Leto II. Poštnina plačana o gotnoinl. Ljubljana, petek 7. maja 1920. ^osameina številka 60 vin NEODVISEN DNEVNIK Stev. 104. Cen« po poStl: za celo leto . K 90'— za pol leto . H ZQ — za četrt leto. K 10 — za 1 mesec.. H 3'5fi Za Ljubljano meseno 3 H Zb Inasemstvp mesečno H IZ*— Uredništoo in nppaua: Hopltorjena ulica št. S Uredn. telefon štsv. 50 Posamezna Številka 60 vin. Dr. Krek proti soclaldemokraškem terorizmu In proti svobodomiselstvu. Psovke na Krekov grob. V vtpC^£na demokracija je daleč padla, v »»j _ .^em »Napreju« se je pokazala 8°loti in grdobi. ®telist *&k° dole°. ko so se voditelji so-Krg^o^ .globoko klanjali pred rajnim dr. ga j v m niegovim spominom. Hvalili so nik vsftU ^ tak mora-l biti vsak duhov-^eka ^r85anski socialist. Živega dr. *° klonT ®ii kamenjati, pred mrtvim *°cialintJ ?*av°’ zavedajoč se, da niti en Sati m« D* 'Vo^itelj ni bil vreden, odve-^v8tvo • men na čevljih. Slovensko de-ciaino J6. Prev®č poznalo dr. Krekovo so-kdoi-fcoi 6 Za delavsko ljudstvo, da bi ^min1 nekaznc>van imel skruniti njegov ^atsko*V8tVo’ krščansko in socialdemo-dr. Krek Prav dobro vedelo, da je bilo ** n e*°l° znanje, delovanje, lirnt°Va Ve**ka duševnost posvečena Uvgkj lz^orisčanju, delu za bedni de-Ujegova aij: smrti je bila izpričana l&vstva. V.e. a nesebična ljubezen do de-kroa0 v j11"! je berač — z eno samo diteljjjj o 6pU‘ * ^o zgodovina tudi o vo-®°voritj °ciabdk demokratov mogla tako ®tVa? ’ 0 niih, ki so obogateli od delav-Banes _ Zazdelo 1 se te socialnim demokratom Ra v ’ aa je čas mahniti po dr. Kreku in *^'aPrej« U le^eČega opljuvati! Včerajšnji •din ),lrl Je Prevzel nalogo, da skruni spo-Ra psu.v«;a dr. Kreka — duhovnika ter stflhonj j. da je grešil nad delavskim ^clai^’ 0 Je *• 1897. glasoval za razpust ^arjev a.° ratske organizacije železni-, anek je naperjen proti katoli-delav8tv Vnik°m, češ da so sovražniki Steie tu.u' In med sovražnike delavstva Dej ^r‘ ^reka. datljih (iVStvo ima vkljub zmedenosti se-vendar le dovolj bistrega raz- bll». k.,1?"'® spomina, da ni še pozabo b0 je bil rajni dr. Krek. Delav- Prv°borit?,.Skrunilci spomina delavskega jedra pa • a obračunalol Toliko zdravega Zijata! v srcih slovanskega prole- 1^97. y ^daj nastaja vprašanje, kaj je 1. dr. Krek/ tl°Berle ^ rak na socialni demokraciji ni je s ,Vari tako ostro obsojal, kakor to, ^vsko ?abla demokracija zlorabljala de-Ro judo k°Vno organizacijo kot pripre-»tvu, 's^°'meščanskemu svobodomisel-* di-Žavr ° ie on v svojem govoru 1. 1897. s°ciai(i 6111 zboru v razpravi o razpustu *hcije .®ra°Rratske železničarske oi'gani-dftl 8v0j m socialistom odkrito pove-8t°pii Je mnenje. Dr. Krek ni nikdar na-8tiSnihi delavstvu, pač proti sociali-^daj j ^°d'teljem, katerih govornik je bil Rablji) dr- Varkauf, ki so železničarje 8 1 .v sv°jo politične namene, prav kas. ko° j Ib sedaj komunisti izrabljali pri t^tcih Vdovski hlapci ob gromovitih okrr 1 Krekovih besed besneli in ska- *Misiv ni.ega- ji™ je zaklical: tor R/ h’ da nas bodete str o Se ,abujete uboge delavce? . deinop,. mora streti grozo vlada socialnih nratov - - - - Dr k'JV Proti delavcem.« n° boar T°k je nastopil že tedaj za popolni in „1Clisko svobodo delavstva na zgo-1 Že P°dai- Ravno v tem govoru je po-B0snV°je zabieve po socializaciji. Savom 'am.em° glavne misli njegovega °kr°g ’ lfdi katerega ga sedaj pritlikavci ^^nii,.1 aPreja« hočejo žigosati za so-»£.a delavstva. J 111 razPuščene socialistične orga-?tfoltnvmSO morali mnogo prispevati k *n e j j * organizaciji, od katere pa niso 1 č e s a r razen nekaj hujska- jočih listov. Delavci so morali drago plačevati te hujskajoče liste in tiste trume gusarjev, ki so se zbirale okrog teh listov... Ta strokovna organizacija je bila stroka: brezverstvo, teoretična stroka in oderuštvo. Kaka druga stroka se v tej organizaciji ni gojila.« (Kakor kaže »Naprej« in na delovanje socialdemokratov danes, se gospodje še danes ba-vijo le s takimi »strokami«.) »Brezverstvo se je v tej organizaciji v polni meri gojilo. Jaz sam sem bil večkrat na shodih te organizacije navzoč... Kako je darvinizem (nauk, da je človek od opice), kako je sovraštvo do cerkve s strokovno organizacijo v zvezi? Listi, ki služijo tej organizaciji, so vsi od prvega do zadnjega polni brezverstva in sovraštva do Boga, da bi le svoj smoter dosegli.« »Rekel sera nadalje, da je bila ta stroka oderuštvo in nasilstvo. Nasilstvo je imelo svoj vrhunec v tem, da se je vsako mnenje, ki se je izražalo izven teh socialdemokratskih društev, pobijalo s selpo divjostjo« Nato dokazuje dr. Krek, kako so krščanski železničarji prvi zahtevali stalno nameščen j e in starostno preskrbo. Ko je potem ta stvar prišla v tek, socialdemokratski judje krščanskim železničarjem niti govoriti niso pustili in so surovo ž njimi ravnali. Dr. Krek nato nadaljuje: »Razpustitev strokovnih organizacij Je sicer proti koalicijski svobodi, ki jo delavci smejo in morajo zahtevati. Toda višja nego koalicijsko pravo je delavcev osebna svoboda, da se lahko organizujejo. Socialdemokratka organizacija je zavirala delavcem svobodo, skrbeti za svoje koristi na podlagi samosvojega mišljenja in svobodnih razgovorov.« »Dolžnost države je, pripomoči delavcem k organizaciji, da potom nje dobe svoje zakonite pravice. Le s spopolnjeva-njem zadružne organizacije je pričakovati, da se ugodno, reši delavsko vprašanje, ker le s tega stališča moramo pri sedanjem družabnem redu kaj opraviti ter določiti načelo, da je delavec solastnik Izdelka svojega dela. Delavec naj ima besedo pri vodstvu poslov, kjer dela, sicer je le suženj. V tem smislu ni treba strokovne organizacije samo železničarjem, marveč vsem delavcem.« Končal pa je dr. Krek: -:’*'■ »2e poprej sem trdil, da se v tem slučaju pač more reči, da se je žalila prostost združevanja. In radi tega bi bilo umestno parlamentarno preiskati to zadevo. Za to pa zadostuje obravnava te zadeve po upravilnem redu. In ker se mora najprej varovati večja in važnejša svoboda, svoboda delavcev pred socialde-mokraškim terorizmom, zato glasujem proti nujnosti.« To je govor dr. Kreka, v katerem je nastopil proti terorju socialdemokratov za svobodo delavskega združevanja in za socializacijo podjetij potom zadružništva. In tega moža slikajo »Naprejevi« Lili-putanci kot sovražnika delavstva. Seveda, kdor si na račun delavskih žuljev ni pridobil milijonov ter je umrl kot revež, ta je v očeh rdečih socialistov sovražnik delavstva- Kdor pa nosi na vesti smrt 15 delavskih očetov, to je v očeh teh ljudi šele pravi »voditelj delavstva«. Res je, tak ni bil dr. Krek, taki nismo mi! Zato nas ti »voditelji« sovražijo. Saj celo na grob dr. Kreka mečejo kamenje in psovke! IdhMoumor komunista. dat>nl 6. maja. Včeraj ob 9. BeHč iiVrv?!e )e v zaporu komunist Josip J^troni ^momor. Skočil je iz tretjega > dvt|nšče in ostal na mestu boti . ie bil eden voditeljev upora DEMARKACIJSKA ČRTA PROTI MAŽARSKL LDU Subotica, 6. maja. Semkaj je do-šla komisija za določitev demarkacijske črte. V komisiji so po en jugoslovanski, angleški in madžarski častnik, Bo) proti draginji. Proti špekulaciji kapitalistov. Belgrad, 4. maja. Zadnje dni so se v Jugoslovanskem klubu vršila posvetovanja, kako bi se v sedanji draginji kar najhitreje in najizdatneje pomagalo ljudstvu. Uspeh posvetovanj podaja interpelacija, ki jo je stavil klub po svojem članu dr. Hohnjecu na ministra za trgovino in industrijo in na ministra za prehrano. Interpelacija naglaša, da se v naši državi širi čimdalje večja nezadovoljnost, ker je draginja vsak dan večja. Ta draginja pa ni toliko utemeljena v pomanjkanju blaga, kakor marveč v brezvestnem izkoriščanju tržnega položaja po oderuhih in špekulantih. Odkar je bila prejšnja vlada odpravila omejitve svobodne trgovine, je špekulacija dobila največji razmah in je draginja rastla iz dneva v dan. Ako bi se kapitalističnemu pohlepu pustila svobodna pot, bi morala končno večina naroda utoniti v revščini. Sedanja vlada je pokazala resno voljo, da odpomore temu neznosnemu stanju in je izdala naredbo dne 17. aprila 1920 o preureditvi izvozne trgovine in preskrbo-vanja krajev, ki trpe pomanjkanje. V tej naredbi je vlada med drugim napovedala posebne odredbe za pobijanje draginje in proti špekulacijskemu nakupovanju in kupičenju življenjskih potrebščin. Odločno zahtevamo, da se te odredbe nemudoma izdajo in obenem poskrbi, da se bodo tudi dejansko in strogo izvajale. V ta namen naj se po vseh pokrajinah kraljestva SHS ustanove posebni uradi za pobijanje draginje, kakor že posluje v Ljubljani za Slovenijo. V gornji naredbi je vlada napovedala tudi ustanovitev »Osrednje zadruge za preskrbovanje in izvoz«. Predno bo pa ta zadruga mogla začeti poslovati, bo preteklo več mesecev. Beda je pa neznosna in odpomoč nujna. Zato predlagam v imenu Jugoslovanskega kluba: I. Ministrstvo prehrane naj izvrši re-kvizicijo v špekulacijske svrhe pri trgovcih nakopičenih in iz istega namena pri veleproducentih zadržanih zalog žita, odnosno mlevskih pridelkov. II. Za rekvirirano blago naj se določijo pridelovalnim odnosno nakupovalnim stroškom primerne cene, ki pa ne bi smele presegati tržnih cen ob Novem letu 1920. III. Rekvirirano blago naj se dd. na razpolago v nakup oficielno priznanim aprovizacijskim organizacijam, posebno onim v pasivnih pokrajinah. Kar se tiče pobijanja draginje po »Središni zadrugi za onabdtvanje i izvoz«, Izražam svoje globoko prepričanje, da bo zadruga izvršila svojo v vladini naredbi od 17. aprila 1920 določeno nalogo le tedaj, ako bo imela samo svoj socialni namen pred očmi ter se bo izogibala kapitalistično - gospodarskemu stremljenju. V to svrho naj izločuje vse nereelne činitelje, ki se bodo skušali iz dobička-željnih namenov uriniti med Zadrugo in producente na eni strani in Zadrugo ter konsumenti na drugi strani, pač pa naj se poslužuje v splošni gospodarski blagor ljudstva delujočih institucij. Zato naj se sprejme v pravilnik za poslovanje Zadruge izrecno določilo: Središna zadruga a) nakupuje njej za izvoz pBidržane predmete v prvi vrsti po gospodarskih zadrugah; b) pri nakupovanju blaga v inozemstvu in razprodaji inozemskega in domačega blaga se v prvi vrsti ozira na potrebe gospodarskih in konsumnih zadrug. Vprašam g. ministra prehrane, ali je voljan 1. takoj izdati obljubljene odredbe za pobijanje draginje; 2. sprejeti in v najkrajšem izvršiti naše predloge o rekviziciji (točke I., II., III.), 3. ali pripravlja stvarno utemeljeno statistiko poljskih pridelkov, da bo potrebna množina za notranji konsum ugotovljena, predno se določi odvišek za izvoz? Vprašam g. ministra trgovine in industrije, ali je voljan nasloniti nakupovalno in prodajalno poslovanje »Središne zadruge za snabdevanje i izvoz« na zadružništvo v smislu našega predloga (točke a), b)? Mažarske meje določene. LDU Pariz, 6. maja. (DunKU.) Odgovor vrhovnega sveta madžarski mirovni delegaciji je sestavljen iz spremnega pisma, iz odgovora na mažarske protipredloge in iz končnoveljavne pogodbe, ki jo morajo podpisati madžarski pooblaščenci, V spremnem pismu se izjavlja, da so izročeni mirovni pogoji končnoveiljavni. Desetdnevni rok za sprejetje mirovne pogodbe prične z današnjim dnem. Vsi dokumenti so datirani s tem dnem. Zavezniki so bili žal prisiljeni, prisoditi gotova ozemlja, na katerih prebivajo Madžari, drugim državam. Vendar pa so sedanje meje bolj pravične kakor prejšnje. Tudi tisočletno stanje ne sme ostati, ako nasprotuje pravici. Plebiscit se odklanja. Glede ozemlja bivšega ogrskega kraljestva, kjer prebivajo Rusini, daje pogodba s Čehoslovaško jamstvo ,da more to prebivalstvo odkrito povedati svoje želje. Zavezniki se bodo ozirali na vse želje, ki jih bo v bodoče predložilo katerikoli prebivalstvo, Razen tega daje statut zveze narodov vsakemu članu sveta pravico, opozarjati države, ki so podpisale st. germain-sko pogodbo med zavezniki in Čehoslova-ško dne 10, septembra 1919, na rusinsko vprašanje. Spremno pismo opozarja na zvezo narodov, ki tvori organizem, na čigar podlagi se morejo mirnim in zakonitim potom skleniti vsi dogovori, ki bi bili vsle novega stanja potrebni za ureditev miru. — Na to sledi drugi del, kjer se naštevajo iz-premembe, za katere so se zavezniki odločili na podlagi mažarskih protipredlogov. Ta del ima približno isti obseg (47 strani) kakor odgovarjajoči del v mirovni pogodbi, ki se je predložila Nemški Avstriji. Polltline novice. 1+ Naš Bohinj v nevarnosti! Kakor je povedal mirovni delegat dr. Ribar v pogovoru z dopisnikom zagrebških »Novosti«, je Italija v zadnjem času izpremenila svoje mnenje glede rešitve reškega vprašanja ter osvojila predlog dne 9. decembra 1919., s katerim soglaša tudi Amerika, Na konferenci v San Remu je Nitti to obvezno izjavil s pristavkom, da zahteva neke poprave. Glasom navedenega predloga (dne 9. decembra 1919.) naj se ustanovi vmesna reška država, ki bi štela 250.000 prebivalcev. Ta država naj bi med drugim obsegala Bohinj in Idrijo, otoka Cres in Krk in vse ozemlje do Bakra, torej tudi Sušak, Naša mirovna delegacija je preprečila končnoveljavno sklepanje o tem vprašanju na sanremski konferenci g tem* da je. brzojavno predlagala neposredna pogajanja z Italijo, na kar je Nitti pristal. In sedaj, pravi dr. Ribar, treba resno premisliti, katera rešitev bi manj škodovala našim interesom. Kakor stoje stvari sedaj, smo v ja-dmaskem vprašanju izigrani. A da bi odtrgali od Slovenije Bohinj z Bledom in Jesenicami — je nemogoča in neizpeljiva misel, neizpeljiva, dokler še giblje kak Slovenec! -(- Agrarna reforme in »Naprej«. Gospodarska zveza je v družbi dveh domačih lesnih podjetij prevzela izrabo gozdov kneza Auersperga. »Naprej« je vsled tega prinesel ogorčen članek, kjer se sklicuje na agrarno reformo. Današnji »Slovenec« odgovarja »Napreju«, da ni Gospodarska zveza kriva, ako še danes ni rešena agrarna reforma. Imeli smo ministra-socialista za agrarno reformo, imeli dosti dolgo de-mokratsko-socialistično vlado —, zakaj tal 2 »Večerni list«, dne 7. maja 1920. Štev. 104. ergom, v ničemer ne prejudicira agrarni reformi, dočim je jud Kranz ob etal Auerspergu gotovo varnost pred izvedbo agrarne reforme. Iz vsega tega je jasno razvidno, da se »Naprej« nikakor ne more ogorčevati vsled interesov naše države in našega ljudstva, ampak edino-le vsled interesov židovskega kapitala, ki so šli v tem slučaju po vodi. -{-»Moralna propalica«. Tako nas je nazval »Naprej«. Zakaj? Zato, ker smo protestirali proti temu, da se ženske po »Naprejevih« Člankih poživljajo, naf žive in ljubijo brez morale in brez zakona. Kdor slovensko delavsko ženstvo uči, naj ljubi brez morale in zakona, brez vere — ta je »Naprejev« poštenjak. Kdor pa delavsko ženstvo svari pred takimi nauki, ta je »moralna propalica«. Pošteno slovensko delavstvo obračunaj s temi ljudmi, ki hočejo teptati čast in ponos delavskih mater, žena in deklet) -f- Ena laž več ali manj pri »Napreju* nič ne šteje. Ko se je enkrat zlagal radi pogodbe v Vevčah, včeraj to laž ponavlja ter trdi, da se je pogodba sklenila med »našimi delavskimi organizacijami in tovarnami«. Res lepo mora biti pisati v »Naprej«. Če gre narobe, se pa zlaže in meni, da je stvar opravljena. Na zaslepljence laž nekaj časa vpliva. Ko jo spoznajo, bo pa gorje lažnjivcem. Nam je žal, da se moramo na ta način prepirati z »Naprejem«. A kdor ne zna drugega kot laž, tudi ne razume mirne besede in za nje ni dovzeten. Pametno delavstvo pa mu osle kaže. Zato je pisanje gospoda T. v včerajšnjem »Na-preju« za nas prav tako zabavno kakor je bilo zanj neprijetno. Domišljavi ljudje vpijejo, kaj so naredili za delavstvo, pa nimajo ničesar pokazati. Verjamemo, da je to neprijetno, A za delavstvo bo koristno, ko spozna vso notranjo mizerijo socialističnih voditeljev. Zgodilo se bo tej gospodi kakor se je zgodilo ženi, ki je iz vode z rokami kazala da se trava striže. »Naprej« in njegov gospod T, se nam tej ženski zdita podobna, oba strižeta travo s prsti. + Pred sestavo koncentracijske vlade. Glasom belgrajskih poročil je dr. Vesnič s svojim prizadevanjem za sestavo koncentracijske vlade vendar-le uspel. Demokrati 60 pristali na temeljne načelne pogoje, voled česar je v kratkem pričakovati odstopa sedanje vlade. Pogajanja pa še niso zaključena in ni nemogoče, da se v zadnjem hipu razbijejo. V tem slučaju bi ostala dalje sedanja vlada, Stojan Protič ne namerava vstopiti v koncentracijsko vlado. + Kapitalisti rujejo. Iz Belgrada poročajo »Slovencu«, da bi kapitalisti radi onemogočili »Središnjo zadrugo za preskrbo in izvoz«, ki jim bo znatno zvezala roke, + Ne centralizem, ne federalizem, ampak decentralizem. »Nar. Politika« se peča v uvodniku z vprašanji naše bodoče ustave. Pribija, da je v tako raznoliki državi, kakor je Jugoslavija, centralizem nemogoč, ker bi morali pod njim posamezni deli izhirati, Ravnotako pa moramo zavreči drugo skrajnost: federalizem, ki ne odgovarja volji celokupnega jugoslovanskega naroda in bi dovedel do plemenskih držav in nerazrešljivih sporov. Med obema sistemoma moramo izbrati sredo: ozirati se moramo na interese celotne države in na interese posameznih pokrajin. Tako pridemo do sistema decentralizacije in delne samouprave, in sicer tako na področju eksekutive kakor zakonodaje. -)- Razmerje moči v češko-slovaiki narodni skupščini, V novoizvoljenem če-ško-slovaškem parlamentu bo razmerje moči po številu mandatov naslednje: Čehi 148 mandatov; Slovaki 71 mandatov; Nemci 71 mandatov. Po narodnosti je 200 Čehov in Slovakov, 72 Nemcev in 9 Madja-rov, oziroma ogrskih Nemcev. Po političnem prepričanju se deli zbornica na 137 socialistov, 97 svobodomiselnih demokratov in 47 krščanskih socialistov. 19 mandatov je še nezasedenih. Morebitni svobodomiselni blok bi torej štel približno štiri petine vseh glasov. Vendar je na tak blok spričo narodnega nasprotstva med Čeho-sjovaki in Nemci težko misliti. Svobodo^ miselni socialisti — socialni demokrati in narodni ocialisti — so nasproti drugim strankam v manjšini. + Strah pred Slovanstvom. »Tages-post« priobčuje uvodnik pod naslovom »Zunanja orientacija Ogrske«, v katerem riše na steno slovansko nevarnost in zagovarja novo trozvezo proti slovanstvu. Med drugi mpravi: »Ako obveljajo za Ogrsko sedanji mirovni pogoji, bo vedna nevarnost, da se severno in južno slovanstvo preko njenega telesa sklene in bo Ogrska prisiljena, da se že iz razlogov samoohra-ne nagne k Nemčiji. Slovanska povodenj, ki bi se valila od Belega do Jadranskega morja, pa ne bi pomenila samo propada Ogrske, ampak bi morala postati usodna za vse vzhodnoevropske neslovanske narode: Rumune, Albance in Avstrijce, nevarna bi bila Nemčiji in prav gotovo tudi Italiji... Ne da se tajiti, da mora ta misel v svojem končnem zaključku dovesti zopet do opravičbe toliko grdene trozveze, ki bi se ji pridružila Rumunija in Bolgarija... Prepričanje o potrebi združitve in medsebojne okrepitve med Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko proti slovanski nevarnosti mora čim preje prodreti.« Stari sovražniki se torej zopet zbirajo proti slovanstvu. + Smrtne obsodbe v Budimpešti. Predsednik svoječasnega revolucionarnega sodišča na Csepelu, ki je bil obsodil na smrt tri osebe, je bil 6. t, m. pred peštan-skim sodiščem obsojen na smrt na vešalih, istotako rabelj Ivan Zwick, ki je obsodbe izvršil. Ostali člani revolucionarnega sodišča so bili obsojeni na tri- do petnajstletno ječo. + Stavka na Francoskem traja v zmanjšanem obsegu dalje. Vlada odklanja pogajanja, dokler se delavstvo ne vrnp na delo. Dnevna novice. — Cene pšenici so padle zdaj na 7 K pri kg. Mlinarji izjavljajo, da se bo pri moki poznala nižja cena šele čez 6 mesecev, — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž, posredov, za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je iskalo v preteklem tednu od 26, aprila do 1, maja 1920 dela 209 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 137 moških in 60 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 162. Promet od 1. januarja do 1, maja 1920 izkazuje 10.142 strank in sicer 3956 delodajalcev in 6186 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2550. Dela iščejo: dninarji in dninarice (139), trgov, sotrudniki in sotrud-nice (133), pisarniške moči (120), peki, mlinarji mesarji (100), čipkarice, rudarji, kovači, ključavničarji, slamnikarji, predice, strojniki itd. V delo se sprejmejo: poljski delavci, gozdni delavci, služkinje, kuharice, tesači, mizarji, vajenci razne stroke, dninarji, dninarice, pletarji itd. — Slepci invalidi se opozarjajo na sledeče: Zveza jugoslovanskih žena in deklet v Ameriki je darovala za slov. vojne slepce 350 dolarjev. Po naročilu vrlih darovalk je razdeliti omenjeno vsoto v prvi vrsti med najsiromašnejše oženjene slepce. — Vsak slepec vojak, ki bi bil rad deležen tega darila naj se pismeno zglasi do 15 maj-nika v zavodu za slepe, Stara pot v Ljubljani, — Amerikanske žene in dekleta naj bi našle obilo posnemovalcev in posnemalk tudi v širni domovini, — Ogoljufana banka. LDU Split, 6. maja. (DDU) Neki Itailijan po imenu Napoleone Pagliari je tukajšnjo podružnico Ljubljanske kreditne banke z napačnim čekom ogoljufal za 150.000 lir. Po goljufiji je pobegnil v Itailijo, — Cene peciva v Zagrebu. Komisija za določanje cen v Zagrebu je odredila cene maslenemu in mlečnemu pecivu na 70 vin. komad, pod pogojem, da mora vsak kos tehtati najmanj tri deke. — Kričeče številke. V Avstriji stradajo in hirajo milijoni, tisoči vsled pomanjkanja umirajo. V isti Avstriji pa teče dragi šampanjec in drugo vino v potokih. Državni tajnik dr. Reisch je nedavno v parlamentu povedal, da so preračunali dohodek davka na peneča se vina na 2 in pol milijona kron, dejansko pa znaša ta dohodek že sedaj — v prvem četrtletju — nad 8 milijonov kron. Ravnotako bo presegal vinski davek proračunano vsoto 42 milijonov kron najmanj za 20 milijonov kron. Kakor se vidi, so se nasprotja med bogastvom in revščino na socialističnem Dunaju še poglobila. — Velika nesreča na morju. V Črnem morju se je potopilo 14 ladij, na katerih so se vozili ruski meščanski begunci v Malo Azijo. — Gostilničarji in mera, Osješka oblast je začela po gostilnah preiskavati steklenice in vrčke, če so prave in cimenti-rane. Da je bil pregled potreben, priča dejstvo, da je bilo že doslej kaznovanih 21 gostilničarjev ozir. hotelirjev. — Valute 6. maja na zagrebški borzi: dolarji (100) 13.500 K; avstrijske krone (100) 66 K; levi (100) 180 K; carski rublji (100) 195 K; 20kronski dati (1) 580 K; angl. funti (1) 620 K; francoski franki (100) 1000, napoleondori (1) 555 K; nemške marke (100) 279 K; rum. leji (100) 268 K; ital. lire (100) 760 K. Uublfanske novice. lj Zanimiva razprava bo jutri dopoldne ob 9. uri pri okrajnem sodišču. Nada-. ljevala se bo razprava o tožbi dr. Rasto-harja proti inženirju Uhlirju. Zadeva se bo jutri najbrže končala. lj Nogometne tekme, V soboto in nedeljo, vsakokrat ob 18. uri se vrši na prostoru S. K. Ilirija nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi S. K. Victoria iz Zagreba in S. K. Ilirija, Ljubljana. Viktorija je eden izmed prvih zagrebških klubov in je dosegla v letošnji sezoni že lepe rezultate. Vstopnina se -e vsled visokega državnega in občinskega veseličnega davka malenkostno zvišala: sedež I, vrste 16 K, sedež II. vrste 12 K; stojišče 6 K, za dijake in člane proti legitimaciji 3 K. Blagajne se odpre ob 17. uri. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. (K) lj »Kdor drugemn jamo koplje...« se imenuje zanimiva komedija — enodejanka, ki jo je spisal Roberto Bracco in ki jo bo uprizoril v nedeljo ob 8. uri zvečer Ljudski oder. Poleg omenjene komedije bodo uprizorili tudi Ogrinčevo šaloigro »Kje je meja?«, ki satirično biča in smeši strast prepirljivcev. Tretja enodejanka, ki jo bo igral na ta dan Ljudski oder, je »Snubač«, ki jo je spisal Anton Čehov, ta duhoviti ruski komik. Vse tri enodejanke bodo vzbudile mnogo smeha in vedre zabave. Vstopnice se dobe v predprodaji že danes v. trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Prisega zaradi zaboja. Ana Lukman, rojena 1. 1844, se zagovarja pred deželno sodnijo, ker je, kakor pravi obtožba, dne 13. januarja 1920 pri okrajnem sodišču v Ljubljani v pravdni stvari Reze Stopar po krivem pričala. Lukmanova je prodala na Pogačarjevem trgu Stoparjevi svojo stojnico, prisegla je, da ji je dala drugi zaboj, kakor tistega, katerega je imela vedno pri stojnici, ki je bil dober, rjavo pobarvan. Lukmanova pravi, da ni po krivem prisegla. Staro 74 letno ženico, ki je zdaj v »ta revnem spital«, kakor pravi, je v imenu Stoparjeve ovadil sodišču radi krive prisege dr. Ivan Tavčar, katerega ovadba se pri razpravi prebere. Priče Kunaver. Šušteršič, Ivana Fine in Terezija Stopar po-trde, da ni dala Lukmanova Stoparjevi tistega zaboja, katerega je imela vedno pri stojnici. Priča Kunaver vzklikne: »O, za »kišto«, ki je stala pred vojsko komaj eno krono, gre dušo prodajat!« Lukmanova še ni bila kaznovana. Sodba: 6 tednov težke ječe. lj Kako naj bi se kaznovali verižniki in navijalci cen. Nekdo, ki je verižnike in še posebno njihove zagovornike sovraži, pač pa zelo želi, da bi ljubljanski župan dr. Tavčar dobil kolikor mogoče velike dohodke, nam nasvetuje: »Za obsojene verižnike naj ,se zgradi kletka v obliki ka-ruslja, ki naj se postavi vis-a vis hotela Slon. Kletka naj se zagradi. Vstopnina znašaj 1 krono, kadar bi pa verižnike »pitali«, takrat znašaj 10 kron. Če se to zgodi, gotovo ne bomo imeli več verižnikov. ' lj »Kako Je bilo tisto cvetno soboto pri »Fajmoštru?« vpraša nadsvetnik Žebre Ivana Arharja, kateri je 23. marca 1918 iztrgal četovodju listek iz rok, katerega je v službi pregledoval, Arharja so aretirali, med potjo je zmerjal četovodjo, nato ga je sunil v prsi in mu nastavil nogo, da je padel, nakar je Arhar ušel. Dne 25. junija 1918 je bil zato Arhar pri deželni sodniji v Ljubljani obsojen, sodbo je pa kasacijsko sodišče v Ljubljani dvignilo, ker se sodni dvor ni oziral na obtožencev zagovor, da je bil popolnoma pijan. Arhar pravi, da je takrat zato ušel, ker se je žene bal Sreče ni imel, ker so ga dotekli in zopet prijeli. Tekel je dobro. Arhar je bil zaradi sporov z varnostnimi organi že neštetokrat kaznovan; 1. 1901 je zaradi take reči dobil dobil 4 mesece, 1903 je dobil 1 leto; 1905 tri tedne, 1909 je dobil 13 mesecev težke ječe. Zdaj je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker ni bil toaiko pijan, kolikor zahteva postava. Razne novice. r Zamorci v Združenih severnoameri-kanskih državah delajo ondotnim političnim strankam mnogo skrbi. Dasi so že od 1. 1865. svobodni državljani, so vendar odločni nasprotniki belokožcev in o spojitvi obeh plemen v enega, ne more biti v doglednem času niti govora. V Združenih državah vzdržujejo zamorci 28.000 javnih učilnic s 30.000 učitelji, 150 obrtnih šol ter 34 vseučilišč. Dalje imajo v svoji upravi 60 bank ter 500 časopisov. Zgradili so si 30.000 cerkev, kjer opravlja božjo službo ravno toliko duhovnikov. V Združenih državah živi dandanes več ko deset milijonov zamorcev, ki premorejo precej nad 800 milijonov dolarjev. Vsa ta ogr vsota je podvržena davku. Pr°testant(^ vere je štiri milijone zamorcev, ki P2 P vsako leto osem milijonov ,aIj t—. vzdrževanje svojih šol, cerkva in ®u . nikov. Zamorcev rimsko-katoliške v®1® pa le nekaj nad 150.000. r Avtomobilska statistika, »kj . Post« v Novem Yorku je priobčil sta ko avtomobilov. V Združenih 260 tvornic, v katerih izdelujejo a«f0 bile vseh vrst- V imenovanih tvorrnca zaposlenih 580.000 delavcev. V *etu so izgotovili 158.787 osebnih ter a ■ tovornih voz v vkupni prodajni ceni lijardo 807,594.580 dolarjev. PovPr .ev cena osebnega avtomobila je 882 do *l-tovornega avta pa 1338 dolarjev. I* ženili držav so v letu 1919. izvozi 1.403,445.516 dolarjev avtomobilov in * mobilskih delov. V Združenih ^ v domači uporabi približno 7 mi , tovornih avtomobilskih voz, vsled ces postalo tri in pol milijona konj neP° 8 nih. Največ avtomobilov potrebuje Nebraska, kjer pridrže na 7 oseb e11 Pristojbine za avtomobilski licenco rile 65 milijonov dolarjev, r Plače ministrov danes niso vež boljše, kot so v pregovoru, vsaj v Nem*'!' ne. Na najvišje mesto kar se tiče pl*4.; talo stopili kinematografski igralci. To so najboljše plačani ljudje v državi, par značilnih primer: ravnatelj plin1!* klinike berlinskega vseučilišča i®4, u-plačo 2400 mark, a kinematografski ^ Schiinzel dobi za igranje ene«1* dney. j, dar izdelavajo kak film 2000 mark. ^ tam leto, tu dan. Henny Porten ,,{a vsak film ,v katerem igra 44.000 rnaf najmanj v 10 filmih na leto; te j« 10 je(c izvršiti v 150 dneh. Tedaj zasluži 04 povprečno 660.000 mark. r Koliko je stalo odkritje V mestnih arhivih v Genovi so li«® katerih se vidi, da je odkritje Amcr'j(c. lo vsega vkup samo 7000 dolarjev.} £0. lumbove ladje so stale 3000 dolar)c > V lumb sam je imel le 300 dolarjev le®L • če, a dva njegova kapitana vsak po ** p Iarjev. Moštvo odpravne posadke I>a mo 2.50 dolarjev na mesec, odkritje kakšnega novega sveta si milijone. AprovIzaciJa. ^ a Telečje meso od telet ( nice za živino in mast« bodo Pr£^a!cafji soboto, t. j. dne 8. t. m, sledeči Anžič, Janež, Rihtar ml,, Preselji " ‘gj. čič, Prepeluh, Žganjar Jože, Makove«^ zilj, Ham Marija, Novak, Škerjanec, * čar, Primc, Češak, Černivec, Kocjan, Selan, Petrič, Žabjek, Jesih J Dolničar Franc, Dolničar Jožefa, Ha® ^ tija, Javornik v Ljubljani, Brecelj«* ^ Zagmeister v Spodnji Šiški. Ti ^.es8^afj' dobili vsak po tri teleta, sledeči pa po 6 telet: Ocvirk, Zajc Iva°«, -f* Leben, Zajc Franc ter Janežič, ki A J( jel 8 telet. Kg sprednjega mesa ve^j^a ter kg zadnjega mesa 20 K. — stranka dobi največ en kg mesa IBS NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠU& Ali ste že naročili »NAŠA POTA« I. in II. zvezek? ki - Naj ne bo med nami nikogar prečita te zbirke! Socialno vpraša0! ^ staja vsak dan silnejše in socialna vsak dan izrazitejša. jvil' V dobi socialnih prevratov socialnih prerokov bo zbirka v dobrodošla ter mu bo zvest kaž>™ vrtincu sedanjih dni. ,|{0' Naroča se pri Slovenski kr® socialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več. Denar se mora poslati naprej. Narodno giedište* Iz gledališke pisarne. Slavno o rCpef' blagovoli vzeti na znanje, da se operU toir v sledeče izpremeni: OPERA: c 7. maja, petek »Žongler«, abon- ' g, 8. maja, sobota »Trovatore«, a. vg#, 9. maja, nedelja »Poljska kri«i 1Z 10. maja, ponedeljek zaprto. DRAMAs jb<>' 7. maja, petek »Vsiljenka Salom**1 nement D. R 8. maja, sobota »Sneg«, abon.Jr':u0ci ' 9. maja, nedelja popoldne »** izven. -v S* 9. maja, nedelja zvečer »Vsilien ma«, izven. . £;n9tv.. Iz gledališke pisarne: Slavno o ^ blagovoli vzeti na znanje, da se .9..ju dalje vrše predstave v obeh gledali ob 8. uri zvečer. ie* Odgovorni urednik Jože Rutaf' ^ Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« T ^