepoved »Arbeiter Zeitung« zbuia pomisleke
Dunaj, 11. oktobra. AA. Po izredni konferenci sindikalne internacijonale. ki je ni vlada prav nič sprejela s simpatijo, je sno* či vlada kot svoj prvi protiukrep prepovedala glavno glasilo socialno demokratske stranke »Arbeiter Zeitung« za mesec dni. Ta ukrep ie vlada izdala na podlagi uredbe o tisku, po kateri ima pravico prepovedati najdelj za 3 mesece avstrijske liste, odnosno njihovo razširjanje razen pošiljanja po pošti. Ta ukrep DoTlfussove vlade je vzbudil pomisleke v vsem meščanskem tisku, ki naglasa, da ie s to odredtbo ostala ena izmed najmočnejših strankarskih organizacij brez svojega organa.
Pomagajte poplavijencem!
Volilni sestanek na Viču
Vič, 11. oktobra.
Kako veliko zanimanje vlada za občinske volitve na Viču med viškim prebivalstvom, je pokazal snočnji volilni sestanek v salonu gostilne Končan v Rožni dolini, kjer se je zbralo nad 300 volilcev, da slišijo program bodočega dela v občinski upravi od nosilca liste, sedanjega župana g. Jurija Petrovčiča, ki uživa neomajno zaupanje pn pretežni večini viških volilcev. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije JNS g. Jože Mesec, ki je v kratkih besedah pojasnil namen sestanka ter splošen politični položaj, ki je nastal pri sestavi kandidatnih list za občinske volitve. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar *e povzel beseda nosilec liste g. Jurij Petrovčič med burnimi ovacijami zboroval cev
V svojem programa tiCnem govoru je najprej poročat o sestavi kandidatne liste, na katero so se združib" vsi oni, ki jim je za dobrobit, smotreno gospodarsko delo in red v občini, dočim so se nasprotniki postavili na stališče, da je njih prvi cilj ne gospodarski, marveč strogo političen. V svojem govoru je obširno poročal o dosedanjem delu viške občine, ki "Je v zadnjih 8 letih po zaslugi sedarje občinske uprave napredovala v vsakem pogledu. Elektrika, vodovod, kanalizacija, regulacija Gradašči-ce in Glinšćice, cestna železnica vse to delo je izvršil sedanji občinski odbor s sodelovanjem vseh odbornikov, ki so soglasno in z največjim razumevanjem podpirali delo občinske uprave. Za bodoče delo viške občine je predvsem predviden nov regulacijski načrt, napeljava vodovoda in kanalizacije na stari Vič ter skrb za siromake. Ob zaključku svojega govora je pozval g. župan vse volilce, da v nedeljo oddajo glas onemu kandidatu, o katerem so prepričani, da x> v tsti meri kot doslej složno vršil posle župana.
Poročilo je bilo z navdušenjem sprejeto med dolgotrajnimi ovacijami nosilcu liste. Za g. županom so govorili g. Tribuč o re-gulačnem načrtu občine Vič. g. Ažman z Viča za skupno in pošteno gospodarsko delo v občinski upravi, predsednik NSZ g. Juvan o socialnih problemih viške občine, živinozdravnik dr. Ceh pa o splošnem stanju v državi ter je zlasti ostro obsodil delo punktašev in njihovih zaveznikov, katerim ni do gospodarskih in socialnih vprašanj v posameznih občinah, marveč jim je le za absolutno politično oblast. Ob zaključku zborovanja je predsednik g. Mesec še enkrat pozval na polnoštevilno udeležbo pri nedeljskih volitvah za našega kandidata g. Petrovčiča ter zaključil lepo zborovanje.
Volilni shod v Domžalah
Iz Domžal nam poročajo: V nedeljo ie bil v Ondbonem domu eden največjih in nais?jajneiSih volilnih shodov, kar so iih Domžale videle Zbralo se je nad 500 volilrev. tnn? repnih in delavnih, tudi iz okoliških oh?in.
Najprvo je govoril nosilec nase liste e. dr. M Ho?pvar V !ep*»m domarem eovoru ie razložil na?H. katerega hoče irvajarl. Posebno ie poudaril, kako obilno in težavno bo delo. ki ?aka novi občinski o.ibor. Lepo in temeljito se je zavzel za malega kmeta, nosebno r>a za našega delavca, kateremu ho?e zagotoviti delo in kruh. da ne bo izpostavi ien ve?ni negotovosti. RoHril ie navzoče, naj se zbiraio v vrstah *>NTS. katere državni program je in bo oetal osnova v»ake vlade.
Nato je g. Cerar. poslanec kamniškega sreza, v temeliitem govoru pojasnil državno oolitiko in gospodarstvo. Krasno zasnovana izvaMnia. katerim so sledili visi z naivečio p07>orrrrtio. so izzvala splošno odobrar vanie.
Končno je g. poslanec razložil važen pomen občinskih volitev za državo, obenem na njihovo važnost za inozemstvo, ki naj vidi složno^t in edinost našega naroda. Bodril ie volilce. da gotovo 15. oktobra vsi glasijeio za li^to g. dr. Hočevarja, ki jim iamči za uspešno delo čistih rok!
Borba za naivečjo dolenjsko občino
Novo mesto. 9 oktobra. Nedelja je minila v znamenju volilnih •hodov v naši sosedni veliki občini šm'hel-stopiški. Tako je, primoran po raznih cbre-kovaniih. spregovoril v Podgradu v nedetio ziutrai docedani? žnoan 5rn?hpl-stopi$lr? občine g. MatVo. ki is poiasnil mnogoštevilnim zbo^ovalrem določanje občinske uprave pod njegovim vodstvom. Občina je bila dolžna koncem meseca junija 1933 '.krog °Jv2.000 Din boln;ci usmiljenih bratov v Kandiii. ki ni hotela več sprejemati bolnikov. Občinski odbor jp sklenil, da ne zviša doklad pod nobenim pogojem, amoak da raie prosi za razrešitev. Po raznih prošnjah župana **» ie končno odloČilo na banski upravi, da bo občina plačevala v majhnih obrokih. Da ee to omogoči, so se znižali izdatki. Med drugim so se znižale nagrade verojči tel jem od 12 Din na 5 Din.
Favno tako se je nameri ala znižati stanarina ter prispevek za drva učitelistvu, kar pa zaradi veljavnega zakona ni bilo mogoče izvesti. Občina ie bila prisiljena do takih ukrepov, ker bi sicer morala zvišati občinske doklade na 400 odsi. Te stvari so pograbili klerikalni agitatorji, češ da namerava g. Matko z dosedanjim občinskim odborom odpraviti verouk iz šol. S preprečitvijo priključitve Jurke vasi k Toplicam ter s priključitvijo Brusnic k šmihel-stopi-ški občini se je dosegla, .da se občinski proračun za prihodnje leto ni zvišal za najmanj  100  odst..  kakor  bi se  sicer. .
Zborovalci so z odobravanjem vzeli ntsr znanje pojasnilo o delu občinske uprava, nato pa je spregovoril Še prof. g. Jarc iz Novega mesta ter pojasnil delo nasprotnikov. Priporočal je vsem, naj volijo svojega dosedanjega župana, potem ko eo trezno premislili vse delo g. župana in občinskih* odbornikov Istodobno sta imela volilni shod v Stopica h c. narodni poslanec Kline in novomeški Ž.ipan dr. Rezek. V Šmihelu pa sta govorila zbrani množici c učitelj Vilko Menard in g. T. O^rin. Zborovalci so povsod navdušeno pozdravili izvajanja govornikov.
Volilna borba v rudarskih revirjih
Trbovlje. 10. oktobra. Po revirjih in po celi dolini kakor tudi po okoliških hribih se vrši živahna volilna agitaciia. Jugoslovenska gospodarska delavska lista je imela že več zelo dobro obiskanih volilnih sestankov. Delavstvo se otresa starih, od bivših strankarskih politikov propagiranih brezkoristnih idej in programov ter se pridružuje veliki odrešilni ideji narodnega in državnega edinstva, po tom katere bo zasijalo našemu delovnemu ljudstvu solnce boljše bodočnosti. — Zanimivo je, da so se pri nas združili na skupni kandidatni lieti pnVaši bivše SLS tn skjpina socialistov okrog Delavskega doma, dočim ie niihov sod rug g. Jeram, ki ga naše delavstvo dobro pozna, saj je govoril že nekajkrat tudi na tukajšnjih delavskih shodih, v nedeljo na shodu na Jesenicah dejal, da je klerikalizem največja ovira napredka in najbolj reakcionaren, kadar je na vladi, zato ie priporočal, naj bi ga sedanja vlada v kali zatrla. Ne vemo. kaj bo g. Jeram dejal, ko ho slišal o objemo t Trbovljah in Hrastniku? Mogoče bo svoj ostri očitek na naslov klerikalcev umaknil, ali pa bo svoje sodnice v rudarskih revirjih imenoval tudi reakcionarne in napredek ovirajoče, ki naj jih vlada zatre, ker »o se zvezali s klerikalci za občinske volitve? Naše delavstvo je radovedno, kaj bo s. Jeram storil kot dober strokovni voditelj in dosleden marksist!
Konflikt med SUZORjem m zagrebško Zdravniško zbornico
Zagreb, 10. oktobra, p. Zdravniška zbornica v Zagrebu je danes izdala proglas na vse zdravnike, ki jim prepoveduje sodelovanje pri natečajih za mesto zdravnikov pri SUZORu. Zdravniki, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, izgube pravico do Izvajanja zdravniške prakse ki jim jo je podelila zbornica. Svojo odredbo tolmači Zdravniška zbornica, ces da odloča STJZOR o zdravnikih brez konsultacije zdravniških svetov, da znižuje plače zdravnikov, jih sili k večjemu poslu in jih reducira.
Premestitve učiteljev
Beograd, 11. oktobra, p. Na predlog prosvetnega ministra so z ukazom premeščeni naslednji meščansko-šolski učitelji, odnosno učiteljice: na I. meščansko šolo v LJubljani Felicita Labernik iz Velikega Bečkereka, na II. meščansko Solo v LJubljani Frida Hvatal, iz Tržiča na meščansko Solo v Slovenjgradcu Katarina Cerni-vec z Viča, na meščansko solo v Grubli-nem polju Marta čretnik iz Ljubljane, na meščansko šolo v Tržiču Ladislav Vanlč iz Ri'bnice ln Anton Osterc iz Maribora.
Troslrane prost sladkor za slajenje mošta odobren
Kakor že v notranjosti lista javljamo, Je zadnji trenutek pred zaključkom lista res pri&io dovoljenje za trošarine prost sladkor z vsemi formalnostmi. Trošarine prost sladkor je odobren, potrebne bodo pa posebne prijave, kolkovane s 25 Din s točnimi podatki o Številu družinskih Članov, količini mosta Itd. Dodajo sladkorja v mošt bodo nadzorovali organi finančne kontrole.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1359.58 _ 1370.38. Bruselj 796.36 do 800.29, Curih 1108.35 — 1113.85., London 176.75 _ 178.37, New York 3752.72 do 3780 98, Pariz 223 86 _ 224.98, Praga 1«9.73 do 170.59, Trst 299.63 _ 302.03 (premija 28.5%). Avstrijski šiling r privatnem kll-ringu 8.75.
INOZEMSKE BORZE
Curlh.  Pariz 20.19, London 15.98. New
York  341__,  Bruselj  71.85,  Milan 27.075,
Madrid 43.10, Amsterdam 208.10, Berlin 122.85. Dunaj 57.25. Praga 15.315, Varšava 57.75, Bukarešta 3—.
Po planinah Južne Srbije
Zanimivo in dobro obiskano predavanje predsednika
SPD dr. Pretnarja
Ljubljana, 11. oktobra. Kakor večina naših planinskih preda* vanj, je bilo tudi snočnje v veliki dvorani hotela Union dobro obiskd.no. Predaval je predsednik SPD dr. Pretnar o nri nas malo znanih planinah Južne Srbije. Prav mnogo je prišlo ljubiteljev planin in prirode, med njimi smo pa opazili tudi ek-torja univerze g. dr. Slaviča, predsednika zbornice za TOI g. Jelačina, novega prosvetnega šefa prof. Bre^.Jka in druge odlične predstavnike javnosti.
Uvodno besedo je imel lr. Turna kot predsednik literarnega odseka SPD, poudarjajoč, da s tem otvarja ciklus predavanj, ki j" rirejata SPD in Skala sporazumno že več let in katerih namen je \ašo javnost nedagoškj in znanstveno obogatiti. Sprva smo si morali ^omagati s tujimi predavatelji, z veseljem je pa treba omeniti, da se zadnja leta veča krog d^micih. Lani nam je kot prva predavala domačinka, letos pa otvarja sezono predavanj sam predsednik SPD dr. Pretnar.
Prav prisrčno so sprejeli številni turisti svojega predsednika, ko je stopil na oder. Obširno, dve uri trajajoče je bilo zanimivo predavanje dr. Pretnarja. Uvodoma je povedal, da se je letošnje -^oletje odločil obiskati kraje, ki sta jih posetila skupaj s tovarišem Jerasom dve leti pred balkansko vojno kot 171etna študenta polna mladostnega jugoslovenskega navdušenja. Tuli letos je potoval s tovarišem iz mladih !ct. In ko sta se 16. julija v lepem solnčnem jutru vozila po zemunskem mostu preko Save v našo nrestoHco, sta se spomnila na čase našega robst^a, a tudi lene čase iskrenega in globokega nacijonalizma ter ljubezni do rodne grude in do svojih bratov Srbov, pa tudi na čase, ko se je smatral poset Beograda skoro za zdajstvo države.
Izstopila sta v Skoplju, kjer ju je sprejel znani polkovnik Ožegović, velik prijatelj Slovencev. Govornik je lepo opisal Skoplje, njegove znamenitosti ter burno, pestro zgodovino. Po teh zgodovinskih tleh so trdo odmevali koraki rimskih legij, tu je v 13. in 14. stoletja vzraslo mogočno Dušanovo carstvo. In ko gledaš to SkoDlje. vidiš v duhu propast jugoslovanske državne samostojnosti, nacijonalne in krlčanske kulture in civilizacije pod turškim kopitom, čuješ stok in vzdihe naše slovanske raje, se zgroziš, ko pomisliš, kako so lera 1689 tolpe nemških oklopnikov oplenHe cvetoče Skoplje, njihov cesarski geneial P.ccolo'rrn' je pa s kakor Nerufl gledal.
mesto ter z njim neprecenljive zgodovin-
ske zaklade latinske, slovanske in turške civilizacije do tal. Za seboj čuješ izza ku-manovsk'b brd in Crne gore grmenje srbskih topov ter pohod srbskih polkov, ki lomijo sile turških divizij ter »nušiuiejo tužno Kosovo.
Iz Skrplja sta odrinila po do'.ni Var-darja mim > Velesa preko Pnie^i na Bite Ij, nato pa naskočila Peris*er, približno 10 km doifrO gorovje, geološk > najstare;i\ del Balkanskega polotoka. Živahno je predavatelj opisal vse podrobn *sr.i zanimivega potov.nja, šege in običaje prebivalstva, njih narodnost, vero in druge zna čil iosti, vpletal vmes šaljive epizode ter zgodovinske remiscence na krvave boje \rh Peri-slera med Srbi in Bolgari ter z njimi združenimi Nemci. Nepopisno lepa je tudi flora teh planin. Dr. Pretnar je pa dokazal tudi, da potuje z odprtimi očmi: ne uide mu najmanjša stvarca, noben samostan ali znamen: freska v njem, niti zadnja gorska vas.
S Peristera na Prespanjsko jezero, odtod na gorske grebene Galičice s podaljškom Suhe planine. Gorovje je podobno kraškemu svetu, po njem teče tudi meja z Albanijo. Z Galičice je krasen razgled na Ohridsko jezero. Na južni strani ob alLan-ski meji kraljuje samostan Sv. Nauma s ponosnim stolpom kralja Aleksandra. In zopet je predavatelj na široko raznredel vse podrobnosti Galičice, njene geološke tvorbe, podal verno sliko vseh vasi, zgodovino samostana Sv. Nauma, bori o in ču-ječnost naših obmejnih čet, ki imajo vedno boje s tolpami tatinskih Arnavtov itd. In potem v Ohrid, ki mu predavatelj pravi biser Južne Srbije, Atene jugoslovenske kulture m umetnosti ter Rim pravoslavne cerkve. Iz Ohrida sta jo mahnila v Debar, nato v romantično in divjo sotesko doline Radike (krasen diapozitiv) ter v kraljestvo mogočnega Koraba, katerega najvišji vrh je le 100 metrov nižji od Triglava. Iz Ohrida sta potovala na znamenito Šar planino, zaključila pa svojo pot v Prizrena, iz Prizrena preko plodnih ravnin Metohije v Peč ter skozi divjo sotesko Bugara klisura, kjer se je leta 1915 .unvkala srbska vojska, mimo Plava in Plavnega jezera na Podgorico, od tam na Cetinje ter peko Lovčena na Kotor.
Predavanje,   ki   je  obsegalo 16 polnih pol, je izpopolnjevalo 87 krasnih diapozitivov, ki je z njimi dr. Prevar dokazal, da je tudi spreten fotoamater. Predavanje skopijansVe trdn:avc    je bilo izredno poučno,   stvarno in zani-kako   p>ž^r  uničuje | mivo.
Sadjarska in vrtnarska razstava
na Jesenicah
Na lepo hi vzorno urejeno razsta
pono
Jesenice, 10. oktobra.
Razstava učiteljstva radovljiškega sreza ter Sadjarskega in vrtnarskega društva podružnice Jesenice, ki so jo v soboto otvorili, je lep dokaz velike sposobnosti in podjetnosti učiteljev in sadjarjev.
V soboto dopoldne je bila ob navzočnosti učiteljstva iz vsega radovljiškega sreza otvor jena prva sadjarska in vrtnarska razstava, ki je po svoji vzorni urejenosti in pestrosti prijetno iznenadila vse. ki so jo obiskali. Na pročelni steni risalnice je visela med cvetjem in zelenjem ter ovita v državne trobojnice slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, po vseh ostalih stenah pa so bile lepo razporejene slike poslopij vseh | osnovnih šol radovljiškega sreza, razni statični podatki ter diagrami, ki so nazorno predočevali površino šolskih vrtov, zasajenih dreves itd.
Takoj pri vhodu na desno te prijetno iznenadi modem panj čebelarskega društva v Mošnjah, takoj za njim lep motiv krasnega okna kmetske hiše, na katerem je polno nageljnov, roženkravta in rožmarina. Lepo zbirko krasnih okenskih cvetic sta razstavila France Hlebanja in njegova soproga ga Jožica, ki kažeta veliko zanimanje in sposobnost za gojitev krasnega cvetja. Pod sliko kralja Aleksandra je bilo razstavljeno poslopje jeseniške osnovne šole v miniaturi. Napravil ga je brezposelni delavec g. Legat Tomaž tako mojstrsko, da bi tega navadnemu delavcu nihče ne prisodil.
Za tem je sledila razstava sadja vseh vrst, povrtnine, rož, vkuhanegs sadja, sadnih sokov, marmelad, semena in drugih stvari, kar je razstavila mlada podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jesenicah. Vse blago je pristno domače jeseniško. Kdo bi verjel, da v teh umazanih, saja tih in zaprašenih Jesenicah pridelamo tako sadje, tako povrtnino in tako krasne rože. Veliko pozornost je vzbujal orjaški oh^ovt, ki ga je razstavil g. Ivan Hafner, krasno raznovrstno sadje gospe dr. Marči-čeve, g. dr. Rekarja, Antona Lovska, cvetje g. Toneta Baho ter lepo sadje ter sadni ekstrakti gdč. Ančke Klinarjeve. Največjo pozornost pa sta vzbujali orjaški buči, ki ju je poslal dvorni lovec g. Janez Rabič iz Mojstrane. Cvetlice, in teh je bilo mnogo vrst, in vse vrste sadja in drugih sadjarskih in vrtnarskih pridelkov so bile lepo sortirane in označene s pravimi imeni. V drugi polovici dvorane je bilo razstavljeno blago, ki so ga poslale na razstavo skoraj vse šole iz vsega sreza. Tudi tu je bilo razstavljeno najlepše sadje, sadni sokovi, vkuha-no sadje, semena, razna drevesa, poljsko, vrtnarsko in čebelarsko orodje itd., itd. Največ je razstavila šola v Mošnjah m izredno lepe stvari šola v Gorjah, ki sta pokazali že sami pravo in bogato Mlož£no razstavo zase, njima slede šole iz Les Bleda. Dovjega, Koroške Bele in Lesec. Veliko pozornost so bile primitivno narejene planinske hišice, planšarski domovi, oglarske koče, kozolci, statve za prejo, kolovrati ter vzorci domačega platna in vrvi, ki sta jih poslali šoli Koprivnik in Gorjuše. Na sredi razstavnega prostora, pa je bila belo pogrnjena velika miza in obložena s pripravi ie-nim vegeterijanskim kosilom. Razstavljeni so bili tudi sadjarski, vrtnarski in čebelarski časopisi in knjige, raznovrstno orodje za obdelovanje vrtov in njiv, za cepljenje sadja in pokončavanje škodljivcev. Na raz-
vo so lahko prireditelji po pravici sni
stavi je bil tudi čebelarski oddelek z raz-novrstn mi pan,i, z lepimi star.nsk-nv lp
originalnim' slikami raznovrstnim orodjem itd., k: sta ga rezstavila sreski šolski nadzornik gospod gidijE Šifrer iz Žirovnice m gospod Šetinc z Jesenic.
Na to lepo in vzorno urejeno razstavo so prireditelji lahko ponosni. Pokazali so sadove svojega dolgoletnega marljivega in tihega dela na svojih in šolskih vrtovih, pokazali pa so tudi mnogo smisla za ureditev razstave, ki jim je dala mnogo dela in truda, a tudi mnogo priznanja s strani obiskovalcev.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Sreda, 11. oktobra: V aeonljl. Red B. Četrtek, 12. oktobra:   Zajec, premijera
Red Četrtek. Petek,  13. oktobra ob 15. url: Komedija zmešnjav.   Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
>V agoniji«, drama Miroslava Krleže, se ponovi v režiji dr. Branka Gaveile drevl ob 20. uri v naši drami Glavne vlo ge: ga. Mira Danilova, ga. Nablocka in gg. Sancin In Gregorin. Predstava Je za red B.
Novost v drami. V četrtek đne 12. t. m. se vprizorl prvič na slovenskem odru odlična hrvatska igra >Zajec«, katere avtor Je dr. Miroslav Feldman in ki je dosegla v Zagrebu v prošli sezoni izreden uspeh. Kot snov obdeluje nehanje obrambne baterije na laski fronti z vso pestrost Jo dogodivščin, premešano z nesmiselnostjo in huinornostjo avstrijske soldateske. Predstava se vrši za red Četrtek.
Opozarjamo vse ljubitelje drame, da Je najavil za premijero >ZaJca<, v četrtek 12. t. m., svoj prihod njegov avtor dr. Miroslav Felđman, zagrebški zdravnik, znani književnik in dramatik.
Prva dijaška predstava je v petek dne 13. t. m. ob 15. nri popoldne v dram*. Vprizori se Shakespearejeva >KomediJa zmešnjav« y odličnem prevoda O. Župančiča. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene in se Je seveda poleg dijaštva lahko udeleži tudi  drugo obcinatvo.
OPERA Začetek ob 20. uri Sred«, 11. oktobra: Halfra. Red Sreda. Četrtek, 12. oktobra: Zaprto. Petek, 13. oktobra:    Samson    tn DaJila. Red C
•
Opozarjamo na nocojšnjo vprizorl-tev poljske opere >Halkac s gb. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. Ostala zasedba: ga. Ribičeva, gg. Primožič, Bano-vec, Marijan Rus In Magolič. Opero dirigira dr. Svara, režija Ciril Debevčeva. Predstava Je za red Sreda.
Ruski skladatelj Aleksander Cerep-nln v Ljubljani. V repertoarju nale opere je ruska enodejanska opera >01-01«, ki jo Je skomponiral ruski skladatelj Aleksander Cerepnin. Premijera bo prihodnji teden in skladatelj bo pri premijeri navzoč v Ljubljani. Uprava je porabila to priliko In je slavnega komponista povabila na sodelovanje pri simfoničnem koncertu v ponedeljek 16. t. m., kjer bo igral s sprem-1 je van jem opernega orkestra svoj lastni klavirski koncert v A-molu in pet krajših komadov za klavir. Poleg teh dveh točk >bo obsegal spored Se Osterčevo Klasično ou ver turo, Bravničarjevo Slovensko plesno
grotesko ln Leskovčero Etudo sa orkester. Vstopnice so v predprodajl v Matični knjigarni.
Zadnja pot polkovnika Potočnika
Skorja Loka, 10. oktobra.
Zelo lep je bil pogreb polkovnika Karla Potočnika, ki so se danes popoldne poslovili od njega številni njegovi prijatelji in znanci. Že v nedeljo zvečer so položili njegove zemske ostanke na mrtvaški oder v baročni dvorani Dolenčevega gradu v Stari Loki, kjer so jih zasuli z venci in šopki, ob levi steni so pa ležala na blazinici visoka pokojnikova odlikovanja.
Po cerkvenih obredih je zapel sokolski pevski zbor žalostmko »Človek glej«, potem je 8 višjih oficirjev dvignilo krsto in jo preneslo z dvorišča na cesto. Trubači so zatrobili pokojniku zadnji pozdrav, potem se je pa začel premikati žalni sprevod skozi Staro Loko. Spredaj je nosil podporočnik F. Hajrovič na črni blazinici pokojnikova odlikovanja, za njim so nosili več vencev in šopkov, potem je pa stopala Četa vojakov, za njimi Sokoli v kroju in praporom ter velikim vencem. Sokolom so sledili pevci. Za duhovščino so nosili krsto oficirji, častno spremstvo so pa tvorili podčastniki z golimi sabljami. Cez krsto je bil položen krasen venec pokojnikove soproge ter polkovniška čepica in ešarpa. Sorodnikom je sledil ves oficirski zbor, temu pa predstavniki oblasti ter dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev. Četa vojakov je zaključila žalni sprevod.
Na Štemarjih se je žalni sprevod ustavil, pevci so zapeli »Vigred« potem je pa stopil k pokojnikovi krsti g. Vladimir Ka-pus, ki se je v srce segajočih besedah poslovil od njega v imenu lovcev. In zopet so zatrobili trubači, sokolski prapor se je sklonil in pogrebni avto je odpeljal s pokojnikovimi zemskimi ostanki proti Ljubljani. V Ljubljani je spremil pokojnika na zadnji poti ves oficirski zbor na čelu z generalom Cukavcem, pa tudi mnogo odličnih predstavnikov naše javnosti in pokojnikovih prijateljev. Krsto so položili na lafeto in vojaška godba je ves čas svirala žalostinke. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika bivši njegov poveljnik polkovnik Radovič.
Zvočni kino Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
Film češkega umetnika Machatega
EKSTAZA
ZVONIMIR ROGOZ in HEDA KIESLER
I
Jutri nov spored! FRANČIŠKA GAAL v filmu
„Pozdravlja in poljublja Te Veronika!"
Pikova dama z go. Kunčevo
Prva repriza Čajkovskega opere
Ljubljana, 11. oktobra, Liza ge. Kunčeve je snoči igralski in pevski ponovno očitovala veliko umetnost in izredno sugestivnost. Vajeni smo že po vseh dosedanjih kreacijah od te pevke izjemno toplega glasu, krasne srednje lege in lahkih višin, izrazite, nikdar pretirane mimike in živahne, zmerom smiselne, a nikoli prenapete igre. Čeprav snoči ga. Kunčeva ni bila na svojem višku in dasi Liza z dramatsko učinkovitostjo ne doseza n. pr. Turandote. Leonore ali Tatjane, je žela popoln uspeh, mnogo prisrčnega priznanja in prejela cvetja. Publika ji je izrazila zopet njeno priljubljenost v Ljubljani na način, ki dokazuje, da je našemu opernemu občinstvu zmerom prav dobrodošla.
Odličen Herman je bil s svojim temnim tenorom g. Marčec, ki svojo težko partijo igralski razvija in pogloblja. Prejel je zaslužen šopek.
Izvrstna Pavlina je ga, J. G o I o b o v a in igralski dovršena, pevski mojstrska stara grofica ga. Thierv-Kavčnikova; ga. Ribičeva kot ljubka Chloe (ugodneje oblečena kakor pri premieri), g. Janko kot Zalecki in g. Primožič kot Tomski so bistveno prispevali, da je bila predstava zelo zadovoljiva. Razveseljiv naraščaj se nam razvija z gospodično Drmoto (Čekalinski), Skabarjem in Jelni-karjem, ki nastopajo pevski že prav zanesljivo in igralski uglajeno.
Zbor in balet se uveljavljata docela, posebno priznanje pa gre še orkestru pod taktirko g. direktorja Poliča, Razsvetljava je bila v prvi sliki pravilna. Da pa igra karte v poslednji sliki v gostem mraku in kaj naj pomenijo v ozadju sveče, ki brle kakor ob mrliču, ne razumem. Več luči!
Gledališče je bilo prav dobro zasedeno in publika animirana, rr- G-
Iz Ptuja
— Podivjanost fantov nt deželi. Žalosten primer fantovske podivjanosti, ki izvira zgolj iz preveč zavžite pijače, se jc pripetil v nedeljo v Sakušaku obč- Sv. Andraž v Slov. gor. V neki vinski kleti se je zbrala večja družba fantov, med njimi tudi Anton Kovačec in Muzek iz Smolinc. Ko so fantje zavžili že rjrecej šmarnice je nastal med njimi prepir, v katerem je kakor nekateri izpovedujejo, streljal Anton Kovačec že v kleti s puško. Prišedši na prosto pa je Muzek nenadoma potegnil samokres, ga namerH na Kovačeca ter sprožil. Strel je zadel Kovačeca v trebuh in fant se je takoj zgrudil ter kmalu izdihnil. Prenesen je bil v mrtvašnico k Sv. Andražu v Si gor., kjer se bo izvršila sodna obdukcija. Muzek je bil aretiran in rjriveden v ptujske sodne zapore. V zadevi se vodi še preiskava.
— Napad s kamenjem. Pred dnevi je popivala večja družba fantov ▼ vasi Po-brežje ter se pozno ponoči vračala domov Med fanti sta bila tudi brata Letič Janez in Jakob, posestniška sina iz Pobrežja. Ker
so fantje razgrajali, jih je posestnik Bračič Jožef v Pobrežju posvaril, to pa je oba tako razjezilo, da sta pograbila kamenje ter ga vrgla Bračiču v glavo s tako močjo, da se je takoj nezavesten zgrudil. Fanta dejanje zanikata. Resnica pa se bo pokazala pred sodiščem.
Mata Hari
Ljubljana, 11. oktobra. Po daljšem presledku bomo danes zopet videli na filmskem platnu slavno Greto Garbo in sicer v filmu >Mata Hari«. Samo lepa, zapeljiva tn inteligentna žena je lahko dobra vohunka. Mata Hari je bila pa še več. Bila je slavna plesalka in izredno zapeljiva ženska. Noben moški ni bil varen pred njo. Častniki in civilisti so padali v njene mreže, od njih je Mata Hari zvedela vse potrebne vojne tajne in jih spretno sporočala sovražnim agentom. Zakaj in kako je vse to delala, je ostalo tajno, kakor ni točnega odgovora tudi na vprašanje, kdo je bila in odkod je prišla. S streli francoskih vojakov so padle v grob z Mat o Hari tudi mnoge nikoli nepojasnjene tajne.
GRETA GARBO
Burno življenje te lepe, zapeljive in skrivnostne ženske je kot nalašča ustvarjeno za film. Glavno vlogo igra nedosegljiva Greta Garbo s tako globoko dramatiko in prepričevalnostjo, da človek kar strmi. Od ljubavnih prizorov, polnih sentimentalne romantike, do burnih prizorov pred sodiščem je Greta Garbo velika umetnica, pa tudi nedosegljiva ženska. Njen ljubček je Roman Novarro v vlogi ruskega častnika, ki končno podleže njenim čarom, a Mata Hari ga resnično ljubi. Zelo dober je tudi Lionel Barrvmore v vlogi ruskega generala. Tudi njemu je postala ljubezen do Mate Hari usodna. Film je režiral znani režiser Fitzmaurice, ki je pričaral na filmsko platno nepozabne prizore ljubavne romantike in pretresljive tragike.
LiuMiančanf v Središču ob Dravi
Ljubljana, 10 oktobra.
Ena največjih skupin, ki so se v Ormožu po prijaznem pozdravu župana g. Veselica in podžupana g. Kuharica m zahvali prof. inž. Novaka, oddvojile od ostalih izletnikov, je bila skupina, namenjena v znano Središče ob Dravi, ki so ga še v avstrijskem parlamentu imenovali »das windische M< !-:au<r zaradi vedno neomajne jugoslovenske narodne zavednosti.
Središki župan g. Kolarič je iskreno in navdušeno pozdravil izletnike, ki vh je pričakala tudi ogromna množica tjddi. Domovi bogatih gospodarjev vo jili lepo okrašeni z zastavami. Vse je čaka'-), da pokaže svojo gostoljubnost in veselje nad svojimi gosti. V imenu izletnikov re je domačinom zahvalil ravnatelj Zanatske banke g. Ogrin, ki je županu *zroci1 enako spominsko plaketo, kakršno so dobili predstavniki drugih mest. v ka:ere se je vršil ta izlet.
Z avtobusi so izletniki obiskali prekrasni vrh Sv. Bolfenka z divnim razgledom na ^alovite gorice tja do romantične
'nv^ske ravnine. Gbed jim je d*;v.* bogato pripravila Ranova .nama, nanar so jih pozdravili tudi domači učitelji. V najlepšem spominu vsem bo ostala tuli pogostitev pri vzornem vin >gradniku !~osarju in v gostoljubni zidanici mladih Zadrav-cev. Po krasni gorski cesti z ostrini ser-nentinami so se povzpeli na Kajžar k rnn-•:kemu svetniku staremu g Zai^avcu, kjer so bili vsi zopet bogato pogoščeni ~>d njega in njegove preljubeznjive gosoe Dragice.
Težko   je   bilo si---- Prekramo pot
med vinogradi je še krajšala pesem klo-potcev. Izletniki so se preko Jeruzalema spustili v Iarjkovšk- dolino, kjer so se pridružili ostalim skupinam. Vsem bodo še dolgo ostali v spominu lepi trenutki, ki so jih sedaj doživeli v naših prcestnh Slovensih goricah in vsi se bodo zopet radi vrnili med gostoljubne njihove gospodarje.
Iz
kronike
Ljubljana, 11. oktobra. Te dni je prijela policija brezposelnega 21 letnega brivskega pomočnika Andreja Š., doma iz Rončina pri Kanalu na Primorskem. Šele nedavno je presedel zaradi tatvine manjšo kazen, kar ga pa ni izpame-tovalo. Začel je zopet krasti na debelo. Nedavno je vlomil v stanovanje železniškega uradnika Jožeta K. v Prečni ulici ln mu odnesel par čevljev in uro z verižico v skupni vrednosti 900 Din. Vse to so zaplenili pri njem. Pa, da ste videli Andreja! On. da je ukradel? Kaj še! Sploh ne ve, kje je Prečna ulica. Prav tako je pa tajil tudi več drugih tatvin, ki so mu jih dokazali. Tako je n. pr. odnesel pekovskemu pomočniku Francu O. iz stanovanja na Vodnikovi cesti obleko v vrednosti °80 Din. O tem seveda Andrej noče ničesar vedeti. Sicer so pa na policiji že vajeni njegove trdovratnosti in tudi orožniško poročilo iz Domžal pravi, da je skrajno zakrknjen in prizna šele takrat, če ga zalote pri tatvini. Policija jo v njegovem stanovanju zaplenila več predmetov, par novih usnjen'h rokavic in skoraj nov kovčeg. Pri svoji gospodinji je hranil še en kovčeg, leseno ša-tuljo z raznimi predmeti, razne aparate za striženje las. v senu so pa našli skritih par gojzeric. odejo, mošk" pulover, siv suknjič, siv telovnik, kratko suknjo več srajc in spodnjih hlač.   Lojze je živel v Ljubljani
precej »nobelc, čeprav ni imel nobenega zaslužka. Kadar mu je »neslo«, si je celo pustil pred kolodvorom ali pri frančiškanih očistiti čevlje ter z elegantno gesto plačal par dinarjev. Zdaj bo najbrž Čevlje čksta drugim.
Včeraj se je pojavil pri ge. dr. Torrrin-Skovi na Ciril Metodovi cesti neznan moški, češ. da je od mestnega vodovoda in mora pregledati vodovod. Poskušal je svojo srečo tudi pri drugih strankah, zlasti v Šiški. Uprava mestnega vodovoda opozarja stranke, naj ne nasedajo sleparju. Uslužbenci mestnega vodovoda imajo vsi legitimacije.
KOLEDAR Danear  Sreda.  11.  oktobra, katodlčani:
Nikazij. Negoslava; pravoslavni: 28. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Mata Hari.
Kino Ideal: Ekstaza.
Kino Dvor: Radio patrulja.
Kino Siska:  Bressart ve vse.
Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva: Predavanje ravnatelja gosp. Lapa ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Picooli, Tyrševa cesta 6.
Ifepocf sita
V vsakem uredništvu vam potrdijo staro resnico, da bi se brez zunanjih dopisnikov uredniška ura ustavila, uredniški koš pa izpraznil. Da, dopisniki, to so vam tiči. Saj pa tudi ni šala, postati in ostati zunanji sotrudnik Usta. Ko j za županom si v domačem kraju, včasih pa ie pred njim, staro in mlado te bolj ali manj spoštljivo pozdravlja in še dvojčki ne morejo priti na svet brez tebe, čeprav nisi izučen za babico. In kako vestni, natančni so vam ti zunanji stebri uredništva. Posebno nekateri.
Vzemimo za primer kar tistega, ki je obenem še strasten balincar. Oni dan je imel v domačem kraju junaški balincarski mejdan, ki je tudi on viteško posegel vanj. Pa je pisal zjutraj glavnemu uredništvu, da mejdan ni bil pravočasno končan in bo zato sporočil dopoldne telefonično ali brzojavno, kdo je ostal na peščenem bojišču balincarski prvak. Če bi pa obvestilo ne prišlo pred zaključkom lista, na} glavni list malo zadrži, ker je zadeva vehementno važna. K sreči je dostavila pošta brzojavno obvestilo o izidu balinarskega mejdana pravočasno, da list nt imel zamude.
Tako je treba pojmovati vestnost in točnost v žurnalistiki.
Članstvu NSZ in vsemu nacionalnemu delavstvu!
Stojimo pred važnimi odločitvami. V nedeljo 15. oktobra bo padla odločitev, komu zaupamo naše občine. V nedeljo 22. oktobra pa odločimo, komo zaupamo Delavsko zbornico. Nacijonalnemu delavstvu ni tre bo mnogo razmišljanja, komu bo zaupalo občine in komu Delavsko zbornico. Nacijonalno delavstvo bo kakor vselej, pokazalo tudi v obeh teh slučajih, da je enotno in disciplinirano ter se podredi klicu svojega vodstva.
Izvršni odbor Narodno strokovne zveze je sklenil: za vse članstvo Narodno strokovne zveze je volilna udeležba pri obeh volitvah strogo obvezna. V nedeljo 15. oktobra oddajo vsi člani NSZ svoje glasove za liste Jugoslovenske nacijonalne stranke ter s tem pripomorejo do čim lepše zmage nacijonalne in državne ideje. V nedeljo 22. oktobra, kakor tudi v soboto 21. oktobra, pa volijo v«-i liste na-cijonalnega delavstva in nameščenstva, ki so modre.
Izvršni odbor NSZ poziva pa tudi drugo nacijonalno delavstvo,- da se pridruži organiziranemu nacijonalnemu delavstvu in voli 15. oktobra samo liste JNS, 21. in 22. oktobra pa listo NSZ.
Vsi do zadnjega v borbo za novo zmago nacijonalne ideje!
Zdravo! IZVRŠNI ODBOR
NARODNO STROKOVNE ZVEZE V LJUBLJANI
_ Zaključne kolesarske dirke na Her-
mesovem dirkališču, ki bodo v nedeljo ob 14., obetajo biti z ozirom na zanimiv in obširen program zelo napete. Posebno pozornost bodo vzibudili hrvatski dirkači, in sicer večkratni cestni državni prvak Gr-gac, Pintar in Gregoratti, ki so ob priliki nedeljskih dirkališčnih dirk v Bjelovaru, kjer sta sodelovala tudi naša Vačič in Močnik, obljubili svojo udeležbo. V zanimivi glavni dirki kakor tudi v ellmlnaclj-skih, >handicapu« in dirki z motornim vodstvom se bodo spoprijeli Valant (ki se je pred dvema tednoma zelo dobro odrezal na mednarodnih dirkah na Dunaju), Rozman, Kačič, Grabeč, Trobec, Močnik In Se mnogo drugih. Kot nova konkurenca v motornem vodstvu bo nastopil Gart-ner od »Ljubljanice«, ki Je znan po svoji vztrajnosti. Ker Je to zadnja dirka. liSčna prireditev letošnje kolesarske sezone, kjer se bodo dirkači borili tudi za krasen prehodni pokal za svoj klub, ki ga je poklonil g. župan mesta Ljubljane, in posebno še, ker je čisti dobiček namenjen v podporo poplavljencem nedavnih neurij, je računati na čim obilnejši poset naše športne publike. Vstopnina je minimalna, če bi slučajno vreme ne bilo ugodno, ae prireditev  prenese   na   naslednjo nedeljo
Še manj upanja
Stara samica čita oglas v listu in vzdihne: Križ božji, ti nesrečni patentni gumbi! Tu je rečeno, da so zelo dobrodošli možem. V resnici je pa v tem nov vzrok, da se moški ne bodo ženili. Še ne zadostuje
— Kaj že zopet ste v zaporu? Mislil sem, da vas bo zadnja kazen poboljšala.
— Saj me je poboljšala, gospod ravnatelj, toda hočem se še bolj poboljšati.
Danes premiera krasnega, globoko pretresljivega
m—
Mata Hari
V glavnih vlogah najpopularnejši par filmskih umetnikov
GRETA GARBO in RAMON NOVARRO
GANLJIVA LJUBEZEN NAJLEPŠE TN NAJBOLJ OBOŽEVANE 2ENE PARIZA. PRETRESLJIVO SLOVO OD ŽIVLJENJA IN KONEC OPASNE VOHUNKE V
SVETOVNI VOJNI
Metro Goldwyn film z nemškim dialogom
Vsled ogromnega zanimanja priporočamo občinstvu nabavo vstopnic v predprodaji.
Dopolnilo PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK — Predstave ob 4., %8. in ^410.
Stavbnik in arhitekt
ali arhitekt in stavbnik, kakor Je komu bol] prav in pri
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Dnevne vesti
— Pojasnilo o bednostnem skladu. Na razna vprašanja glede bednostnega sklada dravske banovine za leto 1933-34 pojasnjuje kr. banska uprava, sklicujoč se na določila pravilnika o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada dravske banovine za leto 1933-34 (Službeni list št 404-63 z dne 5. avgusta 1933), da se mora pobirati polodstotna davščina delojemalcem, ki so od svojih prejemkov zavezani uslužbenskemu davku, od bruto zaslužkov odnosno mezde brez odbitka zneskov, navedenih v čl. 92, odnosno čl. 93 zakona  o  neposrednih   davkih.  V smislu 2. odst. § 1 cit  pravilnika morajo delodajalci plačevati pristojni davčni upravi 1 odstotno davščino od vseh izplačanih zaslužkov ne oziraje se na to, ali je nameščenec ali delavec od svojih prejemkov zavezan plačil« uslužbenskega davka odnosno plačilu pol odstotne davščine delojemalcev po omenjenem pravilniku. Ker je stopil pravilnik v veljavo 1. julija 1933. morajo delodajalci plačati 1 odstotno davščino tud: za vsa izplačila zaslužkov za čas od 1. julija t. 1. dalje, čeravno se  je izplačilo  izvršilo pred razglasitvi pravilnika.   V svrho olajšanja plačila za julij se onim delavcem in nameščencem, ki so še v službi, polodstotna davščina lahko odtegne naknadno v obrokih pri prihodnjih izplačilih, in sicer tako. da se poleg davščine od tekočega izplačila odtegne davščina le za eno prejšnje plačilno obdobje. Osebe, ki niso pristojne na ozemlje kraljevine Jugoslavije,    so poleg davščine  iz  § 6 pravilnika zavezane tudi davščini iz § 1. Ravno tako morajo za te osebe   plačevati   službodajalci 1 odstotno davščino iz 2. odst. § 1.
_ Natečaj za docenta. Rektorat -beograjske univerze razpisuje natečaj za vse-nčiliškega docenta na katedri splošne zgodovine novega veka.
Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Cirman Ciril, zobozdravnik-specialist v Ljubljani.
_ Nagrada za najboljša vina In vinske
destilate. Včeraj je v Beogradu posebna komisija nagradila z zlato, odnosno s srebrno kolajno ali pis-meno pohvalo na izložbi sadja in vina med drugim brata Rudolfa in Ferdinanda Derdiča. Josipa Me-cinga in Jakoba Žagarja iz Sremskih Kar-lovcev, banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu, banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, banovinsko trsnico in drevesnico Pekre, Maribor, desni bree; Alojza Jurša, Gornja Radgona.Ljutomer; kietarsko zadrugo Maribor: Ermana Knittenfel^erja v Muršča-ku, Ljutomer; Josipa Murso, Krapje, Lju tomer; Josipa Orniga, Ptuj; oskrbništvo kneza Windischgratza, Slovenske Konjice; Gustava Ozmeca, Ormož; tovarno čokolade in likerjev v Rajhenburgu ob Savi; upravo posestva štajerske hranilnice >Pod!ehik<. Ptuj in Josipa Zabavnika, Maribor.
_ Nov Ust. Te dni je pričelo izhajati
▼ Novem Sadu glasilo radikalne socijalne stranke za Vojvodino in Srem >Zastava slobode« pod uredništvom dr. Zvonimirja Piškuliča.
_ Odmev spora v JUU. Upravni odbor JUU sekcije za drinsko banovino Je odstopil in sklical za 16. t. m. izreden občni zbor, da se izvoli nova uprava.
_ Spor med zagrebškimi zdravniki In
SUZOR-om. Zdravniška zbornica v Zagrebu je z okrožnico opozorila vse svoje člane, da se ne »mejo potegovati za razpisana mesta specijalistov za kirurgijo, ve-nerologijo in otolaringologijo ter zdravnika asistenta, ki jih je razpisal SUZOR. Ta korak je storila zbornica zato, ker ustvarja SUZOR nove tipe zdravnikov in nove posJabšane razmere v delavskem zavarovanju, ne da bi vprašal za svet svoj stalni zdravniški svet, odnosno Zvezo zdravniških zbornic. Zagrebški zdravniki se bore za kolektivno pogodbo, ki naj bi Jo SUZOR sklenil z Zvezo zdravniških zbornic in ki naj bi bili z njo urejeni vsi delovni pogoji zdravnikov. Da se vsa ta vprašanja pojasnijo in urede, je sklicala zdravniška zbornica za petek zvečer izredno skupščino.
— Iz >Službenega Ustac- >Službenl list kr. banske uprave dravske banovine« št. 82 z dne 11. oktobra, objavlja uredbo o pavšalirajiju notnih stroškov šumarskih uslužbencev, pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, razglas o slajenju vinskih mostov in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin  v  letu 1933.
_ Spodnja koča na Golici je odprta in oskrbovana do vključno nedelje 15. t. m.
_ šolski radio. V petek 13. t. m. bo
predaval  g.  prof.  Grošelj  v  šolski radio-uri >0 varstvu živali«.
_ Zborovanje   naših   abstinentov. 15.
in 16. t. m. bo v Novem Sadu IV. kongres naših abstinentov, z njim v zvezi pa konferenca južnoevropskih abstinentskih lož iz Bolgarije, Grčije. Madžarske in Jugoslavije ter končno občni zbor velike trez-ostne lože Jugoslavije
__ Za slajenje vinskega mošta vlada ned vinogradniki veliko zanimanje in vsi
pričakujejo dovoljenje trošarine prostega sladkorja, ki pa še ni izšlo. Po naključju smo izvedeli, da je baje finančni minister že pristal na popust trošarine za ta sladkor, a formalnosti, s katerimi bo dovoljen trošarine prost sladkor, pa še niso dolo čene.
— Nalezljive bolezni v dravski bano vini. Od 15. do 21. septembra je bilo v dravski banovini 161 primerov tifuznih bolezni (smrten 1), 117 davice (smrtna 2), 57 škrlatinke. 20 šeoa, 12 griže (smrten 1), 2 otročnične vročice ter po 1 vnetja priušesne slinovke, krčevite odrevenelosti, otrpnenje tilnika in vraničnega prisada.
_ Dobave. Dne 17. t. m. se bo vršila
pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani Javna ustmena licitacija glede dobave pisarniškega materijala: papir, kuverte, svinčniki, motvoz, risalni žebljički, beli bombaž, traki za pisalne stroje itd Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TO»I v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.
— Oddaja popravila dvorske čakalnice in naprave odprte verande pred čakalnico na postaji Lesee-Bled se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 16. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. Oglas, tro škovnik in načrti so na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po megli pretežno Jasno ln toplo. Včeraj je po večini naših krajev deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 21, v Sarajevu 20, v Ljubijani 19.2, v Mariboru in Beogradu 19, v Zagrebu 18 stopinj. Davi je kazal •barometer v Ljubljani 764.8. temperatura je znašala 10 stopinj.
_ Nezakonskega otroka dala psu. Milka Husejnovič, iz vasi Todorovo blizu Bl-haeVa, živi že od otroških let v težkih razmerah. Bridka usoda je hotela, da se je spečala z nekim popotnikom, ki ga ni nikoli prej, pa tudi pozneje več videla Zanosila je in ko je prišel nezakonski otrok na svet, ga je v strahu pred sramoto vrgla psu. Orožniki so pa kmalu zvedeli za njen zločin in so jo aretirali.
— Ze nad mesec dni gladuje, da mu ni treba živeti z ženo. Premožen kmetovalec iz Velikega Beekereka Sava Tabač-ki se je pred dvema letoma oženil, pa žene nikoli ni ljubil. Neprestano sta se prepirala, pred dvema mesecema je pa mož vzel 10 dukatov in pobegnil od žene In šele zdaj so ga našli vsega sestradanega. Gladoval je nad 2 meseca, ker se ni hotel vrniti k ženi.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih m kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Jose tova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo d elujoce salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrerani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« Rren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in SDeceriiskih trgovinah.
Iz LtaMfane
—Ij Spisek najemnikov In podnajemnikov. Davčna uprava Ljubljana-mesto razglaša: Ministrstvo financ, oddelek davkov, v Beogradu, je z razpisom z dne 29 septembra 1933, št. Od. 560-KI, odredilo, da mora vsak hišni posestnik izpolniti >Spisek najemnikov in podnajemnikov« in istega priložiti posamezni zgradarinski prijavi, ki se mora oddati najkasneje do 30. oktobra 1933 pristojni davčni upravi Obrazci teh spiskov se dobe pri tej davčni upravi, pri Jugoslovanski knjigarni in pri Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, One hišne posestnike, ki ne vložijo ali lažnjivo izpolnijo te spiske, se bo zasnovalo po čl. 138. zakona o neposrednih davkih, popis pa se bo izvršil po davčnih organih.
—I j O cvetju v jeaeni bo drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval znani strokovnjak, ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap, ki bo tudi pokazal vse najlepše jesenske cvetlice, obenem pa tudi opisal, kako jih z uspehom gojimo. Vstopnine nI, vabljeni so pa razen članov podružnice SVD tudi nečlani.
_Ij Lepa dolenjska ln štajerska Jabolka. Kmetijska družba v Ljubljani, Novj trg 3, je nakupila več vagonov prvovrstnega sadja od svojih podružnic, odnosno članov, po primernih cenah, ki Jih bo od sedaj naprej, slično kakor lansko leto, prodajala interesentom. Vse sadje je skrb. no odbrano, sortirano v zabojih ln strogo pregledano po kvaliteti. Na razpolago so razne jesenske sorte za takojšnjo uživanje, še več pa zimskih, prvovrstnih In trpežnih jabolk. Sadje se odaja v manjših ln večjih  količinah po ugodnih cenah in
se lahko ogleda med poslovnimi urami brez vsake obveznosti za nakup.
—Ij Opozarjamo na film >Eketazo«, ki se predvaja v zvočnem kinu Ideal danes
nepreklicno zadnji dan. Jutri bo na sporedu priljubljena Frančiška Gaal, ki bo zabavala občinstvo v filmski glasbeni komediji >Pozdravlja in poljublja Te, Veronika«.
_Ij >Krka«  vabi  svoje člane plesalce
in vse ljubitelje plesa vsako sredo k plesnim vajam v Belo dvorano hotela Union. Plesne vaje vodi priznani plesni mojster g. čeme. Svira >Odeon« Jazz. Otvoritvena plesna vaja bo dane« 11- t. m. ob 20. istotam. 520-n
—Ij Orala, daljnogledi, barometri f.iro aparati itd najusodnejši nakup pri Vr. P Zajcu izprašanem optiku. Ljubljana. Stari irs 9  Ceniki brezplačno.
Iz Črnomlja
— Bela žena kosi. V Črnomlju je umrla oskrbnica hotela Lakner gospa Pavla Udov?, ki si je s svoiim tihim delom pridobila simpatije mnogih. Posebno pa nas je prizadela smrt Janka, sina posestnika in gostilničarja Weisa. Ker Je bil pokojnik vrl član našega Gasilskega društva, ga ie isto spremilo na zadnji poti. Prizadetim naše sožalje!
— Lepo uspele shode le v nedeljo priredil v Semiču, Dragahišu, Tribučah in na Vinici član banovinskega sveta za naš »rez g. Evgen Lovšin. Številna udeležba je dokazala, da naš kmet mi6li trezno in da se dobro zaveda edine možnosti gospodar skega življenja, ki |o ima v delu pod okriljem  Jugoslovenske  nacionalne stranke.
— Napredovanje. Napredovala je v si iŽ-bj poštna uradnica tukajšnje pošte gdč. Josipina C"oš. Čestitamo!
— Cene vina so poskočile delno tudi pri nas. ne pa tako zelo kakor v mnogih drugih krajih, kier znaša porast od 100 do loO odstotkov. Trgatev se bo pričela po 15. oktobru. Vinogradi kažejo prav lepo, le ponekod ie grozdje pričelo gniti, kar navdaja vinogradnike 9 skrbio. Ker so zadnji dnevi precej hladni, posebno hladne pa eo noči. so vinogradniki še v posebn;h skrbeh. Že sedaj so vidne posledice letošnjega neugodnega vremena, ker je mošt slab in bo imel povprečno najbrž komaj 10 do 12 odstokov sladkorja. Po odredbi ministrstva in kr. banske uprave bo lelos dovoljeno sladkanje vin s sladkorjem, ki ga bodo vinogradniki dobili od tovarn brez državne trnčarfne. Vsak vinogradnik, ki bi se rad okoristil a tem dovoljenjem, mora po svoji občini in sreskem načelstvu predložiti pismeno prijavo v duplikatu vinarskemu nadzorniku pri banski upravi v Lj lbljanj. Za črnomeljsko - metliški vinorodni okoliš je dovoljeno pojačiti eladkobo mošta največ na 17 stopinj po klosterneu-burški mostni tehtnici.
Iz Novega mesta
— Dijaško cerkveno Petje. Ze nekaj let
se opaža, da je dijaško cerkveno petje vedno slabše, letos pa prav škand- ozno. Kmetski ljudje zmajujejo z glavami, kaj šele meščani. Na koru je opaziti med pev-ci in pevkami samo otročad, ki jedva odpira usta. nikjer pa ni videti višješolcev sedmega ln osmega razreda. Pokojni Hladnik bi se obrnil v grobu, če bi slišal te glasove Ne leži tu morda krivda na učiteljici petja, pač pa bi se lahko malo bolj zavzeli dijaki sami, ki imajo drugače še preveč dobra grla. da se ne bodo domačini in tujci skandalizirali nad petjem gimnazijcev, katerih gimnazija je nekdaj slovela po krasnih dijaških zborih.
— Iz našega gledališkega življenja. Letošnja sezona na našem sokolskem odru bo, kakor vse kaže, precej živahna. Poleg prireditev Sokola v režiji g. učitelja Ivanetiča ter prireditve dijaške organizacije >Prosvete«, obetajo vprizoriti osmo-šolci Shakespearovega >Otella«. g. učitelj Šterbenk pa pripravlja Krleževo dramo >Gospoda Glembajevi« ter Shakespearovo >Komedijo zmešnjav«.
Iz Hrastnika
— Tatvine v steklarni. V zadnjem času so se množile tatvine steklenih izdelkov iz odprtih skladišč v tukajšnji steklarni. Kljub vsemu prizadevanju orožniki niso mogli priti krivcem na sled, in tako so često padale sumnje na nedolžne ljudi. V noči od petka na soboto pa je neki delavec v brusilnici v prvem nadstropju opazil temne sence, ki so se pomikale ob skladiščih. Obvestil Je o tem vodstvo, vodstvo pa orožnike. Zasačili so pri tatvini štiri ženske, bil pa je poleg tudi neznan moški, kateremu pa se Je posreč'lo pobegniti. Od štirih aretiranih žensk je samo ena iz Hrastnika, dočim so ostale tri od drugod, ena med njimi is okolice Trebnjega na Dolenjskem. Imena moškega aretiranke niso hotele izdati, češ, da ga ne poznajo. Vse štiri so bile prepeljane v zapore v Laškem. Ukradeno blago, katerega so imele pripravljenega dva koša, je steklarna seveda takoj dobila nazaj.
Beli zobje: Chlorodont
Ljubljana, 11. oktobra. Srečata se dva prijatelja, C in D... pozdravljanje.
C: Ali si bil v soboto na otvoritvi razstave najmlajših slovenskih arhitektov v Jakopičevem paviljonu?
D: Seveda sem bil. Saj ne zamudim no-I benega kulturnega dogodka, posebno take-I ga ne.
j     C: No, in kaj si videl? i     D: Videl nisem mnogo, ker nisem gledal. I pač sem pa nekaj posebnega bral. Vsak gost je namreč dobil na otvoritvi razstave zastonj lepo tiskano brošurico »Kaj je arhitekt«, delo Arturja Griinhergerja.
C: In kaj je v tej brošurici?
D: Mnogo m nič. Mnogo razprto tiskanih besed, klicajev :n vprašajev, mnogo iz trte izvitih trditev m po nelojdl.ii. nesolidni konkurenci ter rekla tr.i d'šečih nam'.gavan j ?t\arnega pa nič.
C Zakaj so pa potem takem delli to bn šurico baš ob otvoritvi tako važne prireditve, kot je raziijva slovensk.h arhitektov? Ali ni to nulo čudno?
1_). Je in ni. Naš! najmlajši arhitekt« dobro vedo. da je i-hite-vt prvenstveno estet in da so časi težki. Borba za vsakdanji kruhek je vedno hujša. Je pa lahko ta bor ha farr ali ne. De je Griinbergerjeva razprava o arhitektu v najvišji meri estetska in dostojna, je izven debate. Tudi eksistenčni boj mora ostati v mejah dostojnosti, zlasti če ga bijejo taki esteti, kot so naši najmlajši arhitekti.
C: Čuj, ti mi govoriš nekam preveč učeno. Pomeniva se reje bolj po domače o neki zadevi, ki si z njo zadnje štiri dni nepretrgoma belim glavo.
D: Prosim, kar izvoli.
C: Rad bi imel nad glavo lastno streho in zato si nameravam zgraditi hišo. Svetuj mi iz lastnih izkušenj, na koga naj se obrnem.
D: Seveda kar naravnost na prvega najmlajšega našega arhitekta. On je namreč v eni osebi arhitekt, pravni izvedenec, advokat in notar, ki to bo dal edino merodajne nasvete v tehničnih, stavono pravnih, finančnih, trgovskih in v zadnji vrsti tudi estetskih in umetniških zadevah.
C: Hm... hm... kako si dejal? Ja, prijatelj, čemu nam pa potem takem tehniki, pravniki, finančniki in trgovski akademiki, če združujejo vse te vede v svojih vsestranskih glavah naši najmlajši arhitekti? In še si dejal, da lahko dobim pri njih v zadnji vrsti nasvete tudi v estetskih in umetniških zadevah. Sem prav slišal?
D: Da, prav.
C: No, potem se pa prav nič ne čudim, da so povabili na otvoritev svoje razstave tudi Arturja Griinbergerja z njegovo epohalno razpravo o arhitektu.
D: Vrniva se k tvoji hiši. Torej zidati nameravaš. Po mojem trdnem prepričanju brez enega izmed naših najmlajših arhitektov ne boš nič opravil. S tem dejstvom se kar sprijazni. Saj ti vendar ne more biti svetovalec za stavbno stroko tisti, ki bo hišo zidal. In pa, na tihem povedano, stavbnik, ti utegne sicer napraviti načrt zastonj, zato ti ga pa pošteno zasoli v računu za hišo, a najmlajši arhitekt je vedno soliden.
C: Hm... khm ... Res je, prav praviš. Ce si dam delati obleko, grem vprašat mesarja, kakšno blago naj kupim in kako naj bo obleka narejena, da mi bo lepo pristojala. Saj mi vendar ne more biti svetovalec za krojaško stroko tisti, ki mi bo obleko naredil. Ono drugo z načrtom je pa tako da so stavbniki res napravili že mnogo načrtov zastonj, kljub temu, da imajo pravico zaračunati jih, čeprav dotičnega poslopja niso zidali. In vedno je bil tak načrt mnogo cenejši od onega najmlajšega arhitekta. Sicer pa imajo vsi boljši stavbniki svoje arhitekte. Vse stavbe se razpisujejo tako, da sploh ni mogoče, da bi ji stavbn<k zaračunal načrt v gradbenih stroških.
D: In vendar je stavbnik tako rekoč tvoj dobavitelj, arhitekt pa tvoj zaupnik.
C: Zaupnika sta oba stavbnik in arhitekt. Ne smeš pa pozabiti, da so zgradili stavbniki že mnogo velikih in lepih poslopij brez arhitektov, dočim nasprotno ne moremo trditi, ker napravi arhitekt samo načrt
D: Pa je vendar treba vse dobro premisliti in pretehtati, da se človek ne zaleti.
C: Seveda, tudi če govoriš o stanu, ki ima že svojo bogato preteklost, svoja impozantna dela, svoje dolžnosti, pa tudi svoje pravice, zajamčene po zakonu. Stavbniki imajo po zakonu pravico graditi cerkve, gledališča, koncertne dvorane in druge velike stavbe, da o hiši. kakršno nameravam zidati jaz, niti ne govorimo.
D: Ze prav, toda stavbnik se ne spozna na rentabilnostne račune in lahko postavi vse na glavo.
C: Arhitekti se pogosto sami obračajo na stavbnike kot praktike glede rentabilnosti in stroškov za stavbo.
D: Je pa še vprašanje cene. Denar je treba izdata kar mogoče korstonesno ekonomično. Tu igra poleg cene važno vlogo tudi kvaliteta, trpežnost Vzdrževanje hiše je trajen, zidanje hiše enkraten izadtek. Iz teh razlogov varčevanja m previdnosti bi jaz ne podvzel niti najmanjših del brez arhitektovega sveta.
C: Tako so mislili sredi oktobra 1928 tudi v Pragi, kjer se je porušila velika, še ne popolnoma dograjena sedeinnadstropna hiša in pokopala pod seboj mnogo človeških žrtev. Gradil je to hišo arhitekt inž. Rudolf Mondl, ki je prišel pred sodišče in zdaj ni več arhitekt. Vidiš, prijatelj, da gre in še kako gre za hvaliteto dotične°a. ki ti hišo zida, ne pa zgolj za njegovo diplomo.
D: Kaj pa odgovornost9 Arhitekt s svojimi deli ni odgovoren samo stavbnemu gospodarju, temveč v nekem smislu tudi javnosti, kajti on postavlja svoja dela na cesta kjer utegnejo zaradi svoje trajnosti nadlegovati ali razveseljevati tisoče.
C: Da. odgovornosti pa stavbnik nima prav nobene. On namreč postavlja svoja dela v »račja gnezda, kjer jih itak razen srak nihče ne vidi. Srake pa n'so kritične, kadar nastopajo v pavjem perju.
D: Prej sem dejal, da je stavbnik tako rekoč tvoj dobavitelj Se ti ne zdi, da je to res?
C: Tako rekoč že. v Tesnict pa ne. Stavb-
nik nikoli ne dobavlja sirovin, temveč samo izdelane predmete in torej ni dobavitelj v ožjem pomenu besede
D: Zdi se mi, da igra pri oddaji del vprašanje osebe posebno vlogo, kajti kaj mi koristi najboljša pogodba nasproti nezanesljivemu trgovcu.
C: Seveda, seveda, to pa drži. da so zanesljivi samo najmlajši arhitekti, vsi drugi s stavbniki vred pa nezanesljivi, tako da jim ni mogoče poveriti nobenega dela. To se tudi vidi v vsakdanjem življenju. Priljubljeni, sposobni arhitekti in stavbniki »o brez dela. solidni in zanesljivi začetniki Grunbergerjeve marke pa delajo noč in dan.
D: Se eno vprašanje Arhitekt ni samo tvoj svetovalec, temveč tudi zastopnik tvojih interesov. Stavbnik je pa druga, nasprotna stranka v pogodbi s teboj in potem takem prav nič sposoben varovati tvoje interese. Je-li tako?
C: Kakopak. Dober advokat tudi ni prav nič sposoben varovati interese svojega klijenta. Če ti zida stavbnik hišo, si ti v bistvu niecova stranka in seveda ne more ščititi tvojih interesov, temveč ščiti interese kitajskega kulija, ker mu je mnogo n« tem. da odbije od sebe tebe in po možnosti tudi vse tiste, ki bi še hoteli zidati hiše.
D: Zda i pa vidim, da veš ti o arhitektih in stavbnikih več. nego jaz. Torej ne potrebuješ nobenega nasveta.
C: Jaz ne. pač ga pa krvavo potrebujejo naši najmlajši arhitekti, ki so se zatekli pod zaščito Arturja Griinbergerja. In ta nasvet bi se glasil:
Soliden arhitekt in stavbnik morata delati še posebno v teh težkih kruhoborskih in mazaških časih sporazumno, roko v roki in se medsebojno podpirati, če hočemo v gradbeni stroki napredovati. Naši najmlajši arhitekti naj bi raje poslušali nasvete svojih starejših, izkušenih kolegov, kakor pa da širijo med ljudi prozorno modrovanje nekega Arturja Griinbergerja. Saj imamo hvalabogu v arhitekturi može mednarodnega slovesa, ki so gotovo bolj poklicani govoriti o arhitektu in njegovem delovanju, pa rudi o stavbniku, kakor p« korifeje a la Gnjnberger. Malo več resnosti, stvarnosti in takta bi pač lahko pričakovali tudi od naših najmlajših, a zelo nadebudnih arhitektov.
Zvočni   kino Dvor
_Telefon 2730__
Danes premiera prvega velenape-tega gangsterskega filma
Borba čikaske policije a tihotapci in gangsterjl.
Kot dopolnilo Paramountov zvočni tednik in Mick v miška, šaloigra.
Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer
LJUDSKE CENE: 2, 4 ln 6 Din (balkon 8 Din).
Iz Kranja
— Velik uspeh obrtne razstave. Obrtno razstavo, ki je bila v ponedeljek zvečor zaključena, je posetilo v vseh devetih dneh okoli 6000 oseb. in sicer do četrtka nad 3500, v pe4ek in soboto po 2.V), v nedeljo nad 15V)0 in v ponedeljek okoli 350. Ta obisk je za Kranj, če ne naravnost rekorden, pa vsaj nad vse Časten in priča n velikem zanimanju, ki ga je vzbudila razstava. Med d rusim so posetili razstavo zastopnik banske uprave dr. £ink. predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. zbornični podpredsednik g. Josip Rebek, zbornični generalni tainik g. minister Ivan Mohorič, tajnika dr. Pretnar, dr. Ples«, pristav dr. Koce. zbor. konzulent g. Žagar, zbo. svetnik s. Kremžar, predsednik okr>žnega odbora obrtniških združeni 2. Filip Pristou in tudi predsednik Zveze industriicev g. Dragotm Hribar in predsednik velesejma dr. Dular Kot vsi obiskovalvi tako so bili tudi odlični gostje polni hvale o razstavljenih izdelkih, ki so bili prvovrstni tako po mojstrski izdelavi kakor tudi po kakovosti izbranega blaga Da je obrtna razstava tako odlično ispela. se imamo zahvaliti neumornemu in podjetnemu razstavljalnemu odboru z njega predsednikom g. SiŠko na čelu, kakor tudi vsem razstaviialcem, ki eo nudili na vpogled rez izborno blago. Upamo, da ie ta častni uspeh vse razstavljalce in tudi nerazstnvljalce-obrtnike močno opogumil in da bo postala obrtna razstava vsakoletna institucija, ki naj bi obsegala vedno širši in večji krog razstavljalcev ne samo iz kranjskega sreza, ampak iz celr* Gorenjske.
— Močan naliv v noči od ponedeljka na torek je povzročil, da so vse reke v okolici m«»ta močno narasle. Tako sta Sava in Ko kra dosegli 1 m višji vodostoj kot ob zad-niih poplavah. RupenŠča je poplavila vse spodnje prostore mlina g. Koš'fa iz Ihov-ke in preplavila most pri Mali Rupi. Le včeraišniemj lepemu vrpmenu se je zahvaliti, da tako močno narasle vode niso povzročile preznatnf* škode.
— V nedeljo bi se morala odigrati med SK Kororanom in SK Javornikom iz Rakeka prvenstvena nogometna tekma v gorenjsko - notraniskem okrožju. Iz neumljivih razlogov, morda zaradi tega, ker so se gospodje iz Rakeka zbali še hujšega poraza, kot so p"a doživeli na lastnem icrisfu, «0 prepustili zmago neodigrane igre SK Ko rotnna  z rezultatom 3:0 oar forfait.
Prava podoba
Jurček sedi s svojo prijateljico v kotu in oba opazujeta njegovo mamico, ki se Češe in lepotici za toaletno mizico.
— Počakaj malo, zdai boš videla m o jo pravo mamico, — zašepeče Jurček.
01516330
A. O
193
siroti
Romu
In videč, da bi bila laž grda in brezpomembna, je odgovorila odkrito:
. — Ce je namen vašega vprašanja prisiliti me k priznanju, vam odgovorim z vso iskrenostjo... Ne bom tajila. Globoko hvaležnost sem čutila v svojem srcu do tistega, ki je tvegal svoje življenje, da reši mojo čast. Pozneje, ko mi je govoril ta moj angel varuh o ljubezni, sem začutila, da ga ljubim tudi jaz. In od tistega trenutka sem si zaman prizadevala zadušiti v sebi to čuvstvo, ljubila sem ga od dne do dne boli.
...Vse drugo že veste, gospod. Nesreča je naju zadela baš v trenutku, ko sva bila že oba izčrpala vse razloge zdrave pameti; jaz da ga prepričam o nujni potrebi, da si izbije iz glave misel na to nemogočo zakonsko zvezo, on pa, da bi me prepričal, da bo premagal vse težave.
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa zdravnik odgovoril:
— In po tem brezuspešnem prizadevanju, po tej težki žrtvi, doprinešeni čutu dolžnosti, ste prišla do čisto nasprotnega rezultata, nego sta ga hoteli doseči: ljubila sta se kljub temu in vitez se je moral ločiti od vas s težkim srcem in polno glavo misli na vas.
...Če govorim tako z vami, — je nadaljeval zdravnik, — ne govorim zato, da bi vam očital, da ljubite viteza, dete moje, temveč ker se zanimam za vas in za vaša pota.
...Bil sem že prej prepričan, da bi znali storiti, kar smatrate za svojo dolžnost krepostnega dekleta; bil sem prepričan, da ste bili žrtev dogodkov, ki so se pripodilj nad vas, ki jih pa niste hoteli izzvati... In želel sem govoriti z vami zato. da popravim po možnosti v nebo vpijočo krivico; hočem, da ne ostane na vas niti senca suma ali dvoma o vaši kreposti.
...V ta namen bo pa treba premagati mnogo ovir, kljubovati silnemu gnevu ... Hotel sem vas opozoriti na to in prepričati se, da boste poslušali moje nasvete, da boste hodili po poti, ki vam jo pokažem, končno, da me boste prezpogojno ubogali, ko pride čas odločitve... Zdaj se pa vrnite k svoji slepi prijateljici... Nekega dne se pa začnem zanimati tudi za njo.
Tako daleč so se bili razvili dogodki, ko se je Roger vrnil v Pariz in sklenil stopiti k doktorju Hebertu v nadi, da bo zvedel kaj o Henriki.
Ves nestrpen je pozvonil pri zdravniku.
— Je   gospod doktor doma? — je vprašal slugo.
— Koga naj na povem gospodu doktorju? — je vprašal sluga prišleca.
— Recite, da bi rad govoril z njim nekdo, ki prihaja od grofa de Liniere-sa, — ie odgovoril Roger.
Kmalu se je sluga vrnil z vestjo, da zdravnik pričakuje prišleca v svojem kabinetu.
Ko je Roger vstopil, zdravnik ni odvrnil pogleda od knjige, ki jo je baš čital, temveč mu je samo pomigal z roko, naj sede.
— Kaj vas je privedlo k meni, gospod? — je vprašal prišleca. — AH se je grofičina bolezen poslabšala?
Ker pa prišlec ni takoj odgovoril, se je zdravnik ozrl nanj in vzkliknil presenečeno:
— Vi tu?
Vitez si je bil že opomogel od trenutne zadrege.
— Oprostite, da vas rrisem obvestil o svojem prihodu tako, kakor bi se spodobilo.
— Morda ste se bali, gospod vitez, da bi ne sprejel begunca iz Baštine?
— Vem, kaj vse lahko pričakujem od ljubeznjivosti starega prijatelja naše rodbine... Prišel sem k vam, ker dobro vem, da ste izkazali usmiijenje in sočutje nesrečnemu dekletu in da ne boste zavrnili moje ponižne prošnje.
— Pa vendar ne upate, gospod vitez, da bi mogel nuditi zavetje človeku, ki je kršil zakon?
— Saj ne prihajam k vam s prošnjo, da bi me zaščitili pred biri5i gospoda policijskega ravnatelja, ki so mi govoto že za petami. Prihajam v manj osebnih zadevah. Ne žalite me z dvomi o tem. vi, ki veste, zakaj sem bil zaprt v Bastilli... Gotovo veste, da imam pred seboj cilj, ki bi stremel za njim vsak plemič, če bi mu šlo za to. da odvrne najostudnejši napad na svo bodo in čast žene, vredne spoštovanja vseh. Gotovo ste tudi uganili, kaj me je privedlo k vam. Oprostite, da nc morem krotiti strasti, ki divja v meni, odkar iščem njo, nesrečno dekn, iz Salpetriere.
— Ce sem se zanimal in se še zanimam za usodo ubogega dek eta. — je odgovoril zdravnik, — to še ni zadosten razlog, da bi zavrgel vse ozire na gospoda grofa de Linieresa.
V nadi. da zopet najde Hen^iko. Roger ni utegnil pomisliti, da bo spravil zdravnika s svojo prošnjo v hudo zadrego. Toda v ognju je šel tudi zdaj preko vseh ozirov.
— Saj mi vendar ne more ostati prikrita usoda ubogega dekiera. ki so ga tako neusmiljeno pahnili v nesrečo, hoteč zadeti mene, — je nadaljeval Roger ves iz sebe. — Vas poznan: kot usmiljenega, dobrega človeka, in zato sem prepričan, da me ne boste ous:iii od sebe s strto dušo, da bi moraj tavati po pariških ulicah in iskati n/0, ki ji hočem dati svoje življenje in svoje ime.
... Vem, da ste iztrgali gosondu grofu njegovo žrtev; pomagali ste nedolžnemu dekletu pobegniti iz leče; veste torej, kje je zdaj. Veste to. kajti vaše sočutje z nesrečnico se ni n;f>gk> ustaviti pri vratih ječe, ki ste Jo tako velikodušno odprli ubogi Henrik,.
...In ker je tako, ker mi lahko vi edini pomagate najti nesrečno žrtev, to mučenico, vas rotim, ne silite me v obup.
Zdravnik je že hotel stisniti mlademu vitezu roko, pa si je takoj orenrs-Hl. Moral je povesiti oči. da ie prih.nl svojo ginienost, ko je odgovoril:
— Vse, kar vam smem povedati, dragi prijatelj, je to, da dekle, ki *e oba za njo zanimava, še ni prebolela težkega udarca usode, da še ne more pozabiti, da so jo vrgli po nedolžnem v ječo.
— To je bil zločin.
— Recite raje udarec usode. — 5e menil zdravnik, — da, bridka usoda je tepla ubogo dekle. Vsa njena nesreča je v tem, da je odprla svoje srce >;u-bezni, ki ste jo znali razvneti v njem... Usoda je kriva, da ste pozabili na nepremagljive ovire med mlado delavko in blazno zaljubljenim plemičem.
Prisegal sem ji! — je vzkliknil Roger, — in če bi me mogla zdajle sV šati, bi svojo prisego ponovil, — prisegam znova, da odstranim vse ovire. Živeti z njo in za njo dati ji svoje ime, to je moj sklep, ki ga ne zlomi nobena sila na svetu. Živeti z njo... ali pa umreti!
— Govorite o smrti, — je deial zdravnik hladno, — in pozabljate na grofico de Linieres, ki je vam bila mati; pozabljate, da vas ljubi, kot da ste sad njenega telesa; in da bi ne tpreži-vela udarca, če bi vas izgubila. Udarec, ki bi stri vas, bi ubil tudi njo.
— O, bože moj! — je vzkliknil Roger, — čemu obujati v tem trenutku spomine na to angelsko bitje? Zakaj postavljate njeno materinsko ljubezen do mene proti obupu, ki mi trga srce?
Tekma v zračni akrobaciji
Neodločen spopad med najboljšim nemškim in francoskim zračnim akrobatom
Ogromno množico gledalcev so privabili v nedeljo veliki lepaki na letališče Villacoublay blizu Pariza, saj j« šlo za napeto tekmo med prvakoma zračnih akrobatov Nemcem Fieseler-fem in Francozom Detrovatom. Spoprijela sta se reprezentanta dveh različnih tehničnih smeri in letalske vzgoje. Fieseler je pilot od leta 1915. eden najboljših nemških lovcev med vojno, izumitelj raznih vratolomnih figur v zračnih višavah. On je posebno znan po svojih poletih z obrnjenim letalom nizko nad zemljo. 2e od leta 1927 ga ni nihče porazil. Sam je pa premagal leta 1928 Udeta. Bil je lani prvi na letalski tekmi v Curihu, letos so ga pa proglasili za mednarodnega šampijona zračne akrobacije.
Nevarnega nasprotnika je torej imel Michel Detrovat, ki je pilot šele od leta 1925, je pa letalec presenetljivega talenta in nepopisnega, naravnost blaznega poduma. Ti dve lastnosti sta ga v kratkem času dvignili med najboljše letalce na svetu. Čeprav je bilo vreme popoldne muhasto, je imela policija polne roke dela, da je vzdrževala red. kajti na letališče so prihajale od vseh strani ogromne množice gledalcev. Mnogi so prileteli tudi s turističnimi letali iz vseh krajev Francije.
Prva točka programa so bile akrobacije žen. Helena Boucher, Detroya-tova učenka, je startala prva in pokazala nekaj krasnih zračnih akrobacij. Sledila ji je Vera von Bissing, ki je častno rešila sloves nemških pilotk. Končno je prišla na vrsto glavna točka programa, tekma Fieseler—Detrovat. Dvoboj je bil razdeljen v dva dela in vsaka partija ie zahtevala dva poleta. Na prvem poletu so bile predpisane klasične akrobatske figure, na drugem pa akrobacije po pilotovi volji.
V drugi partiji sta bila zopet predpisana dva poleta in sicer z nasprotnikovim letalom.
Točno ob 15. je startal Fieseler in v 9 minutah je napravil vse glavne klasične akrobatske figure tako spretno in gladko, da so gledalci kar strmeli. Nemški virtuoz zračnih višav je pokazal svoje globoke temelje te krasne, toda zelo nevarne umetnosti. Detrovat je napravil enake figure, samo da je bilo v njih mnogo več spretnosti, elegance in harmonije vseh kretenj. Potem je startal ponovno Fieseler, da pokaže akrobacije po svoji volji. Največji uspeh je dosegel s horicontalno osmico. Detroyat ga je pa posekal, kajti njegova kombinacija je bila res briljantna.
V razsodišču so bili po en zastopnik Italije, Švice, Anglije. Nemčije in Francije. Prisodili so Detroyatu 183. Fiese-lerju pa 180 točk .
Drugi del tekme z zamenjanimi letali se je nekoliko zakasnil, ker motorja francoskega Metala niso mogli takoj pognati. Ker so pravila tekme določala, da mora startati Fieseler prvi, je že kazalo, da ne bo mogoče do večera zaključiti tekme, ker so zakrivali nebo črni oblaki, kar je pričalo, da bo noč hitro nastopila. Naenkrat je pa motor zabrnel in tekma se je pričela. Detrovat se je dvignil najprej na kratek poskusni polet, potem se je pa spustil in prepustil svoj avijon Fieselerju, ki je napravil vse predpisane akrobacije. Za njim je startal Detrovat na njegovem letalu. Fieselerjeve akrobacije so bile na francoskem letalu lepše, nego na njegovem. Toda Detrovat je bil na Fie-selerjevemu letalu iunak dneva. Komisija je prisodila njemu 185.5 točk, Fieselerju pa 1S1. Razlika v točkah ne znaša 37c in zato ie bila tekma proglašena za neodločeno.
100 letnica Nobelovega rojstva
V soboto 21. t. m. se bo ves kulturni svet spominjal 100 letnice rojstva ing. Albreda Nobela. Njegova nagrada za zdravništvo bo letos podeljena na predvečer tega pomembnega dogodka, da bo ime odlikovanca objavljeno v listih za 100 letnico Nobelovega rojstva. Nobel je po mnogih ponesrečenih in nevarnih poskusih izumil nitroglicerin, ki
F
sta ga industrija in vojaštvo z veseljem pozdravila kot močno razstrelivo. S tem in z še drugimi važnimi odkritji na polju razstreliv si je pridobil Nobel ogromno premoženje, ki je naraščalo z dobičkom mednarodnih družb, ustanovljenih za izkoriščanje njegovega izuma.
Nobel je začel takoj podpirati razne kulturne ustanove, med drugim tudi nesrečno Andrejevo ekspedicijo z balonom na severni tečaj. Njegovo najvažnejše delo je pa bila ustanovitev petih bogatih nagrad za največje uspehe na polju duševnega dela. Vsako leto se podele nagrade za najboljše delo na polju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, četrta nagrada je literarna, peto pa dobi tisti, ki je največ storil za pobratimstvo narodov in odstranitev ali zmanjšanje armad, kakor tudi za skHcanje in propagando mirovnih kon-
Šresov. Prve štiri nagrade podeljuje vedska akademija, mirovno nagrado pa petčlanski odbor, ki ga izvoli norveški parlament. Osnovni kapital v znesku 50 milijonov zlatih frankov, ki so se iz niega podeljevale nagrade, je znašal leta 1928 31,036.812 švedskih kron. Do lani je šlo iz Nobelovega fonda za nagrade za 19,237.725 švedskih kron.
Od leta 1928 so Nobelove nagrade večje, kajti švedska vlada je oprostila Nobelov fond davkov. Ko so Nobelove nagrade prvič podelili, je znašala vsaka 150.782 švedskih kron, leta 1923 samo 114.935, letos bo pa znašala vsaka 170331 švedskih kron ali skoraj poldrugi milijon Din. Nagrade se lahko podele ne glede na narodnost. Doslej jih je dobilo 166 pripadnikov 15 narodov; od teh odpade na Nemčijo 39. na Anglijo s Kanado in Indijo 27. na Francijo 26, na Ameriko 15, na Švedsko 12, na Nizozemsko 7. na Dansko 7, na Švico 6, na Avstrijo 5, na Italijo 5, na Belgijo 4. na Norveško 4. na Španijo 3, na Poljsko 2 in na Rusijo 1. Poleg tega so dobile Nobelovo nagrado 3 institucije i*- sicer Zavod za mednarodno pravo v
Gentu, Stalni mednarodni mirovni urad v Bernu in Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi.
Iz Litije
— Litijani t Slovenskih goricah. Že pred mesecem, ko se je pripravljal Grego-ričev izlet v Slovenske eorce. »o ae prijavili tudi člani našega »Fo'okluba«. Zato je bila določena tudi med redkimi vmesnimi postajami za izredni brzovlnk tudi Litija. Zanim.mje za izlet ie bilo pri nas tolik>no. da ie bila litijska skupina kai kmalu zasedena in so morali biti zakasneli Člani odklonjeni. Litijska skupina se je napotila v Liutomer in z avtobusom v Slatino R.v dence. Tam so se mnogi kopali v zdravilni vodi. vodstvo kopališča jim je razkazalo vse zanimivosti Črp.mia in polnjenja /.dra-vilne pitne vode. Vsak izletnik je prejel 5op propagandnih brošur in spominsko Čašo na Slatino Radence. Po bogatem kosilu so se napotili v vinske gorice v Radenski vrh, kjer so bili gostje narodnega poslanca g. Zemliičia. ki jih je prav gostoljubno postregel. Nato so pohiteli po zanimivi pokraiini na Kapele in v banovinsko tnstnico. Tamkaišnii upravnik jih je sot*t prepričal o blagodatih banovinskih kleti Za tem se je servirnla spet zakuska v sosedni gostilni pri Horvatu na Kapeli, kjer so jim ponudili tudi prleško gibanico. Med ropotanjem klopotcev so odšli na večerni vlak in z n?;m v Liutomer. Po večerji pa v rezerviranem vagonu — polni zidane volie — nazai v Litijo. Ljubljanski organizator izletov g. Gr*vjoriČ si je pridobil med Litiiani zivoste priiatelje, ki bodo še in še radi pohiteli z njim na izlete. Taki izleti so namreč važni tudi z nacionalne strani. Sai ie bila večina litijskih izletnikov to pot prvič na naši 6kraini severni meji v Slovenskih goricah. Litiiski udeleženci nedeljskega izleta so naiboljši propagator j i za prihodnji snomladanski izlet, ki ga bo organiziral g. Renon Gregorič v Maribor, Pesniško dolino. Sv. Lenart in tamkajšnjo okolico.
— Sadni in grozdni teden. Propagandni teden za konzumiranje sadja in grozdja smo priredili tudi v Litiji. Na litijski osnovni šoli so se vršila primerna predava-nia. Znan zasavski sadjnr Šol. upravitelj g. Drago Rostohar pa je razstavil v osnovni šoli zbirko sadja, ki 'aspeva pri nas. Kakor čujemo, priredi to jesen litijska Sadjarska in vrtnarska podružnica propagandni izlet v čate^ke in zaplaške vinograde* odnosno v vinograde v okolici Sv. Križa in Moravske gore.
Iz Celja
_c  Katastrofalno    narasla    Savinja ln
pritoki bo pričeli včeraj opoldne upadati. Do večera se je vodovje vrnilo v atnifce. Sreča je bila, da je okrop 8. zjutraj prenehalo deževati, ker bi bile sicer posledice nedosledne. Opoldne se Je ne»bo popolnoma zjasnilo. Skoda, ki Jo je povzročila poplava v torek v Celju, okolici in Savinjski dolini, je oerromna in sre v milijone. Prebivalstvo enodušno in odločno zahteva, da poskrbijo odločilni činitelji za takojšnji pričetek velikopoteznih regulacijskih del  na Savinji.
—c Učiteljsko zborovanje. V soboto dopoldne je imelo Celjsko učiteljsko društvo v mestni narodni šoli v Celju zborovanje, ki se ga je udeležilo skofo vse članstvo. Predsednik g. Gosak je po otvoritvi zborovanja pozval vse navzoče k složnemu delu za učiteljski stan. Društvo se je odločno zavzelo za brezposelni učiteljski naraščaj ln je sklenilo, da ga bo tudi gmotno podpiralo in mu čim bolj pomagalo. Sledilo je poročilo o letošnji skupščini JTJU v Ljubljani, odborniki pa so podali svoja poročila. Nato je prof. Anica černejeva predavala o osebnosti in vzgoji ter dala v izčrpnih izvajanjih mnogo novih ln koristnih smernic z-a vzgojno delo učiteljstva.
—c Dve žrtvi napadov. V nedeljo Jo neki moški na cesti v Breznem pri Konjicah napadel 27 letnega posestnikovega sina Franca Banovška iz Brezna, ga udaril z motiko po obrazu ln ga težje poškodoval. Istega dne je neki moški v gostilni gosp. Pikla na Ložnici v prepiru napadel 421et-nega brezposelnega delavca Štefana Je-lovska ln ga z nožem zabodel v levo nogo. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
Darujte za nesrečne poplavljence
>*A£a1i og1asi<
Vaoka beseda tO pmr* Plačo me lahko nutt w enamkaK
Za odgovor znamko I — Na vprašanja bre* rr. t i   ■■■ adeovartnmn. -  KatmaniM oOta» IM» S«
SLUŽBE
INSTRUKCIJE Išče mlad maturant odličnjak, sedaj visokošolec. — Cenjene prijave prosim pod >Poceni 3945c na upravo »Slovenskega Naroda«.
' NATAKARICA t starosti 18—20 let, čedne zunanjosti, z dobrimi spričevali, se sprejme za vinotoč na prometnem kraju; vešča mora biti tudi delikatese. Dobra plača. S kavcijo 3000 Din. — Ponudbe pod šifro »Poštena 4001« na upravo »Slov. Naroda«.
Modna konfekcija
Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14- 11/T
S NOŠENE MOŠKE OBLEKE
površnik in dežnik prodam. — Vodnikova cesta 12/1 (pri stari šišenski cerkvi). 3989
suhecJa žaganja
več vozov oddam. — Šuštar, parna žaga, Ljubljana. 4006
PUH ZA PERNICE
Ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-, lepo perje po Din 25.-35.-, 56.-, 95.-, 180.- kg, puha ste odeje po naročilu najceneje izvršuje rudolf sever, Ljubljana, Marijin trg 2. 70/L
izbor vevške kapljice
iz izletniškega paradiža foto Gregoriča — nudi gosedu-i »Sodček« na Zabjeku. - Se priporoča Tomšič. 4005
VaSa
prijateljica ima lep plašč.
Zakaj bi vaš ne bil ie lepši? Tkanine pri:
2 LE N DE R
Mestni trg 22
VSAKO MNOŽINO JABOLK razpošilja tvrdka Martin Su-mer, Konjice. 4002
PRVOVRSTNA JABOLKA IN ŽLAHTNE HRUŠKE
se dobe po zmernih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. — Vse sadje je naj-skrbnejše odbrano in strogo pregledano po kvaliteti ter se oddaja v večjih in manjših količinah. 4010
POUK
KAPELNIK dr. CEKIN
poučuje vso teorijo, harmonijo, kontrapunkt, instrumentacijo za godalni in pihalni orkester. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. 3987
PO 50 PAK EN i L AN J K
vezenje zaves, monogramov. »J uljana c
Vošn jakova ulica (v bližini Slamiča) ln Sv. Petra c. 55
KUPIM
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, boljše znamke, J kupim — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Odličen 3977«.
STANOVANJE
sobe ln kuhinje oddam za 190 dinarjev. — Zgornja Šiška 205.
4000
KOMPLETNO IZDAJO
vseh doslej izišlih knjig založbe »Modra pticac vezanih v platno ali polusnje, kupim po ugodnih pogojih. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Modra ptica 3974«.
KNJIGE
leposlovne, vezane ln dobro ohranjene v slovenskem ali hrvatskem jeziku, tudi v cirilici kupim po ugodnih cenah. — Ponudbe 8 seznamom knjig na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Knjige 3975«.
SOBICO ALI KABINET s strogo separiranim vhodom išče soliden gospod za čez dan. — Ponudbe  pod »Separirano 3976« na upravo »SI. Naroda«.
DOPISOVAUE
prijateljico
lepo in mlado išče osamljen gospod radi skupnega obiskovanja gledališča, kavarne in plesa. — Ponudbe pod »Prijateljstvo 3978« na upravo »Slov. Naroda«.
NEMŠKO DOGO proda Anžič, Bizovik 83, Dolenja Hrušica. 3982
CRNO-BEL LISAST PSIČEK
se je izgubil. — Oddati ga je: Falatov, Hranilniška cesta 11, Bežigrad. 3999
PAzrso
NAJMANJŠI ČLOVEK na svetu dospel Iz Carigrada.
Izvajal bo razne produkcije; pleše rumbo ter poje jugoalo-venske in turške pesmi. T>ro-gram je zabaven; publika bo zadovoljna! — Predstave vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 8. ure zvečer. — Se-lenburgova ulica št. 6. 3998
SUHE GOBE
in fižol kupnje vae leto ln plačuje čim višje cene
M. GerSak & CoM
LJUBLJANA Prečna nlica 4.
DANES SVEŽE MORSKE RIBE
v gostilni »PRI KMETU« na Gosposvetskl cesti S t. 8. _ Ven
lika izbira brancinov, orad itd. — Zvečer brodetto (riba ▼ omaki) a polento. — Se priporoča
STOSIC SIME. gostilničar.
Prostore
za industrijo
velike, iščem v okolici Ljubljane, Litije ali na Gorenjskem. — Ponudbe z navedbo obsega ter visočine (notranje) na upravo »Slov. Naroda« pod šifro»St. 3333/3997«.
Neveste!
Gospodinje!
Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, Ljubljana
(poleg hotela štrukelj)
Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtlskamo Cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in
volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tu 'I najboljše postrežemo.
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskamo«; Fran Jezersek — Za upravo in inseratm del Usta: Oton Chnstoi — Vsi * LjuDljanl