Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 Podravje Ormož z Vozniki tovornjakov s kritiko nad prvo krožišče stran 1 Aktualno Podravje z Gradnja hiš vse dražja, a naročil ne manjka  Stran 5 Ptuj, torek, k 18 18. jjanuarja j 2022 COLOR CMYK  Stran 3 Letnik LXXV z št. 5 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Podravje z Število najrazličnejših intervencij iz leta v leto narašča Gasilci postajajo »deklice za vse« Človek dobi občutek, da se gasilci današnji čas spopadajo z vsem mogočim, še najmanj pa s požari, kot je to veljalo včasih. Od reševanja hišnih ljubljenčkov do zaklenjenih stanovanj in avtomobilov, reševanja na vodi in iz nje do težkih prometnih nesreč in soočanja s prizori neprepoznavnih človeških trupel. Več na strani 24. Aktualno Podravje z Ob meji s Hrvaško spet vojaška vaja Politika  Stran 2 Sp. Podravje z Kdaj do spletnega dostopa storitev UE Ptuj?  Stran Podjetništvo 4 Slovenija z Predlog zbornice: »Naj se zniža DDV za hrano!« Kronika  Stran Ormož z Ali nekdo načrtno zastruplja mačke? Šport  Stran 9 24 Nogomet z Krajnc v ekipo, ki ji je včasih zabijal gole Posledice korone z Novo življenje Mirka Vršiča z Spomladi 2020 kar 40 odstotkov manj odkritega raka dojk Od padca s padalom do novih pljuč 13 torkova izdaja  Stran Foto: Črtomir Goznik Ptujčani na nogah  Strani 6 in 7  Stran 11 z Stroški ogrevanja so porasli do 120 odstotkov!  Stran 3 Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 torek z 18. januarja 2022 Ptuj z Omejitve pri javnih mestnih prevozih Slovenija, Podravje z Več prijav zaradi odlaganja hlevskega gnoja Na avtobusu do 20 potnikov Velja prepoved polivanja z gnojevko Zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo koronavirusa, ptujski mestni avtobus več kot leto dni ni vozil. Julija lani je Ptujčane razveselila novica, da se vrača na naše ceste, a dobrega pol leta kasneje se s slabšanjem epidemioloških ukrepov zaostrujejo tudi pogoji za uporabo javnega potniškega prometa. Od ponedeljka naprej tudi za vožnjo na mestnem avtobusu veljajo spremenjena pravila. Od marca 2020 pa vse do poletja 2021 mestni avtobus ni služil svojemu namenu. Čeprav smo ga na ptujskih ulicah lahko videvali, je podjetje Arriva Slovenija z njim izvajalo druge prevoze. Za mestno linijo so se namreč na ptujski občini takrat odločili, da je nesmiselna, saj se je z zaostrovanjem epidemioloških ukrepov število potnikov, ki bi lahko bili sočasno na posamezni vožnji, konstantno nižalo. Po nekajmesečni normalizaciji pa se od tega tedna naprej pogoji očitno ponovno zaostrujejo. V javnem avtobusnem prometu je namreč dovoljeno omejeno število potnikov. »V avtobusih mestnega potniškega prometa potniki lahko stojijo na označenih stojiščih, med stoječimi potniki pa bo moral biti najmanj en meter razdalje, razen med osebami iz Kmetijski inšpektorji bodo v prihodnjih tednih na terenu preverjali morebitne kršitve v zvezi z nepravilnim odlaganjem in ravnanjem s hlevskim gnojem. V zadnjem času, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP), so namreč prejeli več prijav, zaradi česar so dolžni ustrezno reagirati. Da gnojenje rastlinam zagotavlja hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov, sporočajo, a dodajajo, da morajo pri tem kmetje upoštevati tudi čas, ko je polivanje kmetijskih zemljišč z gnojevko prepovedano. Tako je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili oziroma gnojevko (iztrebki rejnih živali, kot sta seč in blato, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode) in gnojnico (mešanica seča rejnih živali z vodo, predvsem iz odcednih voda iz gnojišč) na kmetijskih zemljiščih prepovedano skoraj tri zimske mesece, natančneje od 15. novembra do 1. marca. Nekaj izjem Foto: ČG Tudi ob vstopu na avtobus je treba izpolnjevati pogoj PCT, predložiti osebni dokument in nositi masko, število potnikov pa je od prejšnjega tedna naprej zmanjšano. skupnega gospodinjstva,« so pojasnili v podjetju Arriva Slovenija, ki izvaja mestni prevoz, pa tudi večino drugih linij na Ptujskem. Zraven omejenega števila potnikov je za vstop na avtobus zahtevana tudi uporaba zaščitne maske in izpolnjevanje PCT-pogoja, ob katerem je treba predložiti osebni dokument. ,V avtobusnem potniškem prometu je število potnikov omejeno na število registriranih potnikov v vozilu, zmanjšano za sedeže desno od voznika in vrsto sedežev neposredno za voznikom. Prevoz se izvaja brez stojišč. Na mestnem avtobusu potniki lahko stojijo na označenih stojiščih, a mora biti razdalja med njimi najmanj en meter, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. Največ potnikov, ki jih bo lahko sprejel mestni avtobus, bo tako 20. Dženana Kmetec Izjemoma je gnojenje dovoljeno po 15. februarju, in sicer kadar gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit in trav ali za pomladansko dognojevanje ozimin. Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem, trdo komponento organskega gnojila, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa ni dovoljeno v času med 15. oktobrom in 1. marcem. Izjema je gnojenje ozimin. Poleg omenjenih omejitev velja še nekaj splošnih: gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je namreč prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, prekritih s Foto: SD Polivanje njiv in travnikov z gnojevko trenutno ni dovoljeno, prav tako ne gnojenje s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Prav tako je njihova uporaba na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, zreducirana na manjše količine od sicer dovoljenih. Vnos gnojil ni dovoljen na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih, kakor tudi na gozdnih zemljiščih z izjemo tistih, na katerih pogozdujemo. Poseben režim velja tudi za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, saj je tam vnos tekočih organskih gnojil prepovedan v razdalji 100 metrov od tega objekta. Kar pa se uležanega hlevskega gnoja tiče, ga lahko kmet začasno odloži na kmetijskem zemljišču v Sp. Podravje z Ob meji s Hrvaško spet vojaška vaja Za preprečevanje nezakonitih prehodov Če ste včeraj ali danes v Spodnjem Podravju opazili prisotnost vojske, se nikakor ne ustrašite. Ne gre za izredne razmere, temveč za vojaško vajo. Pripadniki Slovenske vojske (SV) se urijo v postopkih varovanja državne meje. Vojaška vaja, ki so jo poimenovali Operacija Odboj, poteka na obmejnem območju, se pravi tudi v Spodnjem Podravju. Vaja poteka od ponedeljka, 17., do srede, 19. januarja. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske se na spodnjepodravskem koncu urijo na vadbišču Apače v občini Kidričevo, v Halozah (Žetale, Podlehnik, Cirkulane in Zavrč) ter v občinah spodnjega Ptujskega polja (Gorišnica, Ormož, Središče ob Dravi) in Prle- kiji (Ljutomer). V vaji povprečno dnevno sodeluje 250 vojakov, so pojasnili v Slovenski vojski. Povedali so, da prisotnost vojske na terenu ne bo moteča, bodo pa vojaška vozila udeležena v civilnem prometu. „Občani bodo lahko srečevali bojna, terenska in tovorna vozila ter manjše skupine vojakov, občasno so možni preleti vojaških helikopterjev in letal. Enote urijo postopke za hitro okrepitev varovanja širše državne meje z name- stran 2 uporabi, a le za dva meseca in najmanj 25 metrov proč od tekočih ali stoječih voda. Kazni med 800 in 5.000 evri Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) so nam povedali, da ne vodijo evidenc prijav po geografskem območju, zato nimajo podatkov o tem, iz katerih delov Slovenije prihaja največ prijav glede kršenja prepovedi gnojenja. »Največ prijav prihaja iz krajev, v katerih je prevladujoča kmetijska panoga živinoreja in ki ležijo v bližini urbanih naselij, kjer ljudi bolj moti smrad kot samo gnojenje ali onesnaževanje voda.« nom preverjanja odzivnosti, hitrih premikov enot in naraščanja sil. Z urjenjem spoznavamo teren, s povečano prisotnostjo prispevamo k odvračanju nezakonitih prehodov državne meje in zagotavljamo varnost prebivalcev obmejnega območja Republike Slovenije.“ Vojska postala nepogrešljiv člen varovanja državne meje Slovenska vojska pri varovanju državne meje in reševanju problematike nezakonitih migracij s Policijo v mešanih patruljah ob meji sodeluje že več let. Vojaki sicer pooblastil za posredovanje, kot jih imajo policisti, nimajo, a so kljub temu postali nepogrešljiv člen pri nadzoru državne meje s Hrvaško. „Nezakonite migracije preko državne meje predstavljajo grožnjo Lani so kmetijski inšpektorji prejeli 269 prijav, še 19 so jim jih odstopili drugi državni organi. Skupno so izrekli za 23.200 evrov glob in za 2.410 evrov opominov, prekrškovne postopke pa uvedli zoper 87 kršiteljev. »Kazni za gnojenje v obdobju prepovedi, na nedovoljenih lokacijah, s prevelikimi odmerki in za neurejene ali neustrezno urejene skladiščne prostore za organska gnojila določa uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Od 2.000 do 5.000 evrov znaša globa za pravno osebo, od 1.000 do 2.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika, od 800 do 1.200 evrov pa za odgovorno osebo podjetja ali posameznika.« SD nacionalno-varnostnemu sistemu Slovenije. Pomembno vlogo pri njihovem preprečevanju ima tudi Slovenska vojska, ki sodeluje s Policijo. Pripadniki SV pri varovanju meje sodelujemo skladno z vojaškimi taktikami, tehnikami in postopki, za katere smo usposobljeni, upoštevajoč standarde in pravila policijskih postopkov. Sodelovanje pri varovanju državne meje temelji na prizadevnosti, strokovnosti in zakonitosti izvajanja nalog vojakov in policistov, pri čemer pripadniki SV poleg mešanih patrulj in samostojnih opazovalnic zagotavljamo še vzdrževanje začasnih tehničnih ovir in poti za patruljiranje ter opazovanje iz zraka z brezpilotnimi letalniki, helikopterji in letalom Zlin,“ so o nalogah ob južni meji še povedali v Slovenski vojski. Mojca Zemljarič Foto: desetar Luka Mitrović, SV Začetek tedna je dogajanje v občinah ob južni meji zaznamovala vojaška vaja. Na terenu so vojaki, v prometu je moč srečati bojna in druga vojaška vozila, nebo občasno preletavajo vojaški helikopterji in letala. Fotografije so simbolične. torek, 18. 1. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 18. januarja 2022 3 Ptuj z Hodnik: »Cene ogrevanja višje, ker trg ne funkcionira več normalno!« Ljudje na nogah: do 120 % podražitev stroškov ogrevanja Astronomsko visoki zneski na položnicah za ogrevanje so prejšnji teden šokirali tudi Ptujčane. »Za ogrevanje 40 kvadratnih metrov velikega stanovanja smo doslej plačevali 85 evrov, nova cena znaša 200 evrov,« so konec prejšnjega tedna negodovali mnogi Ptujčani, ki ne razumejo, kako se je ob enaki porabi ogrevanje podražilo tudi za 120 odstotkov. Plin, ki je še nedolgo nazaj veljal za precej poceni energent, zdaj očitno postaja najdražji. Razlika v zneskih na položnicah za prejšnji in ta mesec je enormna. Povišanje je marsikoga presenetilo in šokiralo, na podražitev so se sicer pripravili, a niso računali, da bo v takšnem obsegu. »Za ogrevanje stanovanja smo doslej plačevali 84 evrov, zdaj smo dobili račun v višini 178 evrov. Kličemo Javne službe Ptuj, pa nikogar ne dobimo,« so se pritoževali mnogi stanovalci predvsem blokovskega naselja, ki se ogrevajo na zemeljski plin. Županja predlaga »prerazporeditev« stroškov skozi vse leto Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je še pred dvema tednoma mirila, da povišanje cen ne bo preseglo 40 odstotkov, je potrdila, da so v četrtek in petek prejeli ogromno klicev tudi na občini. Priznava, da je tudi njo tako občuten porast cen šokiral: »Strinjam se, da je to nenormalen porast. Napovedi nekaterih, da se bo trg reguliral sam, očitno ne držijo. Pomembno je, da vemo, da znesek na položnici ne predstavlja že dejanske porabe, ampak gre za akontacijo, izračunano na podlagi pretekle porabe in sedanjega dviga cen zemeljskega plina in elektrike. Zavedam se, da marsikdo ne bo zmogel plačati takšnega zneska. Ljudi zato pozivamo, naj si ta strošek prerazporedijo do konca kurilne sezone, na več mesecev. Torej tudi v poletne mesece, ko se plačuje samo fiksni del. To sicer ni rešitev, bo pa plačilo Alen Hodnik: »Strošek na položnici ni dejanska poraba« Nuška Gajšek: »Več kot 100.000 evrov takoj manj v proračunu!« »Za 100 % se je dvignila akontacija ogrevanja, ne letni strošek ogrevanja. Končni strošek bo namreč znan šele po zaključku kurilne sezone,« opozarja Hodnik. Predlaga znižanje akontacije (uporabniki morajo posredovati vlogo za spremembo) in obljublja, da bodo omogočali obročno odplačevanje poračuna vsaj do začetka naslednje kurilne sezone. Porast stroškov ogrevanja z zemeljskim plinom se bo poznal tako pri zasebnih kot poslovnih uporabnikih in v zavodih. Županja pravi, da so jim v hipu stroški ogrevanja zavodov porasli za več kot 100.000 evrov: »Vsi skupaj pričakujemo pomoč države. Takšno stanje je nevzdržno. Redkim se je strošek ogrevanja povišal le za 20 ali 40 %, večini uporabnikov med 50 in 100 %. Bojimo se, da se bo socialna stiska še poglobila. Takšna odstopanja niso normalna.« stroškov vsaj nekoliko lažje. Grozno je, da so ljudje začeli zapirati radiatorje in bodo raje na hladnem, saj si tako dragega ogrevanja ne morejo privoščiti. Žal je cena plina na trgu zdaj res visoka, tudi petkrat višja kot lani, poleg tega pa podjetja ne dajejo ponudb. Tako je tudi občinsko podjetje Javne službe Ptuj na zadnjem razpisu dobilo le ponudbo enega dobavitelja plina.« Hodnik svetuje, da si uporabniki kar sami znižajo akontacije Na to, da so cene zemeljskega plina dejansko šle v nebo, opozarja tudi Alen Hodnik, direktor Foto: ČG Marsikdo mora zapirati radiatorje, saj si tako visokih stroškov ogrevanja enostavno ne more privoščiti. podjetja Javne službe Ptuj, ki je tik pred novim letom sicer napovedal povprečno 68-odstotni dvig cen. Razlogi za podražitev so, kot pravi, trije: v primerjavi z lanskim letom se je neto cena zemeljskega plina zvišala za petkrat, cena električne energije za 2,5-krat, dražja pa je tudi kogeneracija podjetja Top energija. »Ti energenti (poleg stroška za vodo) tvorijo variabilni del cene, ki predstavlja glavnino zneska na položnici. Na njihovo višino žal sami nimamo nobenega vpliva, saj je prodaja energentov na prostem trgu, ki pa v zadnjem času ne funkcionira normalno. V tem trenutku uporabnikom svetujemo, da si znižajo akontacijo za ogrevanje, saj se je dvignila pri največjem številu uporabnikov za sto odstotkov. Dejanski strošek ogrevanja za kurilno sezono bo znan šele po izvedenem poračunu. Ne glede na višino poračuna pa bomo omogočali njegovo obročno odplačevanje vsaj do začetka naslednje kurilne sezone, tako da se lahko pritisk na mesečni izdatek nekoliko ublaži. Svetujemo tudi razmislek o načinu ogrevanja stanovanj, saj so uporaba ustreznih ventilov, prilagajanje temperature radiatorjev, pravilno prezračevanje stanovanj ipd. zelo pomembni pri zniževanju končnega stroška ogrevanja.« Se bo z novo kotlovnico cena ogrevanja za naslednje leto res normalizirala? Zemeljski plin jim sicer enako kot v preteklem letu dobavlja Geoplin. Hodnik pravi, da intenzivno delajo na projektu izvedbe rekonstrukcije kotlovnice na lesno biomaso. Če ne bo nepredvidenih zapletov, kot so jih bili deležni lani, bo pripravljena do konca tega leta: »V tem primeru ne bomo več odvisni od tako nepredvidljivih razmer, kot se je zgodilo v zadnjem obdobju na trgu zemeljskega plina, cena pa se bo znova normalizirala. Zato prosimo uporabnike za razumevanje, sami pa bomo naredili, kar se bo dalo, da ta dvig stroškov čim lažje premostijo. Uporabniki naj čim prej posredujejo vlogo za spremembo akontacij in eventualno informacijo, ali želijo stroške plačevati skozi daljše časovno obdobje.« Dejstvo pa je, da niti prerazporeditev stroškov ogrevanja na več mesecev niti zniževanje akontacije ne rešujeta ničesar: račune bo namreč treba poravnati v celoti – tako ali drugače. Dženana Kmetec Sp. Podravje z Kljub podražitvam enormno povpraševanje Cene materialov in posledično hiš v nebo Cene gradbenih materialov so vse višje, zaradi česar se posledično dražijo tudi gradnje hiš. Kljub temu da tako gradbince kot naročnike skrbijo vse bolj zasoljeni zneski, pa je povpraševanje po hišah precejšnje. V podjetju Žiher, kjer se med drugim ukvarjajo z gradnjo montažnih hiš, povedo, da so se cene zvišale različno, odvisno od obsega zajetih gradbenih del. Cena zunaj zaključenega objekta je narasla za približno 10 do 15 %. Kot pove direktor Marko, so bili primorani korigirati prodajne cene hiš predvsem zaradi nenehnih dvigov cen vhodnih materialov. Najbolj drastično so se povišale cene lesa, tako lepljenega kot rezanega. Do prvih podražitev je prišlo že konec predlanskega leta, marca lani je sledil izjemen poskok: »Takrat se je konstrukcijski les, ki je naš osnovni material in sestavlja 80 % hiše, nenadoma povišal za kar 150 do 200 %. Medtem ko je kubični meter tega lesa prej stal okoli 350 evrov, sedaj stane 700 do 800 evrov.« narasla še cena strešnikov, opeke, tehnike ogrevanja. Vseskozi so se srečevali še z okrnjenimi dobavami. Termini dobave so sedaj precej daljši, kot so bili pred epidemijo. »Minulo leto je bilo precej turbulentno. Epidemija je v gospo- darsko panogo vnesla precej negotovosti. V tej veliki negotovosti smo kar malce v paniki podpisovali prodajne pogodbe s kupci, saj nismo vedeli, kaj bo sledilo. Potem so udarile nepričakovane podražitve materialov, zaradi česar smo bili primorani podražiti tudi že sklenjene prodajne pogodbe oz. jih odpovedati, kjer se naročniki z njimi niso strinjali. Te podražitve so bile – če se tako izrazim – preživetvenega značaja, da nismo ustvarili tisoče evrov izgub.« Po Že sklenjene prodajne pogodbe podražili Vzroki za podražitev gradenj so tudi v podražitvah ostalega materiala, od cementa, izolacijskega materiala, obložnih plošč, nazadnje je Foto: Dreamstime/M24 Hiše se dražijo. Cena povprečne hiše se je povišala za 10 do 15 %. besedah direktorja cena za kvadratni meter povprečne zunaj gotove montažne hiše (gre za zaključeno tretjo podaljšano gradbeno fazo) sedaj znaša okoli 1.350 evrov (brez temeljne plošče), pred tem je bila okoli 1.100 evrov. Zaradi velikega povpraševanja v širitev Kljub podražitvam pa je povpraševanje po njihovih hišah enormno. »Doslej imamo prodanih občutno večje število hiš. Ob takem tempu smo praktično zasedeni za dve leti naprej. Primorani bomo povečati proizvodne kapacitete, razmišljamo o dodatni zaposlitvi 20 do 30 ljudi, o uvedbi druge, morda celo tretje izmene,« nadaljuje sogovornik. V tem trenutku že zaključujejo z novimi skladiščnimi prostori, razmišljajo pa tudi o postavitvi nove proizvodne hale, kjer bi izdelovali tipske hiše Smart. »Razlog za veliko povpraševanje po naših hišah ni le gospodarska konjunktura, temveč kakovost našega produkta. Leta 2018 smo odprli proizvodnjo montažnih hiš v Ormožu, do danes nam je produkt uspelo dodelati do te mere, da imamo, upam si trditi, najboljše hiše na svetu, kjer je – karikiram – račun za elektriko nižji od interneta. Vse naše hiše imajo sončne elektrarne in so v večini primerov samozadostne, kar se je ob teh ekstremnih podražitvah energentov izkazalo kot zelo dobrodošlo,« še doda. Tudi cene klasičnih zidanih hiš narasle za 15 odstotkov V Gradbeništvu Vinkovič iz Gorišnice, kjer gradijo klasične zidane objekte, prav tako opažajo precejšnje povpraševanje. Kot je povedal direktor Zdenko, imajo v tem trenutku dela za celo leto, pretežni del naročil pa je na račun gradenj poslovnih objektov: »Imamo naročil za gradnjo poslovnih objektov v skupni vrednosti dva do tri milijone evrov.« Tudi on je pritrdil, da so cene gradenj narasle zaradi podražitev materialov pa tudi dela in storitev: »Cene so višje za približno 15 %, kar pomeni, da stane kvadratni meter dokončno zgrajene hiše okoli 1.300 evrov, pred tem je stal 1.100 evrov.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 18. januarja 2022 Podravje z Zapleti z uvedbo spletne aplikacije za UE Dornava z Župan in svetniki vsak na svoji ladji Kdaj do spletnega dostopa storitev UE Ptuj? Bolj se volitve bližajo, bolj vroče postaja Ministrstvo za javno upravo je za izdelavo aplikacije za spletno naročanje oziroma rezervacijo terminov na storitve upravnih enot plačalo 345.000 evrov. Že po enem dnevu delovanja se je izkazalo, da ima nov sistem številne pomanjkljivosti, predvsem z vidika varovanja osebnih podatkov. Med upravnimi enotami, ki so ta sistem testirale, sicer ptujske ni bilo. Kot pravi načelnik UE Ptuj Metod Grah, sploh ni znano, kdaj naj bi preostale enote začele uvajati tudi spletno naročanje. Na razpisu za pripravo aplikacije je bilo izbrano podjetje za svetovanje in marketing Ortus Inc. Preko klicnega centra in spletne aplikacije naj bi si stranke same izbrale termin, se naročile na storitev določene upravne enote, po potrebi pa bi se lahko tudi odjavile. Sistem so testirali na treh enotah, Ljubljana, Logatec in Litija. Ministrstvo je nato načrtovalo, da bi to možnost naročanja omogočili še dvajsetim drugim upravnim enotam. Foto: ČG Grah: »Dejstvo, da stranke na naročen termin ne pridejo, je velik problem, saj se na ta način podaljšujejo čakalne dobe.« A le po dnevu delovanja se je izkazalo, da aplikacija ne deluje optimalno in da je preveč varnostnih tveganj. Očitno slabo programiranje je namreč omogočalo dostopanje do terminov drugih naročenih strank, pa tudi brisanje teh podatkov. Čeprav bo zdaj najprej treba izboljšati sistem, še vedno ni jasno niti, kdaj naj bi začeli te novosti uvajati na drugih upravnih enotah. »Nismo seznanjeni s tem, kdaj bi tovrstno naročanje omogočili na Ptuju. Naročanje strank, telefonsko ali spletno, samo po sebi ima nekaj prednosti, saj se stranke izognejo čakanju, nam pa ne olajšuje dela pretirano, predvsem zato, ker se ljudje dodeljenih terminov pogosto ne držijo,« izpostavlja Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj. Ozračje na sejah dornavskega občinskega sveta, ki je bolj kot ne napeto ves čas tega mandata, saj župan in svetniki nikakor ne najdejo skupnega jezika in razumevanja, se je konec lanskega leta, ko je župan začel s prakso sklicevanja sej po spletu, še dodatno zaostrilo. Dejansko bi lahko rekli, da je prišlo do vrelišča, saj so svetniki blokirali sprejetje letošnjega proračuna. Novelirani proračun, čeprav po mnenju svetniškega zbora ne preveč spremenjen, je bil ponovno v obravnavi na seji 6. januarja. Tokrat so svetniki zanj prižgali zeleno luč in je trenutno v fazi javne razprave. A brez ostrih besed ni šlo, večina svetnikov je prepričanih, da so bili njihovi predlogi pri pripravi proračuna spregledani. Kompromisnih rešitev tudi niso prinesli več ur trajajoči usklajevalni sestanki. »Nad odnosom župana in občinske uprave sem razočaran, mnenja in predlogi svetnikov se ignorirajo, enako dogovori s sestankov. Proračun je sicer dobro naravnan, vendar niste upoštevali svetniških predlogov, šlo je za nekaj tisoč evrov vrednosti. Ničesar izmed tistih štirih ali petih točk, ki smo se jih dogovorili na štiri ure trajajočem sestanku, niste upoštevali. S tem se mi res več ne ljubi ukvarjati, konec koncev je letos volilno leto in bodo svoje povedali volivci,« je v razpravi o proračunu povedal Rok Strižič. Marko Mernik je poudaril, da proračuna ne bo podprl, ker ne vključuje dogovorjenih postavk. Čeprav so svetniki dobili podrobneje izdelan kadrovski načrt, ki se potrjuje skupaj s proračunom, pa s predlogom še vedno niso bili zadovoljni. Kronično pomanjkanje komunalnih delavcev V bran proračunu je stopil podžupan Marjan Hrga. Opozoril je, da se s tem dela škoda občini, še posebej zato, ker bi sprejetje proračuna omogočilo dodatno zaposlovanje v občinskem režijskem obratu. Trenutno ima občina zaposlenega enega komunalnega delavca, pa še ta je na bolniškem dopustu, tako dejansko nimajo nobenega. Na podžupanove besede se je odzval svetnik Jože Brumen: »Svetniki smo dodatno zaposlovanje v režijskem obratu predlagali že pred dvema letoma. Sedaj vidite, kaj se je zgodilo. Problem je Foto: MZ V dornavsko občinsko blagajno se bo letos predvidoma nateklo 2,6 milijona evrov prihodkov. Odhodki bodo 400.000 evrov višji, razliko bodo pokrili s prenosom sredstev lanskega leta. Čeprav so svetniki nad proračunom ponovno negodovali, so ga nato s šestimi glasovi za, dvema proti in dvema vzdržanima potrdili. Trenutno je dokument v 15-dnevni javni obravnavi, proračunska seja bo predvidoma v začetku februarja. pri vas in ne pri nas.« Marko Mernik je menil, da bi lahko bila seja občinskega sveta prej, saj imajo po njegovih besedah na mizi enak proračun kot novembra, ko so ga zavrnili. V zvezi s kadrovsko stisko v režijskem obratu ne čuti odgovornosti. »Ne vem, zakaj je moralo preteči skoraj dva meseca časa, da ste dali proračun ponovno na občinski svet. In ne kažite sedaj s prstom na nas svetnike.« Če ne bi imeli kredita, bi bilo lažje Župan Janko Merc je dejal, da so pripombe svetnikov pri sestavi proračuna upoštevali in ga tudi spreminjali. »V glavnem je bilo tako, kot ste želeli. Tudi odbori na seji občinskega sveta niso imeli pripomb glede proračuna, ki ste ga nato zavrnili. Proračun je investicijsko naravnan in realno sestavljen. Ne razumem vas, res ne. 1.083.000 evrov imamo kredita. Če bi imeli polovico manj kredita, bi lahko toliko več dali v investicije. V okviru Ponovno o pokopališču Polenšak Še eno od vprašanj, ki se nenehno odpira na sejah dornavskega občinskega sveta, je pokopališče Polenšak. Po desetletjih neurejenega stanja je sedanje vodstvo občine poskrbelo za najemno razmerje, ki daje občini legitimiteto za obračunavanje najemnin na pokopališču. Župan Janko Merc je razložil, da bodo za redno vzdrževanje pokopališča namenjali sredstva, ki jih bodo zbrali od najemnin za grobove in vežico. Investicij na pokopališču se po županovih besedah ni nadejati, saj občina ni lastnica. Ker je občinski komunalni delavec, ki med drugim skrbi za obe pokopališči, na bolniškem dopustu, je občina pred dnevom mrtvih naročila rezanje žive meje zunanjemu izvajalcu, kar pa naj ne bi bilo poceni, je bilo slišati v razpravi na občinskem svetu. »Če bomo vsa dela oddali zunanjim izvajalcem, potem se na Polenšaku veliko ne bo moglo delati,« je razmišljal Dominik Kukovec. tega, kar imamo, se lahko gibamo. Občinska uprava dela veliko, tudi rezultati so vidni. Še marsikaj bi morali urediti, pa nimamo kadra, številne zadeve pa so tudi vezane na proračun,« je izpostavil župan. Z nekaj besedami je pokomentiral še dogajanje na usklajevalnem se- stanku, ki se ga sam sicer ni udeležil, temveč so za omizjem sedeli občinska uprava in svetniki. »Na sestanku so padale težke besede. Do sodelavcev v občinski upravi pričakujem vaše spoštovanje,« je svetnike pozval župan. Mojca Zemljarič Cirkulane z Zaščita spomenika NOB Želijo ga obnoviti Naročijo se, a ne pridejo na dodeljen termin V središču občine Cirkulane stoji sedem metrov visok spomenik v spomin žrtvam druge svetovne vojne. 59 let star spomenik najeda zob časa, zato kliče po obnovi. Dejstvo, da naročene stranke ne prihajajo na dan in uro, ki jim je bila dodeljena na Upravni enoti, se zdi Grahu zelo pomembno, saj kot pravi, prav to podaljšuje čakanje na storitve. V eni uri podaljšanega delovnega časa lani poleti naj bi na Ptuju imeli kar 20 naročenih strank, prišli sta le dve. »Problem je v tem, da naši zaposleni v tem času ne morejo obravnavati vloge koga drugega, ker se lahko zgodi, da pride vmes z zamudo tisti, ki je naročen. Po moji oceni približno tretjina naročenih strank ne pride na dodeljen termin. Načeloma so torej stranke celo hitreje na vrsti nenaročene kot naročene,« je jasen Grah. A v trenutnih razmerah je z epidemiološkega vidika naročanje potrebno predvsem zaradi omejevanja stikov. Trenutno je čakalna doba za oddajo vloge za osebni dokument na UE Ptuj pet dni. Grah ne pričakuje, da bi spletno naročanje na Ptuju zaživelo prej kot v letu dni, dopušča pa možnost, da bo država pohitela in na večini upravnih enot omogočila tudi nov sistem spletnega rezerviranja terminov. Seveda potem, ko bodo pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ob testiranju, odpravljene. Dženana Kmetec Ker želi občina za obnovo pridobiti državna sredstva, so obeležje kulturnovarstveno zaščitili in ga razglasili za spomenik lokalnega pomena. „Spomenik predstavlja sedem metrov visok betonski obelisk, na katerem so vklesana imena 38 domačinov, žrtev druge svetovne vojne. Načrt zanj je izdelal Otmar Gaiser, postavili so ga leta 1963. Obeležje je dotrajano in nujno potrebuje obnovo, pri čemer lahko zanj, če gre za spomenik lokalnega pomena, pridobimo sofinancerska sredstva Ministrstva za kulturo. Predlog za kulturnovarstveno Foto: ČG zaščito so izdelali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, odlok o zaščiti so potrdili člani občinskega sveta,“ je pojasnila cirkulanska županja Antonija Žumbar. Zaznamba o kulturnovarstveni zaščiti spomenika se vpiše tudi v zemljiško knjigo. MZ Foto: MZ Občina Cirkulane želi spomenik obnoviti. Da bi za obnovo lahko pridobila državna sofinancerska sredstva, ga je kulturnovarstveno zaščitila in razglasila za spomenik lokalnega pomena. torek, 18. 1. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 18. januarja 2022 5 Markovci z Izbrali projektanta za izvedbene dokumente Spodnje Podravje z Podražitve gradbenih projektov v volilnem letu Za dokumentacijo 250.000 evrov Razlike zaradi podražitev država ne prevzema Čez dober mesec dni bo predvidoma znano, ali je podjetje TEAM-KO iz občine Gorišnica, ki je potencialni investitor v Dom starostnikov Markovci, uspelo s kandidaturo na javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. To je pogoj za začetek gradnje objekta. Foto: ČG PZI-dokumentacijo bo izdelalo podjetje iz Gorišnice. Kot je znano, ima markovska občina pridobljeno gradbeno dovoljenje za dom starostnikov v dveh nadstropjih, z ravno streho in 120 posteljami. Za projekt so doslej namenili že okoli pol milijona evrov. V teh dneh pa so po več zapletih izbrali projektanta, ki bo izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), ki vsebuje načrte s podrobnimi tehničnimi rešitvami in detajle ter dodatne izračune. Kot so sporočili z občinske uprave, je na prvo javno naročilo v maju lani prispela ena ponudba, in sicer podjetja Sokpro, d. o. o., iz Gorišnice, ki jo je bilo treba v skladu z ZJN-3 izločiti zaradi izključitvenega razloga. Popolnoma enako se je zgodilo tudi pri drugem javnem naročilu septembra lani. Omenjeno podjetje je nato občina v tretjem postopku povabila k pogajanju glede cene, saj je ponudba v ponovljenem odprtem postopku izpolnjevala vse pogoje. Po besedah župana Milana Gabrovca jim je uspelo prvo ponudbeno ceno znižati za okoli 50.000 evrov, in sicer na 248.000 evrov z DDV. Rok oddaje PZI je 5 mesecev od ponudbe, torej maja letos. Za gradnjo pa časa ne bo ravno veliko, saj je treba v primeru pridobitve državne koncesije dom zgraditi do konca leta 2023 in leto kasneje že začeti izvajati dejavnost. EK Sp. Podravje z Brezplačni Lasovi tečaji tujih jezikov Največ zanimanja za angleščino Razgiban svet se imenuje projekt, ki sta ga skupaj pripravila Las Bogastvo podeželja in zavod Nazaj na konja. Razdeljen je na dve med seboj povezani področji: socialno čustveno, namenjeno opolnomočenju lokalnega prebivalstva in njegovemu soočanju z življenjskimi izzivi, ter na področje podjetništva in zaposlovanja, ki se nanaša na spodbujanje k iskanju zaposlitve, razvoju podjetniških idej ter k ponovni reaktivaciji na kariernem področju. Skupna vrednost projekta je ocenjena na nekaj manj kot 110.000 evrov, od katerih je 80 odstotkov oziroma dobrih 80.000 sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajali ga bodo v vseh osmih občinah, ki spadajo pod Las Bogastvo podeželja, trajal pa bo do konca septembra. V okviru Razgibanega sveta bodo organizirali tudi 40-urne tečaje tujih jezikov, in sicer angleščine in nemščine, ki se bodo predvidoma začeli konec meseca oziroma v začetku februarja. Osnovni tečaj nemščine bo potekal na Hajdini, nadaljevalni v Markovcih, osnov angleščine se bodo udeleženci učili v Trnovski vasi, nadgradnje pa v Kidričevem. »Tečaji so brezplačni, zaradi resnosti prijave pa pobiramo 20 evrov kotizacije. V vsaki skupini bo največ 15 tečajnikov, prednost pri prijavi pa imajo prebivalci občin iz območja našega Lasa, torej iz Destrnika, Dornave, Hajdine, Juršincev, Kidričevega, Markovcev, Ptuja in Trnovske vasi,« je povedala strokovna vodja Mojca Metličar. »Skupine so že polovično zasedene, kot kaže, bo več zanimanja za tečaja angleščine kot nemščine. V prihodnjih dneh bomo še kontaktirali lokalna društva, da k prijavi podrezajo svoje člane, saj bi bila škoda, da ljudje ne bi Foto: ČG Mojca Metličar: »Kot kaže, bo več za- izkoristili možnosti pridobitve nimanja za tečaja angleščine kot nem- novih znanj, in to brezplačno.« SD ščine.« Občine v supervolilnem letu napovedujejo nova večja vlaganja v infrastrukturo, ki jih bodo financirale tudi s pomočjo državnih sredstev, na drugi strani pa gradbinci občutno dvigujejo cene materialov in storitev, zaradi česar številnim sivijo lasje. Bežen pogled proračunov tudi spodnjepodravskih občin kaže, da so si številni v volilnem letu zadali visoke cilje in ambicije. Transferni prihodki, ki jih načrtujejo pridobiti iz države in EU za projekte, ter planirani investicijski odhodki letijo v nebo, številne občine so za letošnje leto sprejele rekordne proračune. Kot kaže, pa bodo voditeljem lokalnih skupnosti v letu, ki naj bi bilo močno glede gradbenih projektov, nemalo sivih las povzročale podražitve gradbenih materialov in storitev. Številni namreč že poročajo o hitrem naraščanju cen, še posebej armaturnega železa, lesa, narasla je tudi cena bitumena, ki je glavna sestavina asfalta, cene pa naj bi po nekaterih napovedih še rasle. Kljub višjim cenam pa je zaradi obilice dela težko dobiti izvajalce. Preverili smo, kaj bo z občinskimi projekti, ki se bodo zaradi zvišanja cen materialov podražili in jih v predvidenem znesku sofinancira država. Bo prevzela tudi sorazmeren del morebitnih podražitev? Na naše vprašanje na infrastruk- Foto: Dreamstime/M24 Zaradi podražitve materialov in storitev se dražijo gradbeni projekti, toda država, ki pomaga sofinancirati določene občinske projekte, teh razlik ne bo prevzemala. (Fotografija je simbolična) turnem ministrstvu, ki sofinancira projekte v okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 (predvsem pri investicijah v trajnostno mobilnost in energetske prenove objektov), odkimajo: »Ministrstvo za infrastrukturo se skladno s pogodbo o sofinanciranju operacije obveže upravičencu (občini) sofinancirati operacijo v višini izkazanih upravičenih stroškov največ do pogodbene vrednosti. Sofinanciranje je tako na zgornji meji določeno v fiksnem znesku in razlike zaradi podražitev projektov država ne prevzema.« Vprašanje za milijon evrov Na občini Ormož, kjer se letos nameravajo lotiti naložb za skoraj 19,5 milijona evrov, pri čemer si obetajo več milijonov sofinancerskih državnih in evropskih sredstev, ne morejo napovedati, za koliko se bodo njihovi načrtovani projekti podražili zaradi višjih cen materialov, kljub temu pa večjih podražitev ne pričakujejo. »Pri projektih, ki so večletni in že tečejo, ter pri tistih, za katere smo že sklenili pogodbe z izvajalci, podražitev ne pričakujemo. Tudi aneksov na račun tega doslej nismo prejemali. Sicer pa so se podražitve materialov začele že lani, tako da so izvajalci to že vračunali. Ali in za koliko bodo načrtovani gradbeni projekti dražji, pa je vprašanje za milijon evrov. Včasih se zgodi, da so pridobljene ponudbe na javnih razpisih višje od projektantske ocene, drugič nižje. Gotovo pa verjamem, da se bomo župani glede na število investicij morali kar prilagajati, tudi okrog tega, da bodo pravočasno končane, še zlasti tiste, ki so vezane na sofinancerska sredstva,« je povedal Vrbnjak in dodal, da za zdaj projekti, ki so v teku, tečejo v skladu s časovnimi načrti ter nimajo večjih težav. Monika Horvat Ormož z Prve kritike čez nastajajoče krožišče S tovornimi vozili težko izvažajo Na račun nastajajočega krožišča pri Hoferju v Ormožu je slišati kritike avtoprevoznikov, ki se bojijo, da bodo imeli težave pri izvozu večjih vozil. Direkcija za infrastrukturo (DRSI) preobraža edino semaforizirano štirikrako križišče v krožišče. Obrisi prve polovice, po kateri je že stekel promet, so lepo vidni, na občino pa se vrstijo kritike, da je krožišče premajhno, saj vozniki z večjimi tovornimi vozili težko izvažajo. »DRSI je naredila recenzijo in izdelala simulacijo prometa, ki je pokazala, da so dimenzije krožišča za ves promet, tudi za največja tovorna vozila, ustrezne,« na pomisleke odgovarja župan Danijel Vrbnjak, ki meni, da je v tej fazi še preuranjeno ocenjevati podobo krožišča, saj ta še ni dokončana. Kot je dejal, bo prava slika vidna šele takrat, kajti vozila sedaj izvažajo na uvoznem delu, ki pa je ožji od izvoznega. V enaki velikosti je sicer načrtovano tudi drugo krožišče (le nekaj metrov naprej v smeri Središča ob Foto: MH Promet je že stekel po prvi polovici krožišča, hkrati pa je slišati tudi prve pritožbe. Dravi), v katerega bodo spremenili priključek na Ljutomersko cesto in uredili manjkajoči del cestnega odseka naprej proti mejnemu prehodu. Vrbnjak meni, da je v tej fazi težko pričakovati kakšne spremembe glede omenjenih projektov. Za pojasnila smo se obrnili še na direkcijo za infrastrukturo, toda odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Obe krožišči gradi Cestno podjetje Ptuj skupaj z ormoško komunalo v skupni vrednosti 1,75 milijona evrov, končani naj bi bili do junija letos. Glavnino sredstev zagotavlja država. Monika Horvat Slovenija, Podravje z Sindikat upokojencev za višjo urno postavko Za začasno ali občasno delo 6,17 evra Sindikat upokojencev Slovenije predlaga ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju, naj bo nova urna postavka za začasno ali občasno delo upokojencev 6,17 evra, kot znaša urna postavka za delo študentov. To je 67 centov več od veljavnega zneska po uredbi, ki se bo iztekla konec februarja. Upokojenke in upokojenci si z občasnim oz. začasnim delom zagotavljajo dodatni dohodek, da lahko vsaj do neke mere poplačajo izdatke za nujne potrebe, so zapisali v sindikatu. Po njihovih navedbah je to v času podražitev osnovnih življenjskih potrebščin še bolj nujno. Pričakujejo, da bo nova odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo sprejeta do 1. marca. Foto: Profiemdia/M24 Sicer pa so upokojenci z nižjimi pokojninami in prejemniki invalidskih nadomestil v petek prejeli dodatek, v višini od 130 do 300 evrov. Slednjega bodo do konca marca izplačali tudi vojnim veteranom, ki prejemajo veteranski dodatek, vojnim invalidom ter upravičencem do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka, ki imajo odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti. Znašal bo 150 evrov. Sta, ur Štajerski TEDNIK 6 torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 18. januarja 2022 V središču Spodnje Podravje z Že po prvem tednu obveznega samotestiranja večina učencev nazaj v šolske klopi Od doma se na daljavo še vedno izobražuje za razred uče Zaradi nasprotovanja staršev obveznemu samotestiranju na koronavirus se že deveti teden na širšem ptujsko-ormoškem območju na daljavo še vedno šola 29 učencev v šolah, ki jih navajamo v tabeli. To je sicer precej manj od številke v prvem tednu obveznega samotestiranja; takrat jih je bilo namreč 190. Učenci, ki niso cepljeni ali prebolevniki in nimajo soglasja za samotestiranje, v šole ne smejo priti. Iz tedna v teden jih je sicer vse manj. V prvem tednu, ko je ukrep vstopil v veljavo, je bilo 190 takih iz 16 osnovnih šol na ptujsko-ormoškem območju, danes jih je še 29. Šole morajo zanje organizirati šolo na daljavo v skladu s svojimi zmožnostmi. Prakse so zelo različne; nekatere le pošiljajo gradiva, druge imajo videokonference neposredno iz učilnice. Ocenjevanja na daljavo pa za te učence doslej ni bilo. V OŠ Ormož od novega leta nihče več od doma V največji omoški šoli je bilo od skupno 374 učencev sprva 11 takih, ki so se zaradi zavračanja ukrepov šolali na daljavo, danes ni več nobenega, pove ravnatelj Aleksander Šterman: »Praktično se je večina vrnila že po prvem tednu, zadnji trije pa so se šolali na daljavo vse do božično-novoletnih praznikov. Z novim letom so zopet vsi v šolskih klopeh. Starši v veliki meri razumejo situacijo, v kateri smo. Uvideli so, da je to način, da zmanjšamo okužbe znotraj šole, poskrbi- mo za varno šolsko okolje in omogočimo, da pouk čim dlje poteka v šolah. Tudi učenci se zelo trudijo. Vsako šolanje na daljavo, ki se nam občasno zgodi zaradi karanten oz. okužb, nam poruši kontinuiteto in za učence predstavlja težavo, kajti neradi gredo na šolanje od doma, pogrešajo družbo, prijatelje.« Kot je poudaril, je izobraževanje na daljavo po kakovosti neprimerljivo s poukom v šolskih prostorih. S tem so vseskozi seznanjali tudi starše otrok, ki sprva niso pristali na samotestiranje. »Ves čas smo jih poskušali prepričati in jim dopovedati, kako pomembno je, da je otrok prisoten v šoli ter da samotestiranje ni pravi razlog za šolanje na daljavo, kajti gre za popolnoma neinvaziven postopek. Opravili smo več tisoč testov in do sedaj nismo imeli nobenih težav.« Zaradi ukrepov šest učencev prepisali na OŠ Ivanjkovci Medtem ko v največji ormoški šoli nimajo nobenega učenca, ki bi se šolal na daljavo, pa imajo v OŠ Ivanjkovci od skupno 141 učencev kar sedem takih, sprva jih je bilo še več, 10. Kot smo neuradno izvede- Foto: ČG Pouk na daljavo, ki je potreben tam, kjer so učenci ostali doma zaradi nasprotovanja staršev samotestiranju, šole izvajajo različno. li, so med njimi štirje zdaj že nekdanji učenci OŠ Ormož ter eden iz OŠ Stročja vas, ki naj bi jih starši ravno zaradi nestrinjanja z ukrepi že septembra prepisali v ivanjkovsko šolo. Zakaj, sicer ni povsem jasno, saj ukrepi veljajo za vse šole enako.Od doma pa se že od začetka šolskega leta šola še en učenec, ki je bil z novim šolskim letom prepisan iz OŠ Središče ob Dravi. »Za te učence poteka pouk preko vide- okonference, ki poteka sočasno s poukom v živo, s poudarkom na učencih, ki so v razredu.« Kot je dejala ravnateljica Nada Pignar, to pomeni dodatno delo za zaposlene, da pa s samim načinom izvajanja pouka nimajo težav, saj so dobro izurjeni. Vsekakor pa so učenci, ki so prisotni v šoli, v veliki prednosti, saj imajo osebni stik z učiteljem in družbo sovrstnikov. »Starše smo na začetku vseeno kontaktirali in jim skušali dopovedati, kako pomembno je, da je otrok prisoten v šoli, toda večjega uspeha ni bilo. Sedaj smo to opustili. Redno jih obveščamo o spremembah, osredotočili smo se na učence. Jasno pa jim je bilo povedano, da moramo vse ukrepe, ki jih določajo šolsko ministrstvo in druge uradne institucije, spoštovati, ter da naj otrok, ki jih ne želijo samotestirati, v šolo ne vozijo.« Pignarjeva je še Večina učencev se je po prvem tednu, ko so ostali Slovenija, Podravje z Nedosegljivo zdravstvo in zaustavitev presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka Posledice korone: spomladi 2020 kar 40 odstotkov manj odkritega raka Kot navajajo na onkološkem inštitutu, je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Covid-19 mu je spisal še bolj črno usodo. Po podatkih registra raka je med letoma 2014 in 2018 v Sloveniji povprečno na leto za rakom dojk zbolelo 1.396 žensk, umrlo pa jih je 420. V letu 2018 je za rakom dojk zbolelo 1.527 oseb, od tega 1.516 žensk in 11 moških. Umrlo je 473 žensk in pet moških. »Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še višalo; starost je namreč eden najpomembnejših nevarnostnih dejavnikov za nastanek raka,« izpostavlja Katja Jarm, vodja registra in klicnega centra programa DORA na Onkološkem inštitut Ljubljana in soavtorica raziskave o vplivu epidemije covid-19 na raka OnKOvid. Po podatkih OnKOvida, spletne platforme za spremljanje onkološke obravnave v Sloveniji, je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel delež obravnavanih primerov raka dojk. »Ko smo se prvič srečali s koronavirusno epidemijo, in sicer spomladi 2020, je bil upad 40-odstotni, poleti in jeseni 2020 pa je ta delež narasel in presegel leto 2019. V letu 2021 je bil vseskozi za okoli 10 odstotkov nižji,« je povedala Jarmova. Nedosegljivo zdravstvo Kot ugotavlja, je razlogov za upad več. »Morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, niso obračali na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej. Tudi presejalni programi za Najpogostejši raki kože, prostate, pljuč, dojk in debelega črevesa Rak ni ena sama bolezen, ampak je skupno ime za nekaj sto različ- nih bolezni, katerih vzroki, poteki in prognoze se med seboj močno razlikujejo, še razloži sogovornica. »Nastajanje raka (karcenogeneza) je zapleten in dolgotrajen večstopenjski proces, za katerega je značilna nepovratna spremem- Foto: Sta/M24 Zaradi 40-odstotnega upada pregledov in obravnav raka dojk v času epidemije je v prihodnje po mnenju strokovnjakov pričakovati več smrti. zgodnje odkrivanje raka so bili v 2020 za več kot dva meseca prekinjeni. Vendar naj poudarimo, da je takoj po prvem valu epidemije spomladi 2020 država potrdila pomen presejalnih programov za raka in jih v naslednjih valih epidemije ni več zaustavljala. Program DORA je po vnovičnem zagonu dejavnosti po prvem valu epidemije vsa pri- zadevanja usmeril v vzpostavitev varne obravnave žensk in nadomeščanje izpada presejalnih mamografij ter jih večino nadomestil do konca leta 2020, ostale pa do pomladi 2021,« pove sogovornica. »Že takoj po vnovični vzpostavitvi delovanja programa je na slikanje prišlo skoraj 75 odstotkov vseh povabljenih žensk, kar je na ravni udeležbe pred epidemijo,« je še zadovoljna sporočila Katja Jarm. Povedala je še, da so v programu DORA odkriti večinoma raki na začetni stopnji bolezni in omejeni na dojko. Tretjina odkritih rakov je manjših od enega centimetra, kar pomeni, da večino teh niti ženska niti njen zdravnik še ne moreta zatipati. Najpogostejša rakava obolenja pri nas so raki kože, prostate, pljuč, dojk ter debelega čre torek, 18. 1. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 18. januarja 2022 ncev V Svetem Tomažu in Miklavžu vsi v šoli Na daljavo se izobražuje še pet od skupno 314 učencev iz OŠ Velika Nedelja in POŠ Podgorci (sprva jih je bilo 17). »Pouk za te učence poteka preko spletnih učilnic, razredniki in svetovalna delavka so v občasnih stikih s temi učenci po navodilih Zavoda za šolstvo RS,« je pojasnil ravnatelj Stanislav Bezjak. V OŠ Središče ob Dravi sta še dva taka, v OŠ Gorišnica le še eden. V šolskih klopeh pa so že kmalu od sprejetja ukrepa prav vsi učenci iz OŠ Miklavž pri Ormožu in Sveti Tomaž, čeprav je bilo sprva nekaj staršev, ki se niso strinjali s samotestiranjem. V ptujskih šolah se na daljavo šola še sedem učencev Foto: Sta/M24 i doma, saj se starši niso strinjali z obveznim samotestiranjem, vrnila v šolske klopi. Štirje učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj se že skoraj dva meseca izobra- dojk ba celice v tumorsko celico, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo in se nezdravljena konča s smrtjo. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni, med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja,« predstavi podrobnosti. Najpogostejši raki pri nas, to so raki kože, prostate, pljuč, dojk ter debelega črevesa in danke (leta evesa in danke. stran 7 7 V središču pojasnila, da teh otrok doslej tudi niso ocenjevali, da pa so v začetku tedna prejeli novo okrožnico, ki je odgovorila na nekatera odprta vprašanja glede ocenjevanja prav teh učencev: »Okrožnica narekuje, da učitelji avtonomno izbirajo različne oblike preverjanja znanja in jih prilagajajo ciljem, namenom in potrebam učencev. Preverjanje znanja se lahko izvaja pri pouku v šoli in tudi pri izobraževanju na daljavo, hkrati pa piše, da naj šole znanje učencev praviloma ocenjujejo v šoli. Velika verjetnost je, da ti učenci ne bodo pridobili ocen do zaključka prvega ocenjevalnega obdobja (do 31. januarja), lahko pa jih pridobijo do konca pouka v tem šolskem letu,« je še pojasnila. Foto: Zarja Jana/M24 Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še višalo. Foto: Dreamstime/M24 COLOR CMYK 2018 so predstavljali 61 odstotkov vseh ugotovljenih rakov), so povezani z nezdravim življenjskim slogom – čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, telesno nedejavnostjo, prekomerno telesno težo, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. »Ogroženost z njimi je moč zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Za to lahko naredi vsak posameznik sam s svojim vedenjskim slogom in odločitvami za zdrave izbire zelo veliko. Naj opozorim na odličen pripomoček, Evropski kodeks proti raku, ki predstavlja 12 priporočil proti raku, ki temeljijo na številnih znanstvenih dokazih. To je 12 nasvetov, kako si lahko zmanjšate ogroženost z rakom ali ga odkrijete, še preden vas težave pripeljejo k zdravniku,« nas seznanja Jarmo- va z onkološkega inštituta. Poudarja, da mednarodna organizacija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, ocenjuje, da bi bilo mogoče preprečiti skoraj polovico vseh smrtnih primerov zaradi raka v Evropi, če bi vsi upoštevali ta priporočila, med katerimi so: ne kadite, ne izpostavljate se tobačnemu dimu, zdravo se prehranjujte, vzdržujte normalno telesno težo, bodite telesno dejavni, omejite uživanje alkoholnih pijač in ne izpostavljajte se sončnim žarkom. Kaj pravijo Slovenke z rakom dojk Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, združenja za boj proti raku dojk, žujejo s pomočjo spleta. Sprva je bilo staršev, ki so nasprotovali samotestiranju v šolskih prostorih, bistveno več. »Večina jih je spoznala, da je za njihove otroke kljub njihovemu nasprotovanju vseeno veliko boljše, če so v šoli, skupaj z vrstniki,« je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. S starši, ki še vedno vztrajajo pri svojem, se redno pogovarjajo o nastali situaciji, vendar jih v vsem tem času niso uspeli prepričati, da bi svoje otroke ponovno poslali v šolo. Zato so sprejeli odločitev, da začnejo postopke preko Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, se je pogovorila z vsemi starši, ki so nasprotovati samotestiranju. Večina otrok se je vrnila v k pouku, za tri učence pa učitelji pripravljajo gradivo v spletnih učilnicah. »Dokler še potekata komunikacija ter sodelovanje med starši in nami, se na CSD ne bomo obračali. To storimo samo v primerih, ko ima otrok težave ali če opažamo, da gre celo za zanemarjanje otroka oz. starševsko 'nemoč'. Opažamo pa, da imajo otroci, ki se vrnejo v šolo šele po več mesecih, kar nekaj težav s prilagajanjem in upoštevanjem določenega reda in urnika,« je pojasnila Ocvirkova. Je šolski inšpektorat neodziven? S podobnimi izzivi se sooča tudi Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce. Ena učenka hodi v šolo na preverjanja in ocenjevanja znanja, starši drugošolca pa učenca ne pošiljajo v šolo. Po besedah Korezove starši, ki so podpisali izjavo, da se ne strinjajo s samotestiranjem, niso v prekršku: »Učenec se v tem pravi, da ko se ozira za skoraj dvema polnima letoma korone, lahko izpostavi, da je bilo med ženskami z rakom dojk, ko se je pojavil covid-19 tudi v Sloveniji, veliko strahu, negotovosti. »V tistem obdobju smo imeli na naših svetovalnih linijah tudi po trikrat več klicev kot po navadi,« je povedala. Dodala je, da je glavna skrb žensk, ki se že zdravijo zaradi raka dojk, med epidemijo, da ne bi zbolele. »Ker če se to zgodi, lahko pride do prekinitve zdravljenja, prekinitve kemoterapije, obsevanj. Če je prekinitev predolga, je morda potem treba zdravljenje v neki meri celo ponoviti ali pa ga zamenjati, kar ni najbolj optimalno. Torej prekiniti terapijo zaradi bolezni je veliko breme, ki visi nad ženskami s to diagnozo, zato se med epidemijo res pazijo.« Sicer pa opozarja na, kar je izpostavila že Katja Jarm z onkološkega inštituta, na dostopnost zdravstva. »Če je ženska posumila na raka dojk, si morda kaj zatipala v prsih, je izredno težko prišla do napotnice. To bi ji moral izdati osebni zdravnik, a je bilo velikokrat nemogoče do njega prek telefona, e-pošte, kaj šele v živo. Zato smo ženske spodbujali, da so zelo vztrajne, jim pri vzpostavljanju stika z zdravniki celo pomagali, ali pa jim svetovali, da se obrnejo na ginekologa, ki poleg osebnega zdravnika tudi lahko napiše napotnico za obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. Primarna raven je velikokrat te ženske pustila povsem na cedilu,« pravi Španićeva. Vse od tu - obravnava žensk na sekundarni in terciarni ravni – pa je potekala nemoteno, je še povedala. Polona Krušec Foto: KG Število učencev, ki so se in se še danes izobražujejo na daljavo Osnovne šole Ormož Ivanjkovci Miklavž pri Ormožu s POŠ Kog Velika Nedelja s POŠ Podgorci Sveti Tomaž Središče ob Dravi Gorišnica Kidričevo Ljudski vrt Ptuj s POŠ Grajena Mladika Majšperk Olge Meglič Ptuj Markovci Cirkovce Destrnik-Trnovska vas Cirkulane-Zavrč Skupaj Ob začetku Sedanja obveznega situacija samotestiranja 11 0 10 8 3 0 17 5 3 0 11 2 3 1 2 2 50 4 13 0 6 0 23 3 10 2 5 2 17 0 6 0 190 29 Vir: OŠ Spodnje Podravje primeru šola na daljavo. Če v tem času ne pridobi ocen, mora ob koncu šolskega leta opraviti predmetne izpite. Težava je z učenci, ki ne opravljajo nalog na daljavo. CSD se od tega problema distancira, šole pa lahko starše prijavimo na Inšpektorat za šolstvo, ki pa je tudi zelo neodziven.« Na OŠ Kidričevo se še vedno dva učenca šolata na daljavo, starše so že večkrat pozvali, da bi si vendarle premislili. En učenec bi se rad vrnil v šolske klopi, drugi ne. Na ocenje- vanje sicer prideta v prostore šole in se tisti dan tudi testirata. Kot je znano, so šole za vse te otroke organizirale šolanje na daljavo, in sicer na način, da jim učitelji pošiljajo zaposlitve v e-učilnico. Njihovega znanja v času šolanja na daljavo naj ne bi ocenjevali med letom, saj so taka navodila šolskega ministrstva. Ob vrnitvi v šolo se zato marsikdo sooča s preobremenitvijo zaradi ocenjevanja in količine snovi. Monika Horvat, Estera Korošec Foto: osebni arhiv Tanja Španić Zaradi te bolezni bo v prihodnje več smrti Jasno je, pravi Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, da je v koronačasu manj odkritega raka. »Pri marsikateri ženski bo rak odkrit pozneje, v lokalno napredovali fazi, ker se jih zdaj prestreže toliko manj, kar je zelo težko dejstvo. Kako je sicer epidemija vplivala na potek onkoloških bolezni, bo sicer vidno šele čez nekaj let. Verjetno pa nas čaka večja umrljivost za rakom, ker bo odkrit pozneje.« Predsednica Europe Donne je izpostavila tudi, da zadnjih 10 let incidenca raka narašča in da je za to več vzrokov, med njimi staranje prebivalstva, »pa tudi več jih je odkritih kot včasih. Tudi nekoč so umirali za rakom, pa sploh niso vedeli, da ga imajo, ker se ga ni odkrivalo. Medicinska doktrina je bila takrat drugačna. Za čas okoli 70. in 80. let prejšnjega stoletja se tako za veliko ljudi ne ve, kaj je bil vzrok njihove smrti, mogoče ali zelo verjetno tudi rak. Na srečo so se zgodili veliki premiki na področju diagnostike in zdravljenja v zadnjih 40 letih, zato je tudi več odkritega raka med populacijo,« je še pojasnila Španićeva. Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 Kmetijstvo 8 jo ta semena še izvorni spomin prilagoditve na naše vremenske spremembe, če so zrasla v tujih toplejših in milih okoljih, kjer je pridelava semen enostavnejša.« Domača semena, ki jih semenijo na tujem Ob bok zapletenemu postopku izločitve Selekcijsko poskusnega centra Ptuj (SPC) iz v Srbijo prodane Semenarne Ljubljana se postavlja vprašanje ohranjanja in promocije domačih semen, ki so po mnenju mnogih naša garancija za prehransko varnost. Kot je znano, naj bi vlada do 31. marca letos imenovala ustreznega upravljavca SPC Ptuj in poskrbela za prenos njegovih delavcev iz posebej za ta namen ustanovljene družbe Center za avtohtone sorte semen, d. o. o., ki bo od Semenarne Ljubljana odkupila ptujski obrat. Kot najprimernejši novi upravljavec se že ves čas omenja Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Ogrožena ljubljanski motovilec in ledenka Foto: Črtomir Goznik lec je, komercializira še naprej. Za tako imenovane sorte, ki so proste na trgu in za katere ocenjujejo, da imajo posebno vrednost za Slovenijo, pa je predvidena vzpostavitev dodatne vzdrževalne selekcije, ki bi jo izvajal prihodnji upravljavec SPC Ptuj, po vsej verjetnosti KIS.« Mrtve sorte v genskih bankah V civilni iniciativi Ekoci so prepričani, da bi morala država nemudoma pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnost in v okviru tega med rezervami zagotoviti tudi avtohtona semena, saj so ta prilagojena našemu okolju, bolj odporna in večinoma zrastejo brez kemije, kar je zlasti pomembno pri podnebnih spremembah, ki smo jim priča. »Žal smo v času globalizacije, ko je kapital zarezal prav v vse pore našega življenja, priča nečednim praksam tudi pri pridelavi semen. Večina je spravljena v genskih bankah semen, kjer je več kot 5.000 sort 'mrtvih', saj se ne sadijo, sejejo in vzdržujejo sproti,« pravi prvi glas iniciative Irena Rotar in opozarja, da kmetje danes ne morejo priti do semen iz genske banke, saj lahko njihove vzorce dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji. »Če bi res hoteli imeti prava semena, bi morali preko kooperantov pridelovati tudi semena za komercialno pakiranje za slovenske vrtičkarje in kmete. Tako pa se dogaja, da je pri veliki večini slovenskih semen, ki jih danes kupimo v vrečicah pod oznako avtohtona, matično seme sicer res pridelano v Sloveniji, a jih mnoga zaradi večjega dobička podjetja pošljejo v semenitev v tujino. Zato se upravičeno sprašujemo, ali ima- Rotarjeva pri tem ošvrkne tudi kmetijske svetovalne službe, ki po njenem pospešujejo tuje hibridne sorte semen, zato meni, da je treba kmete spodbuditi k sejanju avtohtonih semen, in sicer z ustreznimi subvencijami. Prenos SPC na državo bo po njenem pomenil velik korak v bitki za obstoj slovenskih semen, a je pot do prave zmage po njenem še daleč. »Načrt Skupne kmetijske politike vsebuje cilje trajnostnega kmetijstva, a jih je nato na žalost v izvedbenih ukrepih Kljub temu da vlada nekaterih predlogov ni sprejela, na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ocenjujejo, da so rešitve za področje kmetijstva v desetem paketu protikoronske pomoči na splošno dobre. imajo tudi možnost do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali višje sile zaradi varstva otroka, ki je bil sicer sočasno uzakonjen v okviru drugega zakona. »To pravi- Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da se zavedajo pomena ohranitve rastlinskih genskih virov v slovenski lasti. »Nujno je, da dolgoročno ohranimo čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala. Okrepiti je treba dejavnost javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, pa tudi tiste, ki so namenjene vzdrževanju lokalnih sort. Okrepiti moramo slovensko semenarstvo, da bomo zagotovili lokalne sorte na trgu in v kmetijski pridelavi ter s tem prispevali k lokalni samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.« Foto: Dreamstime/M24 Podaljšane FFS-izkaznice Le delna izenačitev z drugimi sektorji co bodo lahko izkoristili kmetje, ki so obvezno ali prostovoljno vstopili v sistem socialnih zavarovanj na Veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s sredstvi za varstvo rastlin ter potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje teh sredstev je zaradi epidemiološke situacije in omejitev za pol leta podaljšana. Imetniki jih bodo lahko uporabljali do konca letošnjega junija. podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka bo znašala 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov za cel mesec časa, ko kmet ni mogel opravljati dela zaradi višje sile,« pravijo na KGZS. Diskriminatorne odločitve Pomoč pri nakupu hitrih testov Poleg tega dodatka za upokojence z nižjo pokojnino od 714 evrov je v PKP10 znova tudi ločena pomoč podeželju, namenjena nosilcem ali članom kmetije, ki so starejši od 65 let in solidarnostnega dodatka za upokojence niso prejeli, poleg tega pa njihovi obdavčljivi dohodki lani niso presegli 590 evrov. Da ne gre za avtomatizem, opozarjajo na zbornici, ampak je treba do konca meseca vložiti zahtevek za izplačilo. So pa kmetje končno izenačeni z ostalimi sektorji pri pravici do finančne pomoči za nakup hitrih antigenskih testov, po novem Še daleč do zmage bolj malo, zato se nam slabo piše, dokler ne bomo v Sloveniji celovito pristopili k strategiji Od semena do krožnika. In tako bo tudi ostalo, dokler kmetje ne bodo začeli sejati slovenskih semen in bodo zato ustrezno plačani, dokler jih bodo kmetijske svetovalne službe navduševale, naj sadijo tuja hibridna semena in kmetujejo intenzivno, vsako leto kupujejo nova semena in kemijo, ki omogoča večji hektarski donos, dokler zadruge ne bodo prodajale slovenskih semen … Do takrat si bomo morali ljudje pač pomagati sami: z izmenjavo semen, s povezovanjem v samooskrbne in sobivanjske skupnosti, povezovanjem na kmetijah in skupnim naročanjem hrane neposredno od kmeta do potrošnika.« Senka Dreu Za ohranitev genskega materiala Slovenija z Prednosti in slabosti PKP10 za kmetijstvo PKP10 tako predvideva izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije. KGZS ga je že predlagala v času prve karantene, v pomoč pa je enkratni solidarnostni dodatek zdaj uvrščen tretjič. stran 8 torek z 18. januarja 2022 Slovenija, Ptuj z Kdo sploh še lahko pride do avtohtonih slovenskih semen? S tem naj bi bilo sage o usodi SPC Ptuj, tam zaposlenih, kakor tudi semen, ki jih vzgajajo v centru, konec, ta pa srečen, a vendar se ekološki nevladniki sprašujejo, ali se bodo na Ptuju še naprej ukvarjali s slovenskimi avtohtonimi semeni, poleg tega jih zanima, kaj bo s semeni, ki so jih ohranjali v Semenarni Ljubljana, med katerimi sta najbolj znana ljubljanski motovilec in ljubljanska ledenka. Skrbi jih namreč, da teh semen v prihodnje ne bo več mogoče dobiti. Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so jim novi srbski lastniki Semenarne Ljubljana zatrdili, da bodo tudi po izločitvi iz svojega sistema še naprej poslovno sodelovali s SPC Ptuj, ki bo torej tako lahko še naprej zagotavljal proizvodnjo predosnovnega semena. »Semenarna Ljubljana bi vsaj v začetku lahko ostala tista, ki seme lokalnih sort, katerih vzdrževa- COLOR CMYK Foto: Arhiv Svet24 V okviru PKP10 kmetom pravica do kratkotrajne odsotnosti, to je treh dni bolniške brez obiska zdravnika, ne pripada, kar na KGZS ocenjujejo kot diskriminacijo. Čeprav so na zbornici, kot že rečeno, v glavnem zadovoljni z ukrepi PKP10, pa še vedno opozarjajo na nekaj predlogov, ki so naleteli na gluha ušesa odločevalcev, saj so bili zavrnjeni, s tem pa so postavili kmete v neenakovreden položaj z drugimi, zato so po njihovem diskriminatorni. »Ni bil sprejet predlog za davčno oprostitev prejetih sektorskih covid pomoči, ki so glede na obstoječo zakonodajo obdavčljive. To torej pomeni, da so vsi prejemniki pomoči, ki so glede na določbe zakona o dohodnini obdavčeni pavšalno, zdaj dodatno finančno obremenjeni. Prav tako ni šel skozi naš predlog za razbremenitev nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki plačujejo tako imenovani pavšalni zdravstveni prispevek. Tisti, ki do- polnilne dejavnosti na kmetiji opravljajo kot postranski poklic, torej niso kmečko zavarovani, sem pa sodijo tudi upokojenci, so iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje letno obremenjeni z več kot 460 evri,« razlagajo na zbornici, kot dodatni dokaz neenakosti kmetijstva v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami pa navajajo odločitev vlade, da kmetom pravica do kratkotrajne odsotnosti, to je treh dni bolniške brez obiska zdravnika, ne pripada. PKP10 namreč to možnost daje samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, ne pa tudi samostojnim zavezancem za prispevke, med katerimi so poleg obrtnikov tudi kmetje. Senka Dreu www.tednik.si Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! torek, 18. 1. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 18. januarja 2022 9 Podlehnik z Šola s prošnjo občini za sofinanciranje šole v naravi Slovenija z Predlog zbornice ob podražitvah hrane Občina bo financirala prevoz, uporabe bazena ne Naj se zniža DDV za hrano! Podlehniški svetniki so na zadnji občinski seji obravnavali dve vlogi Osnovne šole Podlehnik. Prvo so soglasno zavrnili, pri drugi pa so bila mnenja nekoliko različna. Obe je obravnaval odbor za negospodarstvo, javne službe in družbene dejavnosti. Podlehniška šola se je na občino obrnila s prošnjo za uvrstitev kuharice vrtca v višji plačilni razred (za največ pet plačilnih razredov). Ker je to mogoče samo ob zaposlitvi oz. premestitvi na drugo delovno mesto, so člani odbora ugotovili, da je bila vloga posredovana prepozno. Občino bi sicer to stalo okoli 120 evrov na mesec. Kot je pojasnil Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik, gre za delovno mesto v plačni skupini J, kjer so osebni dohodki precej nizki. »Zato smo na lokalno skupnost naslovili prošnjo, ali je mogoče še kaj pri osebnem dohodku kuharice ‚popraviti‘, saj ima slednja tudi številne delovne izkušnje. Pred samo zaposlitvijo smo zaprosili za nadstandardno zaposlitev, zato nismo podajali dveh vlog za isto osebo hkrati,« je pojasnil Kopold. Maloprodajne cene hrane se bodo do konca prvega četrtletja postopno dvignile, a to ne bodo veliki dvigi, miri predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah ter dodaja, da se tokratni podražitvi hrane namenja preveč pozornosti, saj smo bili podobnim zvišanjem cen hrane že priča v letih 2008, 2013 in 2015. Trgovci predlagajo nižji DDV za osnovne prehrambne proizvode Foto: ČG Učenci OŠ Podlehnik bodo plavalni tečaj opravili v sklopu šole v naravi. Šola ima trenutno redno (do) financirana tri delovna mesta, in sicer delovno mesto hišnika za Čistilke, hišniki in kuharji – najslabše plačani poklici Številna delovna mesta v plačni skupini J v vzgoji in izobraževanju ne dosegajo niti minimalne plače, ko ljudje začnejo delati v javnem sektorju. Zato jim država „doplačuje“ do minimalne plače. To je še posebej pereče zato, ker je mogoče napredovati samo na vsakih nekaj let. Tako so gotovo najslabše plačana delovna mesta v šolstvu čistilke, perice, hišniki in kuharji, ki svojo poklicno pot začnejo v plačnem razredu, ki je pod minimalno plačo. Slednjo pa nato prejemajo kar nekaj let,« je pojasnil Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik. Foto: Reuters/M24 Brez pomoči občine bi imela šola hišnika samo štiri dni na teden. nadstandard športne dvorane v višini 18 %, delovno mesto čistilke za isti namen v višini 35 % ter delovno mesto kuharice za potrebe vrtca v višini 30 %. Omenjenim delavcem šole država ne krije polnega delovnika, zato jim pri plačilu pomaga občina, kar na mesečni ravni znese okoli 1.000 evrov. Svetniki zavrnili pomoč v višini 1.300 evrov Druga vloga podlehniške osnovne šole se je nanašala na sofinanciranje šole v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Seči pri Portorožu (dom Burja). V aprilu bodo učenci prvega, drugega in tretjega razreda tam preživeli pet dni in hkrati opravili tudi plavalni tečaj. Kot je povedal Kopold, gre za večji finančni zalogaj za starše (okoli 140 evrov) ter seveda za nepozabno izkušnjo za te učence. Ker želijo staršem zmanjšati njihov delež plačila, so v ta namen že izvedli akcijo zbiranja papirja. Na lokalno skupnost pa so poslali prošnjo, ali obstaja možnost, da staršem kako pomagajo (financira- Ptuj z Novi prostori splošnih ambulant Zdravstvenega doma V lanskem letu so v Zdravstvenem domu Ptuj izvedli mnogo naložb. Med drugim so v pritličju popolnoma prenovili dve ambulanti in uredili novo prevezovalnico. Posodobljen je vozni park, na različnih deloviščih pa se lahko pohvalijo še z dodatnim kadrom. Velike načrte kujejo tudi za prihodnost; letos naj bi stekli postopki za načrtovano novo nadgradnjo stavbe, v kateri delujejo. matologa, za program se sicer še borimo. Izjemno pomembna pridobitev je celoten program ekipe 24-urne nujne medicinske pomoči, nje plačila uporabe bazena v šoli v naravi ali pa morda prevoz v dom in nazaj). Svetniki so financiranje plačila bazena v višini 1.365 evrov staršem zavrnili, odobrili pa so jim plačilo prevoza v šolo v naravi in nazaj. Pri tem vprašanju se je vnela nekoliko bolj burna razprava, saj je svetnica Eva Pipan vneto zagovarjala, da bi morali prošnji šole v tem primeru ugoditi. Preostali svetniki so bili mnenja, da ne morejo eno leto nekomu nekaj dati, spet drugo leto pa ne. Zagovarjali so, da mora občina enako obravnavati vse učence, pomaga pa naj se predvsem tistim, ki plačila šole v naravi ne bi zmogli. »Ne glede na odločitev svetnikov bomo vsem otrokom omogočili odhod v šolo v naravi. Če pa bi že kak posamezen starš resnično imel težko finančno situacijo, pa mu bomo pri tem seveda pomagali. Ponovno se bomo obrnili na občino oz. za ta namen porabili sredstva šolskega sklada. V vseh letih ni ostal doma še noben otrok,« je izpostavil Kopold in dodal, da je sicer sodelovanje z lokalno skupnostjo zelo dobro. Estera Korošec cinskih tehnikov. To je odraz dobrega dela, kar je prepoznalo tudi ministrstvo,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. ZD Ptuj se bo še širil Prostorske spremembe v Zdravstvenem domu Ptuj so posledica pridobivanja novih programov in tudi zagotavljanja ločenih prostorov za dejavnosti, povezane s koronavirusom.V prostorih zdravstvene preventive, ki je trenutno zaradi ukrepov ne morejo izvajati, so uredili prostore za cepljenje. Psihiatrično službo so preselili v drugo nadstropje, v pritličju, kjer je ta doslej delovala, pa uredili dve novi splošni ambulanti. »Zaključili smo veliko novih investicij. Preselili smo ambulanti številka 5 in 10, dr. Natalije Hanželj in dr. Klementine Bedenik, ki jo zdaj sicer nadomešča dr. Breda Bešvir. Ti ambulanti zdaj delata v pritličju. V letu 2022 smo pridobili tudi novega der- Po napovedih se bo kmalu podražila tudi hrana na trgovskih policah. V trgovinski zbornici ocenjujejo, da podražitev ne bo velika, so pa vladi predlagali znižanje stopnje DDV za osnovne prehrambne proizvode. Živilska podjetja medtem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. in sicer nujnih reševalnih prevozov brez zdravnika. Na ta način smo dodatno zaposlili 11 ljudi, nekaj diplomiranih, nekaj srednjih medi- Foto: DK Novi prostori so prijetno opremljeni, ambulanti, ki so ju preselili v pritličje, imata tudi skupno lepo urejeno prevezovalnico. Kmalu nova širitev prostorov Tudi v novem letu imajo velike investicijske načrte. Med drugim planirajo nakup električnih vozil. Ker konstantno širijo dejavnost, upajo na dodatno nadgradnjo prostorov Zdravstvenega doma. V tem letu naj bi pridobili potrebno gradbeno dovoljenje, graditi pa bi lahko začeli v naslednjem letu. »Urediti želimo prostore za ambulante, patronažo in zdravstveno vzgojo. Kot je videti, bo namreč cepljenje ostalo naša redna dejavnost, zato moramo prostore temu primerno urediti,« je načrte predstavila direktorica ZD Ptuj. Sočasno z novimi programi narašča tudi število zaposlenih, približujejo se že številki 300. Zaradi upokojitev bi trenutno nujno potrebovali dodatnega ginekologa, pulmologa in zdravnike splošne medicine. Upajo pa tudi na izdatno pomoč specializantov. Dženana Kmetec Trgovci so prejšnji teden na posvetu s predsednikom vlade Janezom Janšo in nekaterimi ministri tudi po vzoru Italije predlagali uvedbo znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne prehrambne proizvode, torej za osnovne vrste kruha, moke, testenin in drugih podobnih nujno potrebnih živil. Predlagajo znižanje s sedanje splošne stopnje za hrano 9,5 odstotka na štiri odstotke. Živilskopredelovalna podjetja želijo čimprejšnji dvig cen Da so po že lani dogovorjenih povišanjih cen dodatna povišanja zaradi aktualnih podražitev tudi letos neizogibna, so poudarili v Mlekarni Celeia. »Žal se morajo višje cene surovin, embalaže in energentov odražati tudi v višjih cenah izdelkov, saj proizvajalci z notranjimi rezervami tega nismo sposobni pokriti,« so pojasnili in navedli, da so se konec novembra lani s trgovci že dogovorili o višanju cen med 5 in 8 % odstotkov. »Ker pa so se dogovori o spreminjanju cen začeli že nekaj mesecev prej in ne upoštevajo podražitev surovin, embalažnih materialov in energentov, ki se dogajajo sedaj, bodo v prvih mesecih letošnjega leta dodatna višanja cen neizogibna,« so opozorili. Foto: arhiv M24 »Dvig cen si želimo čim prej,« je poudaril direktor Delamarisa in predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo Janez Rebec. Opozoril je, da je prenos stroškov po verigi na končnega kupca nujen. Navedel je, da so cene posameznih izdelkov dvignili že lani za od 5 do 10 %, a to ne pokrije vseh dvigov surovin. »V tem letu je zato potrebno, da bi cene dvignili še za 10 do 15 %. Pod največjim pritiskom je program piščančjega mesa.« V Perutnini Ptuj pa so pojasnili, da so že lani novembra dvignili cene posameznih izdelkov iz programa piščančje meso, perutninski izdelki in pripravljeni izdelki. V povprečju so se cene povišale za 10 %. Tudi v skupini Žito opozarjajo, da so se podražili embalaža, transport in energenti, da so cene surovin »šle v nebo«, podaljšali so se tudi dobavni roki. »Čeprav smo se nekaj časa trudili z notranjimi viri amortizirati ta velika odstopanja, smo že v lanskem letu morali napovedati povišanja cen. Na cene na trgu od trgovcev do končnega kupca nimamo vpliva, zato jih težko komentiramo,« so navedli. Ob tem pa opozorili, da je v okoliščinah, ki se ne spreminjajo na bolje, brez določenih cenovnih prilagoditev nemogoče zagotoviti stabilnost in vzdržnost poslovanja. Sta, Ur Madžarska 1. februarja v zamrznitev cen Madžarska vlada se je zaradi naraščajočih cen hrane odločila s 1. februarjem zamrzniti cene sladkorja, pšenične moke, sončničnega olja, svinjskega stegna, piščančjih prsi in mleka z 2,8-odstotno maščobo. Cene omenjenih osnovnih živil bodo zamrznjene na ravni, ki so jo dosegle sredi oktobra lani. Vse trgovine bodo morale znižati cene na to raven, je poudaril madžarski premier. Sklep vlade o zamrznitvi cen bo veljal tri mesece, po potrebi pa ga bodo podaljšali. Vlada se je novembra lani odločila za tri mesece omejiti tudi cene goriv, enako se je odločila ublažiti podražitve električne energije za mala podjetja. Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 10 stran 10 torek z 18. januarja 2022 Ormož z Vaščani gradijo kapelico Spodnje Podravje z Župani začeli udejanjati celovito obnovo vodovoda Umestili bodo kopiji kipov Podpisana pogodba za projektno dokumentacijo Vaščani Šardinja iz Ormoža so se pred dobrima dvema letoma odločili zgraditi kapelico. Vanjo želijo umestiti kopiji kipov, ki sta pripadali nekdanji kapeli. Foto: MH Del gradbenega odbora Alojz Sok, Slavko Rajh in Janko Cimerman pred novo kapelico Slovenske kraje bogatijo številni sakralni objekti, križi, kapele in znamenja, ki so jih predniki dali postaviti kot zaobljubo oz. znak zahvale za različna uslišanja v stiski ali nesreči. Le redko pa dandanes slišimo, da bi kdo dal postaviti kapelo. Zato nas je zgodba iz Šardinja še toliko bolj pritegnila. Kot so nam povedali tamkajšnji vaščani, so leta 2019 na pobudo sovaščana in nekdanjega župana Alojza Soka zavzeli odločitev, da bodo v tem delu vasi zopet zgradili kapelico. Nekdanja je bila namreč postavljena kakih 50 metrov nižje, in sicer pred več kot 500 leti kot spomin na kugo. Okoli leta 1960 pa naj bi kapelo takratni lastniki zaradi dotrajanosti podrli. Pravi motiv gradnje kipa Vaščani so tako zavihali rokave, določili gradbeni odbor in se lotili akcije. Zgradili so sodobno kapelico, ki ponosno, malce dvignjeno stoji v spodnjem delu vasi, na zemlji, ki jo je v javno dobro podarila sovaščanka Hilda Kociper. Načrt za izgradnjo je izdelal arhitekt Jure Kolenc. »Večino materiala, potrebnega za gradnjo, so nam donirala domača gradbena podjetja, tudi večina del je bila opravljena brezplačno. Razen zidave in ostrešja smo vse postorili sami. Celotno vrednost ocenjujemo na okrog 15.000 evrov. Le malo manjka, da bo kapela končana. Naredili bomo še teraso ter vgradili okno,« pripovedujejo člani gradbenega odbora Alojz Sok, Slavko Rajh in Janko Cimerman. Kapela pa bo imela še eno močno vez z nekdanjo. Vanjo namreč nameravajo postaviti kopiji kipov, ki sta že krasili tukajšnji kraj. »V bivši kapeli sta bila dva kipa, in sicer po ljudskem izročilu sv. Uršula in sv. Gertruda ali po domače Gera, ki sta danes v muzeju v Ormožu pod imenom sv. Doroteja in sv. Marjeta, saj so ju lastniki zemljišča, kjer je stala kapela, leta 1982 podarili muzeju. Narejena naj bi bila okrog leta 1405 v ptujskogorski kiparski delavnici. Kipa sta bila dejanski motiv gradnje kapele. Pridobili smo pisno ponudbo kiparja Martina Klinca iz Spuhlje, ki je pripravljen narediti kopije. Izdelava kopij bo stala slabih 6.000 evrov.« Občina je prisluhnila pobudi in zagotovila potreben denar. Želja vaščanov pa je, da bi novo pridobitev blagoslovili zadnjo nedeljo v avgustu. Monika Horvat Slovenija z Tretja lovska krvodajalska akcija Kri bi lahko darovalo 1.000 lovcev Predstavniki Lovske zveze Slovenije in Dobrodelnega lovskega društva Diana so ob začetku tretje vseslovenske lovske krvodajalske akcije Zavihajmo rokave! darovali kri na zavodu za transfuzijsko medicino. Akcije, ki se bo končala 14. marca, bi se lahko po optimističnih napovedih udeležilo tisoč lovcev. »Čas je, da tudi lovci zavihamo rokave in darujemo kri,« je ob tem poudaril predsednik lovske zveze Lado Bradač. S tem bodo lovci po njegovih besedah naredili nekaj dobrega za vse, ki bodo potrebovali kri. Izrazil je prepričanje, da to za slovenske lovce ne predstavlja težave. »Upam, da se letošnje akcije, ki poteka do sredine marca, udeleži vsaj tisoč slovenskih lovcev. Ali povedano drugače, trije na vsako lovsko družino,« je dejal. Po njegovi oceni je cilj dosegljiv kljub omejitvam zaradi epidemije covida-19. Bradač je pohvalil organiziranost centra za transfuzijsko medicino in dobro sodelovanje z Rdečim križem Slovenije. V lovski zvezi opominjajo, da se je na krvodajalsko akcijo treba predhodno prijaviti na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo, ali na najbližji transfuzijski center. Sta, ur Foto: Arhiv ŠT Ptujska županja Nuška Gajšek je minulo sredo skupaj s predstavniki še 18 občin Spodnjega Podravja podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za prvi sklop projekta celovite obnove vodovodnega sistema regije. Gre za investicijo v skupno infrastrukturo občin, povezovalne cevovode ter filtre za železo in mangan. Lokalne skupnosti so po dolgem obdobju nestrinjanj okoli pokrivanja stroškov nedavno na razpisu za projektanta vendarle izbrale podjetje Dr. Duhovnik. Pogodbena vrednost izdelave potrebne projektne dokumentacije znaša dobrih 550.000 evrov, pri čemer bo s 37,5 % največji delež pokrila Mestna občina Ptuj, ostale občine pa bodo prispevale sorazmerno glede na število priključkov. Kot je ob podpisu povedala Gajškova, so s tem naredili korak bliže k prepotrebni celoviti obnovi vodovodnega sistema, ki se vleče že leta: »Gre za regijski projekt, katerega namen je izboljšati kakovost pitne vode in zmanjšati vodne izgube. Obnova ni pomembna le za današnje uporabnike, temveč gre za projekt, ki je izjemnega pomena tudi za naše zanamce.« Prvi sklop, za katerega so podpisali pogodbo, je namenjen izdelavi projekta za gradnjo okoli 72 kilo- Celotna naložba sicer vključuje prenovo in novogradnje okoli 237 kilometrov cevi ter avtomatizacijo vodooskrbnega sistema z regulacijo vozliščnih jaškov. Nadgradili bodo komandni center, zamenjali krmilnike in komunikacijske modeme, zgradili dva globinska vodnjaka in uredili filtre železa in mangana iz pitne vode na osmih globinskih vodnjakih. Foto: MO Ptuj metrov povezovalnih cevovodov in skupne infrastrukture, pri preostalih sklopih, kjer so naročila prav tako že oddali, pa se posamezne občine usklajujejo z izbranimi izvajalci glede podpisa pogodb. Za sklope, pri katerih ponudnikov še niso izbrali, bodo razpise ponovile občine same. Podjetje Dr. Duhovnik je bilo sicer uspešno tudi na razpisu občine Hajdina, v Kidričevem so izbrali skupno ponudbo podjetij Lineal in Hidroinženiring, v občini Starše pa ponudbo podjetij Proinfra in Vodnogospodarski biro Maribor. Medtem so že v izvajanju sklopi, kjer so ponudnike uspešno izbrali v prvem poskusu, in sicer za Mestno občino Ptuj ter občine Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Zavrč in Destrnik, v občinah Majšperk, Videm pri Ptuju in Sveta Trojica pa bo treba razpise ponoviti. Sta, ur Ptuj z So na ceste v ČS Jezero res pozabili? Želijo si intenzivnejšo obnovo občinskih cest »Veseli smo, da so na Osnovni šoli Mladika končno dobili novo jedilnico, veliko manj pa smo zadovoljni s stanjem cest na tem območju. Nič se ni premaknilo na področju obnove cest v četrtni skupnosti Jezero. Žnidaričevo nabrežje, Čučkova ulica in Na tratah, vse te poti, ki vodijo okrog šole, so polne lukenj,« izpostavlja svetnica MO Ptuj Sergeja Puppis Freebairn. Puppis Freebairnova je izpostavila tudi nezadovoljstvo nad sprejetim proračunom za leto 2022. Meni namreč, da ta ni uravnotežen, saj da sredstva po četrtnih skupnostih niso enakomerno razdeljena: »V tem mandatu četrtna skupnost Jezero ni dobila nobenih sredstev za obnovo občinskih cest. Upam, da se bo to čim prej popravilo in uredilo. Ceste ob sami šoli so zelo uničene. Niso pa to edine občinske ceste na našem območju, ki so potrebne obnove.« Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je na očitek svetnice odgovorila rekoč, da se že nekaj let pri pripravi plana obnove cest držijo ustaljenih postopkov: »V začetku mandata smo pripravili nabor cest, ki jih moramo nujno obnavljati. Letno se dogovarjamo in usklajujemo, katere investicije so izvedene prioritetno. Preden se plan obnove potrdi na mestnem svetu, je usklajen še s predsedniki četrtnih skupnosti. Tudi za letošnje leto je bilo tako. Foto: ČG Puppis Freebairnova izpostavlja, da so obnove potrebne številne ceste v četrtni skupnosti Jezero, a da so nanje pri kovanju načrtov in umeščanju v plan in letošnji proračun pozabili. Sklep smo sprejeli na seji občinskega sveta novembra lani, skupaj s proračunom za leto 2022.« Ob tem zatrjuje, da na ČS Jezero nikakor niso pozabili, saj je v planu ureditev kolesarske steze in pločnika na Rogozniški cesti, dela naj bi začeli kmalu. Za to investicijo so si pridobili sredstva iz naslova Celostnih teritorialnih naložb. »Letos smo želeli obnavljati še Macunovo ulico, a ker tam lastniško zadeve niso urejene, je ni v planu. Nismo pa želeli prehitevati in sprejemati načrtov za naslednja leta. Konec leta bo začel delovati nov mestni svet in prav je, da se takrat pripravijo novi načrti. Vsi si želimo več denarja za obnovo, tako državnih kot občinskih cest,« še dodaja Gajškova. Dženana Kmetec Lenart z Občani sooblikujejo strategijo razvoja turizma Anketa o turistični viziji V Lenartu so se lotili priprave turističnih smernic za naslednja tri leta, za mnenje in predloge pa zaprosili svoje občane. Občina se je že pred časom pridružila vseslovenski zavezi k zelenemu turizmu, pospeševalcu razvoja, zaposlovanja, novih podjetniških priložnosti ter elementu višanja kakovosti okolja in življenja. »Zdaj smo začeli pripravljati strategijo razvoja turizma v občini za obdobje 2022–2025, ki jo vidimo kot temeljno programsko gradivo za razvoj tega področja. Ker pa si ne želimo, da bi dobili le še en suhoparen dokument, smo se odločili, da ga bomo oživili tako, da ga bodo sooblikovali naši občani,« Foto: ČG Strategijo razvoja turizma za prihodnja tri leta v Lenartu pripravljajo skupaj z občani. je dejala Valerija Jelen iz občinske uprave. Občane so pozvali, da izpolnijo anketo o poznavanju naravne in kulturne dediščine Lenarta in okolice, o tem, na katero znamenitost so najbolj ponosni, kako ocenjujejo dosedanji razvoj lenarškega turizma, zlasti trajnostnega, in kje ga vidijo v prihodnosti. Na koncu ankete lahko vsak zapiše svoje predloge, zanimivi pa bodo tudi odgovori na vprašanje o najprepoznavnejših tradicionalnih jedeh v občini. SD Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 18. januarja 2022 11 Benedikt z Od negovskih čelad do miocenskega kita Sveti Andraž z Zadnjih pet let je šel Mirko Vršič skozi pravi pekel Po 33 kilometrov dolgi arheološki učni cesti Od padca s padalom do novih pljuč Čeprav je to širši javnosti in celo med domačini premalo poznano, so v Benediktu in njegovi okolici bogata arheološka najdišča, in to vse od mlajše kamene dobe, ko so kraje naselili prvi prebivalci. Leta 2013 je zato v okviru Arheološke ceste Slovenske gorice nastal 33-kilometrski odsek Arheološka cesta Benedikt, hkrati pa je občina s pomočjo Turističnega društva Atlantida in Zgodovinskega društva Slovenske gorice pripravila tudi stalno arheološko razstavo. Kasneje je cesta postala del Eko muzeja Dolina miru, ki na celotnem ozemlju Benedikta povezuje njegovo naravno in kulturno dediščino, njegova postavitev pa je bila sofinancirana iz evropskih sredstev Leader. Ko ima hudič mlade, jih ima več, pravi star slovenski pregovor, ki še kako velja za Mirka Vršiča iz Drbetincev. Nesreča pri njem v zadnjem času res ni počivala, a se je ta vsestranski 54-letni rekreativni športnik kot maček, ki ima sedem življenj, vedno znova postavil na noge in dokazal, da je pravi borec, ki se nikdar ne preda. Njegova barka je dolgo plavala povsem mirno: služba ocenjevalca v izpitnem centru, žena, dva sinova, nova hiška. Rad se je rekreiral, saj je kolesaril, smučal, plaval, obenem pa se navduševal nad adrenalinskimi športi, saj je bil strasten ljubitelj jadralnega in motornega letenja ter skokov s padalom. Čudežno preživetje in polomljene kosti Foto: Arhiv Zarja/M24 Od 26 v Sloveniji le še ena Največja benediška znamenitost so nedvomno bronaste negovske čelade, poimenovane po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova. Pred 210 leti jih je v Ženjaku, danes Na klancu v Benediktu, med oranjem svoje njive povsem po naključju odkril kmet Jurij Slaček in jih izkopal kar 26. Nastale so v času med 450 do 250 pred našim štetjem, ko je bila v naših krajih zelo razvita tehnologija livarstva, zato so tudi njihova posebnost razni napisi, številke in okraski, ki po mnenju strokovnjakov dokazujejo visoko kulturo naših prednikov. Odkritje negovskih čelad, ki so postale splošna strokovna beseda za vse čelade podobne oblike in časa nastanka v alpskem prostoru, velja tudi za prvo in najpomembnejšo arheološko najdbo na prostoru med Muro in Dravo. Slaček je čelade najprej radovednežem, ki so k njemu takrat prihajali od blizu in daleč, razkazoval na svojem domu, nato pa jih dobro prodal v Maribor, od koder so potem romale večinoma v Avstrijo in Nemčijo. V Sloveniji je tako ostala le ena, hranijo jo v Narodnem muzeju Slovenije, nekaj jih najdemo še v muzejih v Gradcu, na Dunaju in v Berlinu, ostale pa so del zasebnih zbirk oziroma se je za njimi izgubila vsaka sled. In prav tu se je leta 2016 najprej zalomilo. S kolegom sta skočila s padalom v tako imenovanem Canopy piloting načinu, kar pomeni, da sta skočila skupaj, a vsak s svojim padalom. »Hotela sva se prijeti, a se je kolega zapletel v vrvice mojega padala, ki se je zato začelo zapirati, zato sva z višine 200 metrov začela v spirali drveti proti tlom. Zaviral je, kolikor je lahko s svojim padalom, da bi preprečil najhujše, a bil sem pod njim, poleg tega je bilo moje padalo že povsem zaprto, zato sem z vso silo treščil na tla,« se spominja Vršič, ki je strmoglavljene pravzaprav preživel po čudežu. Medtem ko jo je njegov kolega odnesel le z nekaj praskami, bi zanj lahko skoraj rekli, da si je polomil vse kosti. Zlomljene je imel namreč obrazne kosti, medenico, rebra, trikrat prelomljeno hrbtenico, uničen desni kolk in poškodovane živce na desni nogi, udarec je povzročil tudi hematom na glavi; da so nevarno strjeno kri odstranili, so mu morali prerezati lobanjo. »Dve leti in pol je trajala rehabilitacija, še vedno šepam na desno nogo, zaradi poškodbe glave je tudi koncentracija nekoliko slabša, zato so me takrat za dve uri invalidsko upokojili, iz Murske Sobote pa službeno premestili v Maribor.« Robot zaradi odvzema prednosti Foto: rhiv Zarja/M24 Poleg najdišča negovskih čelad je v naselju Trotkova največje gomilno grobišče s 57 gomilami. Cilj: ozavestiti domačine Zemljišče, kjer so odkrili negovske čelade, je danes v lasti Draga Vogrina, ki, kot sam pravi, z izjemo informativne table ne more obiskovalcem ničesar pokazati, saj zaradi gozda tam ni več kaj videti. Anton Mlasko, predsednik Turističnega društva Atlantida, ki je bilo ustanovljeno leta 2011 ob 200. obletnici velikega odkritja, dodaja, da se že pripravljajo na predstavitev blagovne znamke Benedikt – panonska praidila, vendar bo prava promocija kraja in njegove bogate arheološke zgodovine zaživela šele takrat, ko se je bodo v polni meri zavedali in jo cenili tudi domačini, lokalni ponudniki pa začeli tržiti. Na benediški arheološki cesti, po kateri se je mogoče odpravite peš, s kolesom ali motornim vozilom, je 12 točk oziroma spomenikov. Poleg najdišča negovskih čelad je v naselju Trotkova največje gomilno grobišče s 57 gomilami, župnijski urad hrani ploščat kamen z zelo staro pisavo, pravi arheološki biser pa predstavlja tudi izjemno ohranjeno fosilno okostje mladiča miocenskega kita, ki je staro okoli 13 milijonov let. Senka Dreu Približno leto dni se je vozil na delo v štajersko prestolnico, ko ga je nesreča zadela drugič. »Julija 2020 sem se s skuterjem peljal po ravnici od Lenarta proti gostilni Šiker, ko mi je v križišču pri Hrastovcu voznica vzela prednost in sem spet nezavesten obležal na tleh.« Glavo mu je k sreči zaščitila čelada, so mu pa počila tri vratna vretenca, zlomil si je pogačico na levi nogi, poškodoval si je rame. Da je bil potem nekaj časa videti kot robot, pravi, saj je imel opornice na več mestih; na vratu, čez prsni koš in na kolenu. In potem je udarilo še tretjič. Decembra 2020, ko se je komaj spet »postavil« na noge, so se v družini okužili s covidom-19. »Eden od sinov ne živi več doma, drugi je bil na testu pozitiven, a ni kazal nobenih znakov bolezni, žena pa je imela blažje simptome. Tudi meni sprva ni bilo nič, po treh dneh pa sem se začel slabo počutiti, zato sem šel na testiranje v zdravstveni dom v Gornjo Radgono, kjer je sicer žena zaposlena kot medicinska sestra. Tudi moj test je bil pozitiven, dobil sem vročino, kašljal sem, glava me je bolela, počutje je šlo precej Foto: osebni arhiv Mirko Vršič po presaditvi pljuč v ljubljanskem kliničnem centru … navzdol, bi lahko rekel, zato so me znova odpeljali k zdravniku. Takrat sem že komaj hodil, kisika v krvi pa imel tako malo, da so me iz Gornje Radgone nemudoma z rešilcem odpeljali v bolnišnico v Rakičanu.« Covid mu je uničil pljuča Tam je bil kakšen teden na kisiku, potem pa so ga, čeprav se mu je zdelo, da mu gre na bolje, dali v umetno komo. »Po mesecu dni so ženi rekli, naj se pride poslovit od mene, saj mi ne morejo več pomagati, ker so pljuča tako zdelana od covidne pljučnice, da ne zmorejo več opravljati svoje funkcije, poleg tega sem staknil še sepso. Žena je vztrajala, da me premestijo v Maribor ali Ljubljano, vendar naj zame nikjer ne bi bilo prostora. Če ga najdete, ga pošljemo, so ji rekli. In je uredila. Zato so me 11. januarja lani z vojaškim helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana, kjer so me šele po treh tednih zbudili iz kome,« pripoveduje, kot zanimivost pa doda, da je trajalo kar tri dni, da jim ga je uspelo zbuditi, čeprav za to običajno potrebujejo le en dan. Šele v Ljubljani je izvedel, kako resno je njegovo zdravstveno stanje in kako ogroženo življenje. Da bo za preživetje nujna presaditev pljuč, so mu povedali. Kot kandidata so ga takoj vpisali na seznam Eurotransplanta, prva ponudba je prišla že naslednji dan, sledile so še druge. »Nisem mogel verjeti, da gre to tako hitro, saj sem bil prepričan, da bom na organ čakal vsaj mesec dni.« A so zdravniki kot ustrezna sprejeli šele tretja pljuča. Presaditev so opravili 13. februarja, operacija je trajala deset ur, Vršič pa je za 34-letnim Zdravkom Horvatom iz romskega naselja v Pušči postal drugi covidni bolnik s transplantacijo pljuč. Foto: SD … in v domači dnevni sobi skoraj leto dni po operaciji. Še sanja o letenju Na noge so ga postavili že dan po operaciji. »Mišična masa je bila na nuli, zato sprva nisem imel nobene moči, potem pa sem z vsakim dnem počasi napredoval in zmogel več korakov. Bolečine zaradi same presaditve nisem čutil, seveda pa boli v prsnem košu, ki ti ga prerežejo, da vstavijo nova pljuča. In prav nenavadno, že skoraj neverjetno se mi je zdelo, ko so mi zdravniki povedali, da so bila moja nova pljuča, če se pošalim, za številko prevelika zame in so jih morali na desni strani malo odrezati. Priznam pa, da me je ves čas bolj od bolečine, ki sem se je v zadnjih letih že kar navadil, skrbelo, ali bo moje telo sprejelo ta veliki tujek.« In ga je, saj bo kmalu minilo leto dni od presaditve. Življenje po vseh teh pretresih seveda ni več enako, kot je bilo pred nesrečami, pravi Vršič, ki se je takoj, ko so mu zdravniki dovolili, tudi cepil, in to doslej že trikrat. Prepričan je namreč, da ne bi doživel takih zdravstvenih zapletov, če bi bil ob okužbi že lahko cepljen. A takrat se je cepljenje šele začelo, in sicer za starejše osebe. »Danes pogrešam šport in zlasti letenje. Manjka mi ta občutek svobode, a sem ga zdaj pač preselil v spomine in domišljijo. Po ravnem že malo kolesarim, vsak dan se sprehodim do našega novega stolpa na Ostragovi, sicer pa še vedno veliko počivam in upam, da mi bodo pljuča še dolgo služila.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 Kultura in izobraževanje 12 COLOR CMYK stran 12 torek z 18. januarja 2022 Ptuj z Art umetniški atelje s posluhom za drugačne Umetnice odprle vrata uporabnikom VDC Sožitje Nova ptujska galerija Art umetniški atelje v Murkovi 4 je nekaj posebnega. To ni samo umetniški hram treh umetnic (Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj, Jožice Zorko Hofmüller), ki želijo novo okolje umetniško obogatiti, temveč s svojim delovanjem in aktivnostmi na stežaj odpirajo vrata tudi ustvarjalnosti ljudi s posebnimi potrebami. S tem ko so uporabniki VDC Sožitje dobili priložnost za svoje delo oz. ustvarjanje v središču mesta, se zanje marsikaj spreminja, ne samo, da širijo svojo socialno mrežo, spoznavajo novo okolje, srečujejo druge ljudi, poskušajo se tudi s prodajo. Foto: Črtomir Goznik Rebeka Gulin, skupinska habilitatorka v VDC Sožitje Ptuj Hvaležni umetnicam za priložnost Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Natalija Rep je spretna pri pletenju kap, prav tako tudi pri ročnem in strojnem šivanju na blago ter pri sestavljanju manj zahtevnih izdelkov. Marko Hebar rad plete in veze. Pri delu je zelo dosleden, izdelek, ki prihaja izpod njegovih rok, mora biti brez napak. Pri pletenju kape jih je naredil nekaj, zato se je dela lotil na novo. Tako so še bolj vključeni v vsakdanjik. Zelo so hvaležni umetnicam za to priložnost. V Art ateljeju v Murkovi lahko Ptujčani in drugi obiskovalci tudi kupijo številne izdelke VDC Sožitje: izdelke iz tekstila iz lastnega progama, iz gline in voščilnice. Sprejemajo pa tudi naročila za izdelke po željah kupca. V okviru reciklaže jeansa pa že nekaj let izdelujejo predpasnike in jeans torbice. Nenehno se trudijo, da bi kupcem ponudili nekaj novega, zanimivega in praktičnega. Zaradi covid razmer so za zdaj dnevno v ateljeju Marko Hebar, Karmen Meško in Natalija Rep, skupaj s skupinsko habilitatorko v VDC Sožitje Ptuj Rebeko Gulin. Ko se bodo zdravstvene razmere izboljšale, bodo vključili še druge uporabnike VDC Sožitje, je povedala. Marko Hebar iz nove bivalne enote Žabjak, kjer jih trenutno biva 13, je ob našem obisku vezel vrhnji del otroške okrasne blazine z avtomobili. Pri pletenju kape pa je naredil nekaj napak, zato jo je razparal in se dela lotil na novo. Vedno stremi k temu, da je izdelek brez napak. Ima dekle Darinko, s katero se dobro razumeta. V bivalni enoti bivata skupaj, saj kot osebi s posebnimi potrebami nimata možnosti, da bi zaživela samostojno, in poskušata poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe. Karmen Meško je v bivalni enoti že deset let, nekaj časa je bila tudi v bivalni enoti v Gornji Radgoni, je pletla gamaše. Sicer pa je spretna tudi pri oblikovanju gline, iz katere izdelujejo mobile z zvončki, svečnike, vaze, izparilnike, posodice za čebulo, česen, majhne posodice za različne izdelke, glinene vrtnice, ki jih še posebej priporočajo kot darilo ob praznikih, za valentinovo. Ta vrtnica je večna, le razbiti je ne smemo, je povedala. Vabilo vsem, naj jih obiščejo Natalija Rep, ki ustvarja pri vhodnih vratih ateljeja, najprej obiskovalca povpraša o tem, ali izpolnjuje PTC-pogoje. Zelo je spretna pri pletenju kap, prav tako pa tudi pri ročnem in strojnem šivanju na Foto: Črtomir Goznik V Art ateljeju v Murkovi 4 na Ptuju lahko Ptujčani in drugi obiskovalci tudi kupijo številne izdelke VDC Sožitje iz tekstila in gline ter voščilnice. Juršinci z Odprtje novih učilnic na šolskem podstrešju Svetli razredi na vrhu šole Osnovna šola Juršinci je bogatejša za dodatne prostore, v katerih od prejšnjega ponedeljka že poteka pouk. Ideja o ureditvi 220 kvadratih metrov velikega neizkoriščenega podstrešja v sodobno mansardo je zorela že nekaj časa, saj je zaradi vse večjega števila malčkov postajal pretesen sosednji vrtec. Eno skupino so zato preselili v šolsko jedilnico, s tem pa so nastale težave pri organizaciji malic in kosil, zato je bilo treba prostorsko stisko rešiti drugače. Možnost, da bodo podstrešje spremenili v dodatne učilnice, je občinska uprava upoštevala že pri energetski sanaciji šolske stavbe in takrat tja napeljala tudi vodo, kanalizacijo in elektriko. V šolskem pritličju je nastal prostor za pot- »Naša dolgoletna želja je bila, da bi se nekje v središču Ptuja pokazali s svojimi izdelki. Kar nekaj časa je trajalo, da smo vzpostavili stik z nekom, ki nam je šel naproti. To so bile tri umetnice, ki smo jim nadvse hvaležni za to priložnost. Ko so si urejale najem prostorov na MO Ptuj, vse tri so zaposlene, zato dopoldne ne morejo biti v ateljeju oz. trgovini, so iskale možnost, da bi z nekom sodelovale. Ptujska županja Nuška Gajšek se je spomnila na nas, za kar smo ji zelo hvaležni. Začeli smo se pogovarjati in delati na tem, da dopoldanski čas pokrijemo mi, iz VDC Sožitje, popoldne pa bodo v ateljeju umetnice same. Komaj čakamo, da bomo skupaj izvedli tudi kakšno od delavnic. Upamo, da smo s tem sodelovanjem dobili tudi priložnost za več promocije,« je o tem edinstvenem sodelovanju povedala Rebeka Gulin. Foto: SD Juršinski tretješolci so nastopili na odprtju novih učilnic v mansardi, kjer imajo pouk od prejšnjega ponedeljka. rebe vrtca, v mansardi pa so tri nove učilnice s sanitarijami, kar je dovolj za eno celo triado. Trenutno v izjemo svetlih prostorih na vrhu šole »bivajo« učenci dveh tretjih in enega četrtega razreda. Tretješolci so bili tudi gostitelji na odprtju, na katerem so nastopili s kratkim kulturnim programom. Ravnatelj Matej Sužnik je povedal, da število otrok narašča tudi v šoli, v letošnjem šolskem letu pa jo obiskuje 251 učencev. Obžaloval je, da odprtja te izjemne pridobitve za šolo in občino zaradi epidemiološke situacije niso mogli pripraviti v večjem obsegu, in se obenem zahvalil svoji predhodnici Jelki Svenšek, ki je pred upokojitvijo pravzaprav začela projekt širitve šole. Ponosen, da je mansarda končno dobila uporabno dovoljenje, je bil tudi župan Alojz Kaučič. »S tem velikim projektom za majhno občino, kot je naša, investicija je namreč stala približno blago ter pri sestavljanju izdelkov. Vse, kar novega osvoji, z največjim veseljem prenaša tudi na druge. Pri tem pa tudi sama išče načine, kako bi nek izdelek lahko še izboljšala. Tako imajo sedaj njene kape debelejši rob čez ušesa, da se rob več ne viha pri uporabi in da je kapa še toplejša. Pri svojem delu je zelo natančna. Uporablja tudi računalnik in družbena omrežja. Uživa v narodno-zabavni glasbi, sprehodih v naravo in zibanju na zibelki. Naši sogovorniki uživajo v ateljeju, ki je tudi trgovinica, hkrati pa si želijo, da bi jih obiskalo čim več Ptujčanov in turistov. Upajo, da bodo prišli s toplejšimi dnevi, ko tudi covid-19 več ne bo ovira. Z veseljem jim bodo predstavili svoje izdelke, ki so plod velike potrpežljivosti, vztrajnosti. Še najbolj pa bodo veseli, če jih bodo kupili, z njimi obogatili svoje domove ali razveselili koga, ki jim je še posebej pri srcu. Ob koncu obiska so še spomnili, da se bliža valentinovo in da glinene vrtnice že čakajo nanje. MG www.tednik.si Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! 450.000 evrov, smo dokazali, da ne gradimo samo cest, ampak vlagamo tudi v našo prihodnost, torej naše najmlajše. Z največjim veseljem vam povem, da smo bili za pogum, da smo se upali lotiti takega zalogaja, na koncu lepo nagrajeni – s šolskega ministrstva so nam namreč potrdili, da bodo h gradnji mansarde primaknili 218.000 evrov, kar je skoraj polovica celotne investicije.« SD Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Strelstvo Raušlova v Rušah do ekipnega srebra Stran 14 Tenis Turnir, ki lahko Tamari veliko prinese Stran 14 stran 13 Futsal Bukovec: »Od soigralcev v reprezentanci sem dobil nekaj koristnih nasvetov« Stran 15 Šolski šport Prvič je odločal žreb Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Alen Krajnc Odhaja v ekipo, ki ji je včasih zabijal gole Ptujčan Alen Krajnc je nogometno abecedo spoznaval na Ptuju, pri Dravi, kjer je ostal do kadetskega staža, do konca sezone 2010/11. Naslednji korak je bil prestop k sosedom iz Kidričevega, kjer je nastopal v sezoni 2011/12. Največji razcvet je doživel v sezoni 2012/13, ko je igral za Koper, takrat je v 1. mladinski ligi na 25 tekmah dosegel neverjetnih 26 golov. V tej sezoni je v dresu kanarčkov tudi debitiral v 1. ligi. Na Štajersko se je vrnil leta 2015, ko je zaigral za matično Dravo. Po krajših epizodah pri Aluminiju in Zavrču se je v sezoni 2017/18 dokončno ustalil pri Aluminiju. V naslednjih štirih sezonah je bil domala nepogrešljiv član zasedbe šumarjev, saj je med rdeče-belimi zbral 97 nastopov v 1. ligi, k temu pa je dodal še 15 nastopov v pokalnem tekmovanju. Sledil je nepričakovan razhod s šumarji, po krajšem prehodnem obdobju, ko je bil brez kluba, pa se je odločil za ponudbo iz Rogaške, kjer se je pridružil zasedbi, ki jo je vodil trener Franci Fridl. Prvi nastop je vknjižil v 4. krogu, in to kakšen: proti Bilju je zabil dva gola! V 14 tekmah je do konca jesenskega dela zbral 10 zadetkov, kar ga uvršča na visoko 4. mesto lestvice strelcev 2. lige. Spomladi pa svoje športne zgodbe ne bo nadaljeval z ekipo iz Rogaške Slatine, ampak ga je v svoje vrste zvabila ponudba iz severne Primorske – postal je član vodilne Gorice. Ta ima odkrite prvoligaške se skupaj vrnemo tja. Verjamem, da imamo kakovostno moštvo in lepo priložnost, da to tudi uresničimo,« je za spletno stran kluba povedal novinec v sinje modrem dresu Gorice. Krajnc bo na svojem hrbtu nosil svojo prepoznavno številko 99. Zanimivost: v zadnji sezoni pri Aluminiju je Krajnc dosegel tri zadetke, dva od teh je zabil – Gorici … Predpogodbo podpisal že pred dvema mesecema Foto: Črtomir Goznik Alen Krajnc je v dosedanji karieri v 1. ligi odigral natanko 100 tekem: 97 v dresu Aluminija in 3 v dresu Kopra. cilje, načrt je, da že letos formira ekipo za naslednjo sezono, ki naj bi bila prvoligaška. V tej zgodbi pa je igralec s 100 nastopi v prvi ligi še kako dobrodošel … Krajnc bo v ekipi trenerja Mirana Srebrniča popestril konkurenco v napadu. Po osnovnem nogometnem poklicu je krilni napadalec, se pa odlično znajde tudi na bočnem položaju. »Občutki ob prihodu v Gorico so dobri. Velikokrat sem igral tu, tako da sem na to okolje že navajen. Upam, da bom uspešen. Imam bogate izkušnje z igranjem v prvi ligi, v Gorico pa sem prišel prav s tem namenom, da Po petkovi tekmi z Aluminijem so nogometaši Gorice dobili prosta dneva, ki jih je Alen izkoristil za vrnitev na Štajersko. V tem času je z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj o prestopu in pričakovanjih. Kako je sploh prišlo do kontakta z Gorico? A. Krajnc: »Prve kontakte z mano so Goričani vzpostavili že med sezono, temu je sledilo nekaj sestankov, po teh pa so mi poslali konkretno ponudbo. Ker sem bil z njo zadovoljen, sem jo tudi sprejel. Že pred dvema mesecema smo podpisali predpogodbo, do realizacije pa je prišlo v prestopnem roku, pred začetkom priprav. Gorica je v Sloveniji vendarle velik in prepoznaven klub, ima velike ambicije po vrnitvi v 1. ligo, kar je bilo pri moji odločitvi ključno. Verjamem, da lahko skupaj naredimo lepo zgodbo in da je to lahko lepa priložnost za vrnitev na prvoliogaško sceno, pozneje pa tudi odskočna deska za nadaljevanje kariere.« Nogomet z Prijateljska tekma Vodilni drugoligaš preobrnil izid v svojo korist Gorica – Aluminij 2:1 (0:1) Foto: Manca Hvalič, ND Gorica Utrinek s pripravljalne tekme med Gorico in Aluminijem STRELCI: 0:1 Kadrić, 1:1 Marc, 2:1 Prodanovič. ALUMINIJ: Nwolokor, Ploj, Dodik, Petek, Bolha, Nkama, Marinšek, Matjašič, Đerlek, Bizjak, Kadrić. Igrali so še: Janžekovič, Azemovič, Mlinar, Schaubach, Benotič, Majcen, Ciganovič, Brest, Medved, Sagadin. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Aluminija so v petek v Novi Gorici odigrali drugo pripravljalno tekmo na spomladanski del sezone 2021/22. Po porazu z zagrebško Lokomotivo v gosteh (4:3) so tokrat morali premoč priznati še Goričanom. Prvoligaška zasedba iz Kidričevega je na severnem Primorskem nastopila v nekoliko okrnjeni postavi, manjkali so namreč Gašper Pečnik, Aljaž Krefl, Roko Prša in Rok Kidrič. Pri domačinih, ki v 2. ligi prepričljivo vodijo in so na dobri poti vrnitve v 1. ligo, ni zaigral izkušeni Matija Širok. Že takoj po prihodu k Aluminiju je priložnost od prve minute naprej dobil novi vratar David Nwolokor, ki bo naslednje leto in pol za šumarje nastopil kot posojen nogometaš Rijeke. Podobno je na domači strani storil tudi Miran Srebrnič, ki je takoj v začetno postavo uvrstil Alena Krajnca, ki se je Goričanom pridružil sredi tedna. Gostje so po prvem delu vodili z golom Harisa Kadrića, ki se je po globinski podaji iz ozadja znašel sam pred vratarjem in ga suvereno ugnal. Drugi del je trener Oskar Drobne odigral z mlajšimi močmi, priložnost je dobilo kar sedem mladincev (Abdraž Mlinar, Rok Schaubach, Luka Benotič, Jan Majcen, Tim Ciganovič, Nejc Medved, Kristjan Sagadin), ob njih so zaigrali trije prvokategorniki – Luka Janžekovič, Emir Azemovič in Marko Brest. Domačini so v tem delu dosegli dva zadetka, izenačujočega je z izjemnim prostim strelom prispeval Abel Marc, zmagovitega pa je iz gneče pred golom dosegel Rene Prodanovič. Oba strelca za Gorico sta letnika 2001. Kidričani so se v začetku tedna odpravili na mini priprave v hrvaško Istro, kjer bodo ob treningih odigrali tekmi z madžarskima prvoligašema. Glede na zadnje informacije obstaja velika verjetnost, da se bo ekipi priključil 24-letni Hrvat Karlo Plantak (v Sloveniji je že igral za Celje). JM Gorica ima lepo prednost pred tekmeci v 2. ligi, pet točk pred Triglavom in kar 15 pred tretjeuvrščeno Rogaško. A. Krajnc: »Prednost je lepa, a na to se ne smemo preveč ozirati, saj se lahko hitro kaj zalomi. Treba bo vsako tekmo posebej odigrati zbrano in s 100 % pristopom, pa težav ne bo.« Kako gledaš na nekajmesečno obdobje, ki si ga preživel pri Rogaški? A. Krajnc: »V Rogaški Slatini so vodilni sestavili dobro ekipo, ki je bila na določen način hit prvega dela sezone 2021/22. Tretje mesto ob premoru je lep dosežek, ki se ga bom z veseljem spominjal, sedaj pa že grem novim izzivom naproti.« Naključje je naneslo, da si prvo tekmo v dresu Gorice odigral proti svojemu nekdanjemu klubu. A. Krajnc: »Kot zakleto ravno proti Aluminiju (smeh). Malo je bilo težko, a potem je steklo, treba je odigrati tudi takšne tekme proti bivšim klubom. Srečanje je bilo sicer precej izenačeno, kakšne posebne razlike v prid enega ali drugega moštva ni bilo. Nekako v valovih je imelo pobudo zdaj eno, zdaj drugo moštvo. Morda si je Aluminij pripravil kakšno priložnost več, a nič posebnega.« Jože Mohorič Nogomet z NK Maribor Martinović in Požeg Vancaš še naprej v istem klubu Nogometaši Maribora so v nedeljo v pripravljalnem srečanju ugnali kranjski Triglav z rezultatom 4:0, vse gole so dosegli v drugem polčasu. Trikrat se je med strelce vpisal mladi Žan Vipotnik (lani najboljši strelec mladinske lige), enega je dodal Danijel Šturm. Mariborčani so zelo aktivni tudi na drugem področju, pri prestopih. Zanimivo je v obeh smereh, tako pri odhodih kot prihodih. V smeri prihodov je za zdaj prvi prišlek med vijoličastimi Max Watson. Gre za 25-letnega branilca iz Švedske, ki je nazadnje igral za tamkajšnjega prvoligaša Mjällby AIF, v Slovenijo pa je prišel kot prosti igralec. »Ker obstaja možnost, da Robert Voloder ne bo ostal z nami v nadaljevanju sezone, smo se morali odzvati. Iskali smo nekoga, ki bi z izkušnjami, predvsem pa s stanovitnostjo v igri, pomenil okrepitev na štoperskem položaju. Pomembno je, da je šlo za obojestransko veliko željo, saj smo imeli podobne cilje,« je prvo okrepitev v letu 2022 opisal športni direktor Marko Šuler. V smeri odhodov je seznam daljši, nanj so se v zadnjem tednu uvrstila tri imena. Prvi je Črnogorec Ilija Martinovič, ki z Mariborom ni spisal tako uspešne zgodbe kot z Aluminijem, zato se je s klubom dogovoril za sporazumno prekinitev pogodbe. Novega delodajalca je našel v Ukrajini, kjer bo odslej branil barve tamkajšnjega prvoligaša Černomorca iz Odese. »Čast in privilegij je, da sem bil del zgodbe NK Maribor. Spoznal sem veličino kluba, o katerem mnogi sanjajo. Tukaj sem preživel veliko lepih trenutkov, pridobil nova prijateljstva,« je ob odhodu dejal Ilija. V isti ukrajinski klub se seli še en član mariborske zasedbe, in sicer Rudi Požeg Vancaš. Belokranjec je bil ob prestopu iz Celja v Maribor nogometaš, za katerega je takratno vodstvo najbolj odvezalo mošnjiček. »Vesel sem, da sem bil del največjega kluba v svoji državi. Vsak igralec, ki med kariero obleče dres Maribora, pomni to obdobje kot res nekaj posebnega, kar ti ostane za zmeraj v spominu,« je za spletno stran Maribora med drugim dejal Rudi. Tudi Požeg Vancaš je z Mariborom dosegel dogovor o sporazumni prekinitvi pogodbe. Zasedbo trenerja Radovana Karanovića je kot tretji zapustil še en pomemben mož, Blaž Vrhovec. Ta je dlje časa odlašal s podaljšanjem pogodbe, na koncu pa se je ob ustreznem nadomestilu preselil na Ciper, k tamkajšnjemu prvoligašu Anorthosisu iz Famaguste. »Ni se bilo lahko odločiti za odhod, a sem začutil, da je prišel čas v karieri, ko sem želel preizkusiti nekaj, kar me je mučilo, saj sem si vedno želel, da bi igral tudi v tujini. Vesel sem, da smo s klubom dosegli dogovor in smo se razšli v prijateljskih odnosih,« je dejal Vrhovec. JM Foto: Črtomir Goznik Ilija Martinović je v Sloveniji zaigral za Aluminij in Maribor, kariero bo nadaljeval v Ukrajini. Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 18. januarja 2022 Tenis z OP Avstralije v Melbournu Turnir, ki lahko Tamari veliko prinese V »deželi tam spodaj« se je v tem tednu začel glavni del prvega grand slam turnirja v letošnji sezoni. Igralci in igralke se bodo v Melbournu potegovali za skupni nagradni sklad 55 milijonov dolarjev (47,9 milijona evrov). Nastop v 1. krogu (brez odbitega davka) prinaša 103.000 dolarjev, v drugem 154.000, v tretjem 221.000 … Zmagovalca v ženski in moški konkurenci bosta bogatejša za 2,8 milijona dolarjev. Lani sta med posamezniki zmagala Japonka Naomi Osaka in Srb Novak Djoković. Slednjega letos ne bo med nastopajočimi … Slovenske barve bodo zastopale Tamara Zidanšek, Kaja Juvan in Andreja Klepač, slednja samo med dvojicami. V moški konkurenci Slovenija letos nima predstavnika, Blaž Rola je izpadel v kvalifikacijah. Tamara se bo v uvodnem krogu pomerila z nekdanjo partnerico v igri dvojic, 31-letno Nizozemko Arantxo Rus (66.). Naveza Zidanšek-Rus je v obdobju med februarjem 2020 in julijem 2021 skupno odigrala 26 dvobojev, od katerih jih je 17 dobila, 9 pa izgubila. V tem času sta Slovenka in Nizozemka med drugim osvojili WTA-turnirja v Palermu in Linzu (avgusta in novembra 2020), lani sta skupaj zaigrali tudi v Melbournu in se prebili v 2. krog. Tamara in Arantxa sta se doslej enkrat že pomerili tudi med posameznicami, v Linzu je bila leta 2020 uspešnejša izkušenejša Nizozemka (4:6, 4:6). Tamara je prva Slovenka med nosilkami na grand slam turnirjih po letu 2008, ko je to čast nazadnje na svoji Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu (nagradni sklad 47,9 milijona evrov): 1. krog: Zidanšek (29.) – Rus (Nizozemska), Juvan – Zanevska (Belgija) 6:7(7), 6:7(4). Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Juvan – Mirza/Kichenok (Indija/Ukrajina, 12.), Klepač/Jurak Schreiber (7.) – Martincova/Vondrousova (Češka) Zanimiv je še en podatek: OP Avstralije je turnir, kjer so imele Slovenke doslej najmanj uspeha, v zadnjih 40 letih se nobeni ni uspelo prebiti dlje od tretjega kroga. Najboljša uvrstitev v Avstraliji je v lasti Mime Jaušovec, ki je leta 1980 igrala v polfinalu. Del turnirske tabele, v kateri je Tamara Zidanšek (v njej so Tamarine potencialne tekmice v uvodnih treh krogih) koži občutila Katarina Srebotnik v New Yorku. Kaja Juvan (87.) je v uvodu igrala proti 28-letni predstavnici Belgije Maryni Zanevski (81.) in izgubila v dveh nizih. V obeh je imela visoko prednost (5:2 v prvem in 5:1 v drugem), a zadnjega koraka ni uspela narediti. Mlada Ljubljančanka se je lani uvrstila v 3. krog, zato bo letos izgubila precej točk in bo zdrsnila na WTA-lestvici. Povsem drugače je s Tamaro, ki je lani izpadla v 1. krogu (ugnala jo je Kazahstanka Zarina Diyas) in bi bila vsaka zmaga bonus. Indijka je prava legenda igre dvojic Med dvojicami bodo nastopile vse tri omenjene Slovenke. Zidanškova in Juvanova bosta nastopili skupaj (podobno kot pred dvema tednoma v Adelajdi), Andreja Klepač pa v paru s Hrvatico Darijo Jurak Schreiber. Žreb jim ni bil prav nič naklonjen … Od Slovenk najvišje cilja Klepačeva (17. na WTA-lestvici med dvojicami), ki je skupaj z Jurakovo (9.) med nosilkami, zasedata 7. položaj. V uvodu se bosta merili z močno češko navezo, ki jo sestavljata Tereza Martincova in Marketa Vondrousova. Še težjo oviro bosta imeli v uvodu Tamara in Kaja, ki jima je žreb namenil navezo Sania Mirza/Nadia Kichenok. Indijka in Ukrajinka sta na turnirju 12. nosilki, gre pa za izjemno zanimivi igralki. Strelstvo z ISSF Grand Prix Ruše 2022 Strelska elita zbrana v Sloveniji, Raušlova do ekipnega srebra Izkušeni organizatorji iz Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše so po 26. ponovitvah mednarodnega strelskega tekmovanja in po letu dni epidemične prekinitve, med 12. in 16. januarjem v Rušah odlično izpeljal prvo Veliko nagrado ISSF v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m. To je novo in prvo veliko tekmovanje v letu 2022, ki ga je razvila Svetovna strelska zveza (ISSF) in na katerem so strelci spoznali spremenjena pravila, ki so začela veljati s 1. 1. 2022 in po katerih se bo tekmovalo tudi na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. V Rušah je za prestižna odličja in za točke svetovne jakostne lestvice tekmovalo več kot 160 najboljših strelcev na svetu – izključno članov reprezentanc iz dvajsetih držav. Med njimi je bila tudi slovenska, v konkurenci številnih izjemnih strelcev, evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov, sta tekmovali tudi Ptujčanka Majda Raušl s pištolo in Ormožanka Urška Kuharič s puško. Najboljšim Slovenkam je do finala najboljše osmerice zmanjkalo sedem oz. osem krogov, izjemno streljanje pa je v kvalifikacijah pokazala ruska olimpijska prvakinja Vitalina Batsarashkina, ki je s 588 krogi dosegla boljši rezultat od aktualnega svetovnega rekorda, ki ga ima v lasti Grkinja Anna Korakaki (587), ki je prav tako tekmovala v Rušah in v kvalifikacijah osvojila tretje mesto s 581 krogi. V spremenjeni obliki finala, ki se po novem odvija v dveh delih, z dvema polfinaloma, nato pa še v tekmi za odličja, je v dvoboju za zlato odličje zmagala izjemna Rusinja in aktualna dvakratna olimpijska prvakinja Vitalina Batsarashkina, ko je s 16:2 suvereno premagala odlično Madžarko Veroniko Major (583). Kuharičeva s slabšim nastopom na 36. mestu V soboto so posamično tekmo imela še dekleta z zračno puško, Slovenke kot aktualne evropske ekipne podprvakinje, pa so med njimi najbolj konkurenčne v svetovnem merilu, zato smo se nadejali finalne uvrstitve med najboljših osem. Žal so te želje ostale neuresničene, saj se nobeni izmed slovenske peterice na tekmi z visokimi rezultati ni uspelo prebiti do finala. 35-letna Sania Mirza prihaja iz Mumbaja in je v zadnjem desetletju in pol ena najboljših igralk dvojic, o čemer priča tudi dejstvo, da je bila v tej razvrstitvi večkrat številka 1. na WTA-lestvici. V karieri je z različnimi partnerkami osvojila izjemnih 43 naslovov, od tega tri grand slame, samo s turnirskimi nagradami pa je zaslužila več kot 7 milijonov dolarjev. Največ naslovov je osvojila z Martino Higins (v letih 2015 in 2016 sta zmagali 40 zaporednih dvobojev, med drugim sta osvojili tudi OP ZDA in OP Avstralije), osvajala pa jih je tudi s Caro Black, Eleno Vesnino, Jaroslavo Shvedovo, Bethanie Mattek-Sands, Coco Vandeweghe, Jie Zheng, Suwei Hsieh, Barboro Strycovo, Shuai Peng … Leta 2017 je prekinila kariero zaradi nosečnosti, na igrišča pa se je znova vrnila leta 2020. Že na prvem turnirju po vrnitvi, ki ga je igrala skupaj s sedanjo partnerico Nadio Kichenok, je slavila turnirsko zmago (Hobart 2020). 29-letna Ukrajinka Nadia Kichenok je specialistka za igro dvojic, doslej je osvojila sedem turnirskih lovorik. Tri od tega s sestro dvojčico Ljudmilo, eno pa tudi z Dalilo Jakupović. JM Še najbližje temu dosežku je bila Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek (627,8) na 13. mestu, do preboja v finale pa ji je zmanjkalo samo sedem desetink kroga. Naša trikratna olimpijka Živa Dvoršak (626,5) je osvojila 19. mesto, domačinka Urška Hrašovec (624,5) je bila 28., Sonja Benčina (623,4) je bila 32., najslabše pa se je tokrat odrezala Urška Kuharič (622,3), ki je osvojila 36. mesto. Spomnimo se, da je bila Kuharičeva ob zadnji izvedbi dvodnevne posamične tekme v Rušah leta 2020 prvi dan naša najboljša strelka, osvojila je prvo bronasto odličje. V finalu je bila tudi drugi dan, ko je bila četrta, takrat pa je zmagala Živa Dvoršak. Najboljša v kvalifikacijah je bila tokrat aktualna olimpijska podprvakinja, Rusinja Anastasia Galashina, ki je dosegla izjemnih 632.2 kroga. Slednji se v finalu ni uspelaoprebiti med najboljši dve, ki sta se pomerili v zaključnem boju za zlato odličje. Odlična srbska strelka Andrea Arso- Predaji botrovala manjša poškodba Tamara Zidanšek (31.) je pretekli teden v Adelajdi nastopala na zadnjem pripravljalnem turnirju pred Odprtim prvenstvom Avstralije. Bila je uspešna, s tremi zaporednimi zmagami se je prebila med najboljšo četverico, kjer pa je dvoboj proti Američanki Alison Riske (57.) predala. »Zelo mi je žal, da sem bila zaradi poškodbe trebušne mišice prisiljena predati polfinalni obračun. Zdaj se želim posvetiti le temu, da bom 100-odstotno pripravljena na nastop na odprtem prvenstvu Avstralije,« je sporočila Tamara. Turnir v Adelajdi je sicer minil v znamenju Američank, kar pet se jih je prebilo do četrtfinala, med najboljšo osmerico. Zidanškova je bila v polfinalu edina Neameričanka, po njeni predaji pa je bil finale povsem ameriški. V drugem polfinalu je Madison Keys presenetila Cori Gauff (3:6, 6:2, 7:5), uspešnejša pa je bila tudi v finalu. Keysova je s turnirsko zmago v Adelajdi naredila velik skok na WTA-lestvici, s 87. je skočila na 51. mesto. Novo najboljšo karierno uvrstitev na WTA-lestvici pa ta teden beleži Tamara Zidanšek, ki je z osvojenimi točkami v Adelajdi skočila na 29. mesto. Turnir WTA 250 v Adelajdi, rezultati: 1. krog: Zidanšek (4.) – Watson (V. Britanija) 2:6, 6:2, 7:6(4); 2. krog: Zidanšek (4.) – Inglis (Avstralija) 6:2, 6:1; četrtfinale: Zidanšek (4.) – Davis (ZDA) 7:6(4), 7:6(7); polfinale: Zidanšek (4.) – Riske (ZDA) – predaja Zidanšek; finale: Riske – Keys (ZDA) 1:6, 2:6. vić je v boju za zlato premagala 19-letno Madžarko in finalistko iz Tokia Eszter Meszaros z rezultatom 17:13. Jože Čeper najboljši Slovenec s pištolo Med moškimi s pištolo je na posamični tekmi zelo dobro streljanje pokazal naš najboljši strelec Jože Čeper, ki je s 575 krogi (95, 98, 94, 93, 96, 99), osvojil 10. mesto in je uvrstitev v finale zgrešil le za krog. Presenetljivo je z enakim rezultatom kot Čeper brez finala na devetem mestu ostal tudi aktualni olimpijski podprvak, Srb s slovenskimi koreninami – Damir Mikec. Kvalifikacijsko zmago je slavil Azerbajdžanec Ruslan Lunev (587), ki je bil najboljši tudi v super finalu za zlato odličje, ko je premagal mladega Čeha Pavla Schejbala (579) z rezultatom 16:12. V moški konkurenci s puško Slovenci niso dosegli izstopajočih rezultatov, še najboljši je bil mladi Jure Sočič (619,6) iz Murske Sobote, ki je bil 42. Slovenke s puško na ekipni tekmi brez superfinala Majda Raušl 16. v posamični tekmi s pištolo Najbolj izkušena ptujska strelka Majda Raušl je v petek s kvalifikacijami posamične tekme opravila svoj prvi nastop in s 561 krogi (94, 91, 92, 94, 93, 97), osvojila 16. mesto kot druga najboljša Slovenka. Raušlova se je ob zadnji izvedbi tekme v Rušah dvakrat uvrstila v finale. Za krog boljši rezultat in eno mesto višjo uvrstitev je dosegla tokrat najboljša Slovenka Mojca Kolman, podobno uspešna je bila tudi Denis Bola Ujčič (561) na 18. mestu. Preostali Slovenki Jagoda Tkalec (558) in Sara Ščuri (548) sta osvojili 21. in 24. mesto. Tamara Zidanšek in Arantxa Rus – nekdaj soigralki, sedaj tekmici V ženski ekipni tekmi z zračno puško so Slovenke kot aktualne ekipne evropske podprvakinje osvojile šesto mesto v kvalifikacijah in se uvrstile v izločilne boje. Šesto mesto pa so Slovenke osvojile tudi v polfinalu in se niso uvrstile med najboljše štiri ekipe, ki sta odstreljali dvoboja za zlato oz. bronasto odličje. V dvoboju za zlato odličje so Poljakinje premagale Rusinje z rezultatom 17:13. Foto: SD I. Pohorski bataljon Ruše Ptujčanka Majda Raušl si je na premierni in zgodovinski ISSF Veliki nagradi v Rušah priborila 16. mesto v posamični konkurenci in srebrno ekipno odličje z zračno pištolo. Slovenijo je v boju za zlato odličje premagala Rusija z rezultatom 16:8, za edino slovensko odličje v Rušah pa sta bili ob Raušlovi zaslužni še Jagoda Tkalec iz Rečice pri Laškem in Denis Bola Ujčič iz Postojne. Ekipnega uspeha se je zelo veselila tudi naša najtrofejnejša trenerka Polonca Sladič. Slovenke s pištolo poskrbele za veliko veselja Svoj drugi nastop je Ptujčanka Majda Raušl opravila v nedeljo na JM ekipni tekmi s pištolo, v kateri so Slovenke v kvalifikacijah osvojile drugo mesto, nato pa so si v prvem delu finala pristreljale še zaključni dvoboj za zlato odličje s favorizirano rusko ekipo. Raušlova je bila v kvalifikacijah s tremi serijami vsake strelke najboljša Slovenka z 284 krogi, Bola Ujčič (280), Tkalec (278). V prvem delu finala je bila po dodatnih dveh serijah od Raušlove (188) boljša le Tkalčeva (190), Bola Ujčič je dosegla izid 183. Slovenke so bile tako boljše od Hrvatic, ki so osvojile bronasto odličje. V boju za zlato odličje so Rusinje začele zelo prepričljivo in povedle s prednostjo šestih točk, po minuti odmora, ki jo je zahtevala slovenska trenerka in Bloudkova nagrajenka za življenjsko delo iz leta 2020 – Polonca Sladič, so se Slovenke zbrale in se Rusinjam približale samo na dve točki. Nato so bile Rusinje znova bolj natančne in so dvoboj odločile v svojo korist s končnim rezultatom 16:8. Domači organizatorji so v epidemični odsotnosti gledalcev v Rušah tako bučno proslavili edino slovensko odličje na zgodovinski prvi Veliki nagradi ISSF. Uspeha je bil zelo vesel tudi predsednik Strelske zveze Slovenije in organizacijskega komiteja Ljubo Germič, ki je v teh dneh v Rušah gostil tako predsednika ISSF Vladimirja Lisina kot predsednika ESC Alexandra Ratnerja in številne druge visoke goste. Po zelo uspešni izvedbi EP 10 m v letu 2017 je to drugo največje tekmovanje, ki so ga z odliko pripravili ruški organizatorji. Slovenci na naslednji ISSF GP v Osijek Slovenska reprezentanca, med njimi tudi Majda Raušl in Urška Kuharič, bo nadaljevala z nastopi na tekmovanjih svetovne serije ISSF že ta konec tedna, ko bo Osijek organizator druge Velike nagrade v letu 2022. Simeon Gönc Štajerski TEDNIK torek z 18. januarja 2022 torek, 18. 1. 2022 stran 15 Šport, pogovori Futsal z Reprezentanca Slovenije 15 Seznam igralcev za EP: V deželo tulipanov z željo po presežku vratarja: Tjaž Lovrenčič (Meteorplast Šic Bar) in Nejc Berzelak (Litija); igralci iz Slovenije: Teo Turk, Klemen Duščak, Žiga Čeh (vsi Dobovec), Igor Osredkar, Gašper Vrhovec (oba Litija), Jeremy Bukovec, Tilen Gajser (oba Hiša daril Ptuj), Max Vesel (Siliko), Nejc Kovačič (Oplast Kobarid); igralci iz tujine: Denis Totošković (CDM Futsal, Italija), Nejc Hozjan (Napoli, Italija), Alen Fetić (Petrarca Calcio Cinque, Italija), Matej Fideršek (CDM Futsal, Italija). Med 19. januarjem in 6. februarjem bo na Nizozemskem potekalo evropsko prvenstvo v futsalu. Na njem bo nastopila tudi Slovenija, kar bo za našo izbrano vrsto sedmi nastop na tekmovanjih tega ranga. Osnovni cilj ekipe pod vodstvom selektorja Tomija Horvata je napredovanje iz predtekmovalne skupine. Cilje sta selektor Horvat in kapetan Igor Osredkar strnila na spletni novinarski konferenci. Za Horvata bo to EP prvo, na katerem bo v vlogi selektorja, ima pa že izkušnje kot igralec. „Bil sem zelo nestrpen kot igralec, tudi zdaj komaj čakam, da bom nastopil še kot selektor. To je največji dosežek za trenerja ali selektorja. To je moja reprezentanca na EP in dal bom vse od sebe, da bomo dosegli dober rezultat in da bomo dali COLOR CMYK Razpored slovenske reprezentance (skupina B): Slovenija – Kazahstan (20. 1., ob 17.30 v Groningenu) Slovenija – Italija (24. 1., ob 17.30 v Groningenu) Slovenija – Finska (28. 1., ob 17.30 v Amsterdamu) Foto: Črtomir Goznik Tilen Gajser je ob Jeremyju Bukovcu drugi reprezentant iz FC Hiša daril Ptuj. vse od sebe na vseh tekmah,“ je dejal slovenski selektor, ki je že do- ločil potnike za EP, upa pa, da ne bo prišlo še do kakšnih nevšečnosti na zdravstvenem področju ali pri poškodbah. „Kot kapetan ekipe lahko obljubim, da bodo vsi fantje pustili srce na igrišču. Igramo za grb, za državo, gremo z glavo tja, kamor ne bi šel kdo niti z nogo. Lahko obljubim odločno in zelo motivirano reprezentanco. Čeprav smo že velikokrat nastopili na tako velikem tekmovanju, je vsako, ki se ga udeležimo, kot da bi bilo prvo. Borili se bomo 150-odstotno na vsaki tekmi,“ pa je o pristopu dejal kapetan Osredkar. Predstavil je želje in cilje na EP. „Zdaj se osredotočamo na Kazahstan, cilji pred EP pa so preboj iz skupine naprej, kar pomeni, da moramo biti prvi ali drugi. Kar bo več, bo samo češnja na torti. Zavedamo se zelo težke skupine, a bo imel vsak z nami težave. Nekateri skupino poimenujejo celo skupina smrti. Realni cilj je preboj iz skupine. Slabih reprezentanc ni. Nervozen sem, a v športu je samo pozitivna nervoza. Na dosedanjih tekmah nismo pokazali strahu in ga tudi tokrat ne bomo.“ Slovenija bo uvodni tekmi v skupini B s Kazahstanom in Italijo igrala v Groningenu, za konec predtekmovanja bo v Amsterdamu igrala s Finsko. Slovenska vrsta bo na evropskem prvenstvu članov igrala sedmič, doslej se je med evropsko elito merila v letih 2003, 2010, 2012, 2014, 2016 in 2018, pred štirimi leti je bila na domačem tekmovanju gostiteljica v Stožicah. JM, sta Futsal z Jeremy Bukovec »Od soigralcev iz reprezentance sem dobil nekaj koristnih nasvetov« Tik pred odhodom na Nizozemsko, kjer bo potekalo letošnje evropsko prvenstvo v futsalu, smo se pogovarjali z Jeremyjem Bukovcem, ki je del slovenske izbrane vrste, obenem pa je v zimskem prestopnem roku zamenjal klubsko sredino: iz ptujskega FC Hiša daril Ptuj se seli v elitno italijansko ligo. V Litiji ste opravili reprezentančne priprave. Kakšno je vzdušje? J. Bukovec: „Pripravljali smo se po dogovorjenem urniku, manjše težave smo sproti reševali. V zadnjem času smo največ pozornosti namenili pripravi na uvodno tekmo evropskega prvenstva proti Kazahstanu. Tukaj smo uigravali različne akcije, izhode iz presinga, pokrivanje …“ S kakšnimi ambicijami se odpravljaš na EP? J. Bukovec: „Želje celotne ekipe so povezane z uvrstitvijo v drugi krog tekmovanja, za ta dosežek moramo osvojiti 1. ali 2. mesto v skupini. Predvidevamo, da bo za to Jeremy Bukovec (letnik 2000) Dosedanji klubi: KMN Meteorplast, Futurnet Maribor, FC Hiša daril Ptuj - 53 nastopov v 1. futsal ligi - 7 nastopov v pokalnem tekmovanju - 29 nastopov v članski reprezentanci - 4 nastopi v reprezentanci U-21 - 21 nastopov v reprezentanci U-19 Foto: Črtomir Goznik Jeremy Bukovec je v dresu FC Hiša daril Ptuj v dveh sezonah zaigral na 34 uradnih tekmah, na katerih je dosegel 30 zadetkov. treba zbrati šest točk. To je zagotovo dosegljivo, vendar se nam mora v celoto zložiti več stvari, v prvi vrsti pa mislim na izognitev poškodbam in boleznim.“ Na pripravljalnih tekmah si dobil kar nekaj priložnosti za igro, saj je na tvojem mestu 'sidraša' trenutno opazen precejšnji deficit igralcev. J. Bukovec: „To je res, upam samo, da sem priložnost dobro izkoristil in da mi bo selektor zaupal tudi na naslednjih tekmah, na mojem doslej najpomembnejšem tekmovanju – na evropskem prvenstvu. Želim se dokazati in sem pripravljen narediti vse za uspeh reprezentance.“ Druga aktualna tema je tvoj prestop iz FC Hiša daril Ptuj v 1. italijansko ligo. Kakšen korak je to zate? J. Bukovec: „V Italiji sem že igral, takrat v 2. ligi, tako da izkušnje že imam. Preskok med prvo slovensko in italijansko ligo bo velik, vendar sem mnenja, da se lahko ob ustrezni pripravi dobro vklopim v ekipo in si izborim primerno minutažo.“ V Italiji že igra kar nekaj soigralcev iz reprezentance. Kaj so ti povedali? J. Bukovec: „O tem smo se seveda že pogovarjali, dali so mi kar nekaj koristnih nasvetov. Na koncu pa bo samo od mene odvisno, kako se bo dejansko izšlo.“ »Ptujska zgodba mi je bila kot celota všeč« Zadnji dve sezoni si nastopal v dresu FC Hiša daril Ptuj. Kako gledaš na ptujsko obdobje? J. Bukovec: „Ptujska zgodba mi je bila kot celota všeč. Zagotovo bi bil občutek še boljši, če v lanski sezoni po odlično odigranem rednem delu sezone v končnici ne bi izpadli v 1. krogu. Bile so dobre in slabe stvari.“ Pred tem si igral v Ljutomeru in Mariboru, zato zagotovo spremljaš dogajanje v Prlekiji, kjer se Meteorplast kar močno krepi. J. Bukovec: „Imajo mlado in zelo simpatično ekipo, z dodanima nekoliko izkušenejšima igralcema pa bodo lahko še boljo konkurenčni. Prepričan sem, da so lahko nevarni za vse tekmece.“ Jože Mohorič Judo z Tekmovanji v Mariboru in Lendavi Iz Maribora in Lendave z novimi medaljami Pokal Nika Vrabla: tri medalje za ptujske in gorišniške judoiste Mednarodnega prvenstva za Pokal Nika Vrabla se je udeležilo 233 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov in pet držav. Tekmovanje šteje za slovenski pokal. Na dobro zasedenem tekmovanju so se z odličnimi borbami in številnimi zmagami medalj veselili tudi trije tekmovalci ptujske Drave. V konkurenci U-14 je bil Lan Strelec nepremagljiv in je gladko opravil z vsemi tekmeci pred rednim potekom borb. Tudi Žanet Polanec iz tekmovanja v tekmovanje dokazuje, da se razvija v odlično tekmovalko. Tokrat je po dokaj izenačeni borbi, a žal z dvema svojima napakama, morala v finalu priznati premoč Neži Mesiček iz mariborskega Apolona. Mai Pak je za 3. mesto ob enem porazu zabeležil tri zapovrstne zmage. Aneja Vidovič je v kategoriji do 44 kg osvojila 5. mesto, Luka Sarič pa do 60 kg 7. mesto. Na Pokalu Nika Vrabla je imel JK Gorišnica šest svojih tekmovalcev, ki so osvojili tri medalje. Zmage se je v kategoriji do 48 kg v U-16 veselila Nika Murk. Drugo mesto je zasedel Maks Kokol, tretje pa Jaka-Vito Korpar. Za gorišniški klub so v Mariboru tekmovali še Gaj Purgaj, Jakob Horvat in Jaka Purgaj. Pokal Lendave: Žanet Polanec stopila na najvišjo stopničko Judo: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Mladi ptujski judoisti z osvojenimi medaljami na Pokalu Nika Vrabla V koledarju Judo zveze Slovenije je bilo prvo uradno tekmovanje leta 2022 Pokal Lendave. Na blazinah se je borilo 184 judoistov in judoist iz 31 klubov, tri mlade predstavnike je imel tudi Judo klub Drava Ptuj. Med njimi je na tekmi, ki je štela za slovenski pokal v starostni kategoriji U-16 (ml kadetinje/kadeti), v kategoriji do 52 kg Žanet Polanec osvojila prvo mesto. Nadarjena mlada ptujska judoistka je nanizala tri zmage, boljša je bila od Noeli Knafelc (JK Shido), Rije Gabor (JK Lendava) in Sare Jovanović (JK Bežigrad). Foto: arhiv JK Drava Ptuj Zlata medalja za Žanet Polanec Lan Milošič je z dvema zmagama zasedel 3. mesto v kategoriji do 50 kg, medtem ko je Mai Pak v katego- riji do 60 kg tokrat izpadel v predtekmovanju. David Breznik Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 Šah, šport mladih 16 Šah z Slovenskogoriška liga Tako so v mesecu decembra 2021 v prostorih Gasilskega doma Gabrnik izpeljali enodnevni ekipni turnir v pospešenem šahu, na katerem se je zbralo šest štiričlanskih ekip, med katerimi je zmagalo Športno društvo Juršinci kot domačin turnirja. Sodelovale so še ekipe ŠD Žetale, Bar Kavalo Hajdina, ŠD Destrnik, ŠK Malečnik in ŠS Petajnci. Skozi preteklih 14 let je nastopilo različno število ekip, največ celo trinajst, ob tem pa je naslove najboljših osvojilo deset različnih. Najuspešnejša je še vedno ekipa Bar desetka Leskovec s tremi naslovi (2011, 2012, 2013), po dva so osvojili šahisti ŠD Destrnik (2009, 2010) in ŠD Žetale (2015, 2020), letos pa so se jima z drugim naslovom pridružili šahisti ŠD Juršinci, ki so bili prvi že leta 2017. torek z 18. januarja 2022 Sploh prvič je o napredovanju odločal žreb V prejšnjem tednu je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v dvorani Ljudski vrt na Ptuju potekalo območno tekmovanje v nogometu za starejše učenke letnika 2007 in mlajše. Pravico nastopa so si zagotovile štiri ekipe, a je morala ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljčane zaradi zdravstvene situacije udeležbo odpovedati. Izmed treh nastopajočih ekip si nobena v času trajanje tekme (vsaka je trajala dvakrat 10 minut, Foto: arhiv ŠD Juršinci op. a.) ni uspela zagotoviti Zmagovalna ekipa ŠD Juršinci od leve: Tadej Murko, Andraž Šuta, prednosti, vse so se končale Bojan Vidovič, Anton Lajh, David Murko, Tomaž Šuta z identičnim rezultatom 0:0. Tako kot prejšnja leta, so tudi letošnje ekipe sestavljali predvsem člani Šahovskega društva Ptuj. Zanimivo je, da je lanskoletni zmagovalec, ekipa ŠD Žetale, letos nastopila v povsem enaki postavi in osvojila 2. mesto. Sodniški del je tokrat vzorno opravil državni sodnik Janko Narat iz Petanjcev. Za pokale najboljšim trem ekipam, medalje članom prvih treh ekip in številne praktične nagrade, kot tudi sicer za vso organizacijo, je poskrbel Anton Lajh, član šahovske sekcije Juršinci, ki je bil med tremi pobudniki za izvedbo lige davnega leta 2006 in brez katerega tudi do letošnje izvedbe gotovo ne bi prišlo. Junakinje vseh ekip so bile vratarke, ki so s pomočjo obrambe vzdržale vse napade nasprotnih moštev. „Prvič v 14 letih, odkar sodelujem pri šolskih športnih tekmovanjih, se nam je zgodilo, da smo morali za določitev končnega vrstnega reda izvesti žreb. Bili so že primeri, ko so bile ekipe točkovno poravnane, a so imele različno gol razliko ali smo lahko vrstni red določili po kakšnem drugem parametru (število doseženih golov ...), še nikoli pa niso bile povsem izenačene v vseh parametrih. Ni nam preostalo dru- Zato mu gre zahvala, kot tudi vsem, ki ga pri tem še vedno podpirajo in se odzovejo na njegovo povabilo. Prepričan je, da se bodo v prihodnje razmere izboljšale in bo liga potekala po starem, ustaljenem tiru z večjim številom ekip. Končni vrstni red: 1. ŠD Juršinci 9 točk (Anton Lajh, David Murko, Tadej Murko, Bojan Vidovič, Andraž Šuta, Tomaž Šuta), 2. ŠD Žetale 8 točk (Anton Butolen, Igor Iljaž, Branko Sedlašek, Fjodor Žugaj), 3. Bar Kavalo Hajdina 6 točk (Darko Dominko, Dušan Klajderič, Dušan Majcenovič, Viktor Napast, Anton Zagoršek) ... Silva Razlag Ekipa OŠ Markovci je napredovala v polfinale državnega temovanja. Foto: arhiv ŠD Juršinci Udeleženci turnirja 2021 Plavanje z 4. Razvojni pokal PZS v Celju Kurenti na uspešni poti V Celju je potekal Razvojni pokal za mlajše selekcije pod okriljem Plavalne zveze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo več kot 300 plavalcev in plavalk iz 21 slovenskih in tujih klubov. Pisane barve Plavalne akademije Kurent je tokrat zastopalo 20 otrok in 3 trenerji (Borut Petrovič, Boštjan Maračić in Gorazd Aurednik). Nastopili so Frida Dimovski, Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Žanin Krušič, Nikita Maračić, Brina Mojsilovič Meznarič, Sofija Peteršič, Pija Številčna ptujska zasedba v Celju Pisar, Ota Brina Podlesnik, Ula Tinka Podlesnik, Pascal Krevs, Mitja Marin, Rene Mesarič, Timotej Plošinjak, Žan Predikaka, Mark Senčar, Maks Šeruga, Matija Šprah, Jaka Štalcer in Nejc Vizjak. Kurenti so odplavali odlično, saj so vsi popravili osebne rekorde. „Izredno smo veseli in ponosni na naše najmlajše plavalke in plavalce, ki jim je bil to drugi oz. tretji nastop in so se že preizkusili v težjih disciplinah, kot sta 200 m hrbtno in 200 stran 16 Šolski šport z Nogomet, dekleta Drugič zmaga ekipi iz Juršincev Neumorni člani šahovske sekcije Športnega društva Juršinci so tudi v teh covidnih časih našli način, kako izpeljati tradicionalno Slovenskogoriško (SG) šahovsko ligo, ki je v letu 2020 praznovala svojo 15. letnico. Čeprav so se morali odpovedati gostovanjem ekip, niso želeli prekiniti tradicije, ki številne šahiste druži že vse od leta 2007, ko je bila zmagovalka prve izvedbe Občina Juršinci. COLOR CMYK m prsno, diskvalifikacij pa skoraj ni bilo. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da so Kurenti na uspešni poti proti novi generaciji odličnih plavalk in plavalcev,“ so sporočili iz PA Kurent. Najboljši rezultat sta tokrat dosegla Eva Hvalec (2009), ki je na 100 m delfin osvojila 9. mesto s časom 1:23,54 s, ter Nejc Vizjak (2011), ki je na 50 m prsno s časom 49,54 s osvojil 15. mesto. OŠ Ljudski vrt UR OŠ Juršinci gega, kot da končni vrstni red določi žreb,“ je pojasnil Boštjan Zemljarič iz Zavoda za šport Ptuj. Pri žrebu so imele največ sreče predstavnice ekipe OŠ Markovci, ki so se tako uvrstile v polfinale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Markovci – OŠ Juršinci 0:0, OŠ Ljudski vrt – OŠ Markovci 0:0, OŠ Juršinci – OŠ Ljudski vrt 0:0. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Juršinci UR Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 17 Proračunski denar za športna društva (v evrih) Majšperk z Za kulturna in športna društva 52.000 evrov Več dejavnosti – več denarja Različna društva so v številnih slovenskih občinah gonilna sila družabnega življenja na podeželju. Tako je tudi v občini Majšperk, kjer se občani v okviru društev vključujejo v najrazličnejše aktivnosti, kot so kulturne, športne, umetniške, rekreativne. Majšperška društva so tudi organizatorji številnih dogodkov in prireditev, ki ne služijo samo druženju občanov, ampak tudi promociji kraja. manj in posledično tudi stroškov, zneskov niso zmanjševali. Priporočilo društvom namreč je, da v tem obdobju kupijo opremo ali druge rekvizite, ki jih pri svojem delu potrebujejo, pa je zanje v preteklih letih zmanjkalo denarja. Športno društvo/Leto: NK Majšperk PD Majšperk ŠD Breg ŠD Ptujska Gora ŠD Stoperce PD Donačka Gora ŠD Podlože ŠPD Preša Gaj – športno-strelski klub Za šport okoli 12.000 evrov več V lanskem letu je majšperška občina za delovanje športnih društev namenila 32.500 evrov, kulturnih društev pa 19.999 evrov. Občina 2019 8.462 8.234 5.018 4.634 3.467 664 2021 6.542 7.798 4.238 3.589 1.248 517 Vir: ERAR 2019 12.499 2.077 3.296 3.508 1.107 1.698 1.980 1.217 1.140 2021 14.887 5.204 4.048 2.766 2.617 2.003 1.670 1.402 947 Vir: ERAR Proračunski denar za delovanje kulturnih društev (v evrih): Kulturno društvo/leto: KPD Stoperce KUD Majšperk ŠKD Sestrže UD Ustvarjalec DPD Svoboda Majšperk Društvo Smoteater stran 17 Ljudje in dogodki torek z 18. januarja 2022 Društva so velikokrat tista, ki s svojim delom in programi prispevajo k razvoju občine, pestremu utripu družbenega življenja in h kakovostnemu bivanju vseh občank in občanov. Člani društev so zagnani posamezniki, ki si prizadevajo za razvoj kraja, svoje delo pa večinoma opravljajo na prostovoljni bazi oz. v dobrobit lokalne skupnosti. Kot je razvidno iz podatkov, občina Majšperk v zadnjih letih ohranja višino razpoložljivih sredstev za financiranje delovanja društev. Kljub epidemiji, ko je prireditev COLOR CMYK Foto: ČG Nogometni klub Majšperk je lani od majšperške občine prejel 15.000 evrov. proračunski denar deli s pomočjo javnega razpisa in točkovanjem, prav tako ni skrivnost, koliko denarja prejme posamezno društvo. Vsi podatki glede financiranja dru- Največ denarja nogometnemu klubu Glavna dejavnost Nogometnega kluba Majšperk je nogometna šola, v katero je vključenih okoli 60 otrok. Zelo aktivna je tudi veteranska ekipa. Po besedah predsednika Jana Kodriča imajo za treninge na voljo res lepo urejeno nogometno igrišče v okviru Športnega parka Majšperk. Obe nogometni igrišči njihovi člani tudi redno vzdržujejo, razen košnje, ki je v domeni občine. Denar, ki ga prejmejo od občine Majšperk, v največji meri porabijo za nakup opreme in različne druge stroške nogometne šole (prevozi, pogostitve …). Občina je za kulturo lani namenila okoli 20.000 evrov. štev so javno dostopni na spletni strani ERAR (aplikacija za prikaz porabe javnega denarja), zato objava natančnejših zneskov po posameznih društvih ni sporna in nikakor ni namenjena temu, da bi se društva med seboj dajala, zakaj je kdo dobil več oz. manj. Ves ta denar se namreč z občinske malhe preko društev pretaka med ljudi. Tisti, ki dela transparentno in pošteno, vsekakor nima česa skrivati. Ptuj z Andrej Čuš na listi Povežimo Slovenijo Gorišnica z Brigita Tetičkovič za poslanko SD Napovedal kandidaturo za poslanca »Bolje in za dobrobit vseh nas« Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš je potrdil, da se bo na naslednjih volitvah potegoval za poslanski mandat na kandidatni listi Povežimo Slovenijo. Obenem je napovedal kandidaturo njegove liste tudi na jesenskih lokalnih volitvah. Kot pravi, imajo več potencialnih kandidatov tako za mestne svetnike kot župana. Brigita Tetičkovič je ob predstavitvi kandidature na listi Socialnih demokratov (SD) Ptuj za poslanko v 8. volilni enoti (9. okraj) izpostavila: »Prepričana sem, da znamo delati drugače. Bolje in za dobrobit vseh nas.« Foto: ČG »Zagotovo bom kandidiral v državni zbor. Do konca januarja se bomo stranke partnerice dogovorile in predstavile kandidate po Sloveniji. Sam si želim nadaljevati delo, ki sem ga začel. Še pred letom dni nisem vedel, da se bom sploh vrnil v državno politiko. Funkcijo državnega sekretarja, ki jo opravljam, delam z veliko odgovornosti. Mandat te Vlade bo trajal približno do konca junija, sam pa želim dokončati zastavljene cilje,« o tem, zakaj se je odločil za kandidaturo, pravi Andrej Čuš predsednik Zelenih Slovenije. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bil kandidat v dveh okrajih, kako bo na letošnjih, še ne ve. »Želim, da se Spodnje Podravje intenzivno razvija. Mnogo projektov je, ki sem se jim posve- Foto: ČG Minuli teden je Čuš predstavil nekatere projekte, ki so v teku v Spodnjem Podravju. Meni, da je tudi sam imel velike zasluge, da je prišlo do realizacije mnogih, izpostavil je Urgentni center Ptuj. til, in tako bo tudi v prihodnje. Izpostavil bi Urgentni center Ptuj in gradnjo nove enote Doma upokojencev v Žabjaku. V Ljubljani lahko marsikaj narediš za mesto in regijo, zato se res trudim,« še dodaja Čuš. Prizadeval si bo tudi za ustanovitev pokrajin, saj je prepričan, da bi si mestna občina Ptuj lahko kot center nove regije priskrbela pomembne nove investicijske priložnosti. Potrdil je tudi kandidaturo na jesenskih lokalnih volitvah z nestrankarsko Listo Andreja Čuša. Pravi, da je od trenutne občinske oblasti imel velika pričakovanja, zadnje čase pa naj bi se strasti v mestnem svetu celo preveč umirile, zato pogreša več debate. Dženana Kmetec Brigita izhaja iz preproste delavske družine in je mama treh otrok. Je pomočnica direktorja CSD Spodnje Podravje in vodi enoto Ormož. Delovne izkušnje je začela na Zavodu za zaposlovanje, poklicno pot je nadaljevala kot predstavnica za odnose z javnostmi, 2012 se je zaposlila na Centru za socialno delo. »Vsak dan, zadnjih deset let, poslušam in slišim zgodbe naših ljudi, kaj in kako razmišljajo, kaj jim je pomembno, kaj jih skrbi, kaj bi želeli drugače. Če kaj dobro poznam, poznam socialno sliko Spodnjega Podravja in ni me strah glasno in konkretno zagovarjati naših interesov na ravni države,« je povedala. Kot prioritete svoje kandidature pa je navedla: »Zelo me skrbi, v katero smer kot družba trenutno drvimo. Naša naloga in odgovornost danes je, da ustvari- Med kulturnimi društvi v občini je v lanskem letu največ sredstev prejelo Kulturno umetniško društvo Majšperk, in sicer nekaj manj kot 8.000 evrov. Velik del tega denarja je bil namenjen nakupu daril za otroke ob tradicionalnem miklavževanju, ki so ga izvedli na prostem. Prav tako so kupili dodatno opremo, predvsem za foto-video sekcijo. Tradicionalne prireditve so namreč preselili na splet. Gre za društvo, v katerega je vključenih okoli 100 članov, zelo dejavne pa so vse društvene sekcije (tamburaši, Mešani pevski zbor svetega Miklavža, otroški zbor, foto-video sekcija, dramska sekcija). Ob tem je predsednica Branka Vedlin izpostavila, da vsa sredstva, ki jih prejmejo, namenijo za občane. »Višina sredstev pa je seveda odvisna od tega, kako aktivno je posamezno društvo, koliko ima članov, sekcij in prireditev,« je dodala Vedlinova. Kulturno-prosvetno društvo Stoperce je eno izmed društev z najvišjim letnim proračunom, saj so lani prejeli okoli 6.500 evrov, leta 2019 pa nekaj več kot 8.200 evrov. Gre sicer za izjemno aktivno društvo s številnimi sekcijami, ki s svojimi vsebinami polni tudi dom krajanov v Sestržah. Nogometni klub Majšperk je tisto športno društvo, ki je v lanskem letu od majšperške občine prejelo največ, nekaj manj kot 15.000 evrov, sledi Planinsko društvo Majšperk (5.204 evrov) in Športno društvo Breg (4.048). Slednje skrbi za rekreacijo občanov z območja Brega, člani pa so sicer tudi od drugod. Največ občinskega denarja porabijo za organizacijo nogometnih turnirjev in drugih tekmovanj. V lanskem letu so kupili mize na namizni tenis in drugo opremo. Kot je povedal predsednik Alojz Gajser, jim občinska sredstva zadoščajo za nemoteno izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Njihovih okoli 67 članov se večinoma druži ob igranju košarke, namiznega tenisa, odbojke, v toplejših mesecih pa se vozijo s kajaki po reki Dravinji. Estera Korošec Foto: arhiv SD mo takšne pogoje, da bomo lahko mi in naši otroci srečno živeli, delali in ustvarjali, razvijali svoje potenciale, da bomo sprejemali različnost in poskrbeli za starejše in to predstavlja načrt Socialnih demokratov.« Dodala je, da se bo vedno zavzemala za izboljšanje po- ložaja vseh, javnih storitev, gospodarstva ter enakomernega razvoja po celotni Sloveniji. »Nimamo več izgovora za razvojne razlike med slovenskimi regijami in lokalnimi skupnostmi. Treba je prisluhniti težavam in izzivom ljudi ter njihov glas ponesti v Ljubljano, kjer potrebujemo zaveznike za pospešen razvoj celotne širše ptujske regije. Ključni projekti so brezplačni vrtci in osnovne šole, podpora malim in srednjim podjetjem, Urgentni center Ptuj, javno zdravstvo, obvoznica Ptuj–Ormož, dvig pokojnin ter skrb za starejše in spodbujanje mladih, da lahko ustvarjajo v svojih lokalnih okoljih,« je še povedala Brigita in zaključila: »Zdaj je čas, da skupaj obrnemo družbo proč od utečenih praks ter se končno začnemo ukvarjati s tem, kakšno prihodnost želimo.« Ur Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 18. januarja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Krajšek in Ansambel Zažur Ansambel Krajšek z novim valčkom Sinko Narodno-zabavni ansambli in njihovi zvesti privrženci že nestrpno pričakujejo prve nastope v živo v letu 2022. Vsi skupaj si želijo, da bi bilo že enkrat konec koronakrize. V večini so se ansambli v obdobju, ko ni bilo nastopov, posvetili prenovam repertoarjev, uigravanju novih skladb, ustvarjanju novih skladb in pripravam na novo festivalsko leto. Nekateri organizatorji festivalov so že določili datume festivalskih večerov, kot ptujskega in oplotniškega. Drugi jih bodo objavili v teh dneh. Ansambel Krajšek, eden še zelo mladih ansamblov na slovenski narodno-zabavni sceni, je ljubitelje narodno-zabavne glasbe ob koncu lanskega leta razveselil z novo skladbo. Kot je povedal vodja ansambla Rok Krajšek, so se z njo zahvalili vsem, ki jih podpirajo in jim pomagajo na njihovi glasbeni poti. V letu 2021 so imeli nekaj nastopov v živo, jeseni pa so posneli lep in otožen valček z naslovom Sinko, za katerega upajo, da ga bodo poslušalci posvojili, sami ga z veseljem prepevajo. Besedilo je napisal Matej Trstenjak, za melodijo in aranžma pa je poskrbel Rok Krajšek. Že v kratkem bodo zanj posneli tudi videospot. Foto: zasebni arhiv Ansambel Zažur Ansambel Zažur s priredbo pesmi Kaj bi to Člani ansambla Zažur, ki bodo letos praznovali petletnico svojega delovanja, pa so se v prvih januarskih dneh predstavili s priredbo pesmi Kaj bi to, ki jo v originalu izvaja ansambel Braneta Klavžarja. Pevka Maja Lobnikar je povedala, da je bila ideja, da obudijo pesem, ki ni več toliko predvajana in po- znana ljudem ter ji dodali svežino. Spremlja jo tudi videospot. Sicer pa so tudi člani ansambla Zažur tako kot drugi lani bolj vadili kot zabavali. Tudi njihova druženja so bila omejena zaradi ukrepov, vendar pa so njihova prijateljstva ostala trdna. V letu 2022 si želijo ustvariti kakšno novo pesem ali pa tudi kakšno priredbo katere od starejših skladb, kot je bila priredba pesmi Kaj bi to, ki jo v njihovi izvedbi lahko poslušamo od 12. januarja, ko so jo prvič objavili na svojem Facebooku in YouTube kanalu. Predvsem pa je njihova želja, da bi letos čim večkrat zaigrali v živo in se družili z ljudmi. Želijo postati tudi bolj prepoznavni ansambel na slovenski narodno-zabavni sceni in pustiti svoj pečat v narodno-zabavni glasbi. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Krajšek Slovenija z Tanja Žagar o tem, kako preživlja čas brez nastopov »Velikokrat se pohecam in Karlu določena navodila kar zapojem« Pogovarjali smo z eno najpriljubljenejših pevk zabavne glasbe pri nas, ki tudi med epidemijo, ko ne nastopa in je na porodniškem dopustu, polni strani v medijih in vzbuja pozornost z vsem, kar pove ali objavi na družbenih omrežjih. Kako je torej na porodniškem dopustu, se bo zdaj posvetila glasbi za otroke in kako se je sama odločila za pot pevke? Pa še o vzgoji otrok, poroki in tem, kako se je zaljubila v partnerja Mikija Šarca. Kako se boste spominjali lanskega leta? Povem vam, da bi leto 2021 takoj ponovila. In to zato, ker smo kot družina toliko časa preživeli skupaj. Da o tem, kako nas je poleti s svojim prihodom na svet osrečila naša Marina, sploh ne govorim. Pravzaprav kljub vsej tej noriji, zmedenosti in nepredvidljivosti, v kateri se vrtimo že kar nekaj časa, ne iščem razlogov za slabo voljo, in to ne more zapolniti mojega srca s slabimi spomini. Tega preprosto ne pustim. Ker je v mojem srcu prostor samo za najlepše spomine z mojimi najdražjimi. Zadnje čase ste veliko na morju. Ste tam tudi skočili v novo leto? Prvič v življenju sem novo leto dočakala na morju. In to res tik ob morju, da bi lahko, če bi hotela, pet do polnoči skočila v vodo. Tega seveda nisem storila, saj sem takrat počela nekaj veliko lepšega oziroma najlepšega, kar sem sploh lahko. S svojima dvema fantoma in našo zaspanko, ki je takrat sicer že sladko sanjala, smo glasno odštevali, se objemali, jedli sladke čokoladne miške in se neskončno veselili novega leta. Nepozabno! Pred vami je še pol leta porodniškega dopusta. Kako ga boste izkoristili? Uživali bomo tako doma kot na morju. Pravzaprav nimamo kakšnih posebnih načrtov, saj jih je v času, v katerem živimo, težje imeti. Ampak mi tudi to ustreza, saj sem rada kar se da spontana in rada improviziram. Sicer pa bomo počeli vse mogoče. Skoraj vsak dan preizkušali nove recepte, hodili na dolge sprehode, sestavljali sestavljanke, igrali družabne igre, brali knjige, poslušali pravljice, se veliko »ravsali«, kot pravi naš Karlo, in se še več crkljali. Svojima otrokoma zagotovo veliko prepevate– imata kakšno priljubljeno pesem? Pojemo pa res veliko. Predvsem razne otroške pesmi. No, pa mamina improvizacija je pri nas zelo priljubljena. Velikokrat se pohecam in Karlu navodila ali kakšno opozorilo kar zapojem. Prav neverjetno je, kako na ta način otroka v trenutku spraviš v smeh in kako čudežno takšen način nanj vpliva. Da vse, kar mu zapoješ, takoj upošteva, saj to postane zanj zanimiva igra. Pa še vsi se nasmejimo in tako kroži dobra energija. Ali razmišljate, da bi posneli album z otroškimi pesmicami? O tem, da bi album za otroke posnela, sicer ne razmišljam, vedno več pa razmišljam o delu za otroke, v katerega bi bila vpeta, pa ne kot izvajalka, ampak na kakšen drug način. Možnosti je veliko in to bom v prihodnosti zagotovo realizirala. Idej mi ne manjka. Pri svojem pev- skem delu pa imam vedno bolj občutek, da bo šlo res v smer tistega, o čemer že nekaj časa sanjarim, in to je muzikal. Ampak lepo poča- Foto: Osebni arhiv/Svet24 Tanja Žagar si. Nikamor se ne mudi, trenutno ni pravi čas, da bi se podajala v kakšen tak projekt. Nekoč. Vse ob svojem času. Otroka spodbujate h glasbi? Doma veliko bobnamo, Karla pa nič posebej ne spodbujam h glasbi. Ko mi reče, da bi rad igral, sedem za klavir, on pa zraven bobna. Ne želim ga v nič siliti. Če ga veseli glasba, bom seveda zelo vesela, ker je glasba zame nekaj najlepšega na svetu. Če pa ga bo zanimalo kaj drugega, bom tudi vesela. Kdaj pa ste sami kot otrok spoznali, da bi radi bili pevka? Se spominjate? Spomnim se, da sem kot mala deklica govorila, da bom učiteljica. No, pa saj to se je uresničilo, le da sem takrat razmišljala o učiteljici razrednega pouka. To pa zato, ker sem noro rada pisala s kredo po tabli. Potem sem postala učiteljica glasbe, kjer sta tabla in kreda sicer odpadli, a je zame to vseeno najlepši poklic. Sem pa bila v otroških mislih po poklicu velikokrat tudi umetnostna drsalka, kuharica, igralka in proti koncu osnovne šole tudi pevka. Nato sem v osmem razredu postala članica skupine Foxy Teens. To čudovito obdobje je bilo odločilno, da sem se odločila nadaljevati kot solistka in da je poleg poučevanja tudi prepevanje postalo moj poklic. Eva Jandl Foto: Zvezde/M24 Tanja tudi doma ustvarja Pravzaprav lahko povem, da imam nov album z naslovom Moj roman, čeprav je od izida minilo leto dni. A zaradi situacije, v kateri smo se znašli, je na njem kar nekaj neslišanih pesmi, ki bi jih rada predstavila in zanje posnela videospote. Zato o snemanju novih pesmi trenutno ne razmišljam. Poznate pa iz tega albuma že pesmi Moj roman, Rada sem tvoja, duet s klapo Šufit Za cili život, Pet do polnoči in Pleši z mano zdaj. Ko se bodo razmere spremenile, bom seveda z velikim veseljem stopila na oder, predvsem se veselim svojega koncerta. Zadnji, ki sem ga imela, je bil 29. februarja 2020 v Hali Tivoli. To je bil pravzaprav začetek moje nove koncertne turneje, glasbenoplesnega šova z naslovom Ples z zvezdami, ki pa se je zaradi razmer s tem koncertom žal končal. Štajerski TEDNIK torek z 18. januarja 2022 torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Nasveti 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Kolobarjenje – prvi, zelo pomemben ukrep v vrtnarstvu Prejšnji teden ste lahko prebrali, kako pomemben je kolobar, pravilno vrstenje vrtnin na isti gredici ali njivi. Če se še spomnite, edino pravilo kolobarja, ki ga ne bi smeli prepogosto kršiti, je, da na isto mesto čim dalj časa ne pridejo vrtnine oz. rastline iz iste botanične družine. Na srečo zelenjadarji nimamo teh težav, saj botaničnih družin ni veliko. Pa vseeno je dobro vedeti, o čem govorim. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Foto: Miša Pušenjak Poglejmo si zdaj botanične družine in njihove člane Pri načrtovanju kolobarja ne upoštevamo samo posamezne rastlinske vrste, ampak tudi njihove sorodstvene vezi – botanične družine. Torej kolobarjenje ni, če sledi na gredici na primer zelju cvetača, lahko pa mu sledi katera koli druga vrtnina, razen kapusnic in rastlin, ki bodo spodaj naštete med križnicami. Ni pa zelo pomembno, ali mu sledi korenček ali solata. Spoznajmo torej botanične družine Vsekakor so kolobarju izrednega pomena metuljnice, med katere uvrščamo tudi stročnice: fižol, bob, grah kot bolj poznane in sojo, lečo, čičeriko, dolgo vigno, mungo fižol in mehiški lima fižol. V svetu jih je še več. Nikoli ne pozabite, da so stročnice del botanične družine metuljnic, zato so v sorodu z vsemi deteljami, lucerno, nokoto, inkarnatko ... Metuljnice so občutljive na ozek kolobar in sama menim, da je kar nekaj težav pri pridelavi visokega fižola v zadnjih letih tudi posledica ozkega kolobarja v žičnicah. Veliko manj ali skoraj nič težav nimajo tisti, ki fižol pridelujejo na koruzi, seveda vsako leto na drugem mestu. Vsaj dvoletni kolobar je obveza za zdravo pridelovanje, priporočam pa triletni razmak med pridelovanjem stročnic na istem mestu. Metuljnicam sledijo veliki potrošniki hranil, najbolje križnice Za metuljnicami ostane v tleh nekaj dušika, pa tudi drugih hranil, posebej če vso maso pustimo na vrtu in jo v jeseni pomešamo ali zakopljemo v zemljo. Zato jim najpogosteje sledijo kapusnice, ki so del družine križnic. Ta skupina sodi med najzahtevnejše vrtnine, zato jim je nujno zagotoviti ustrezno širok kolobar. Križnicam trileten kolobar ne zadošča. V to skupini sodijo vse kapusnice (zelje, cvetača, ohrovti, kolerabica, kitajski kapus …). Poleg njih med križnice uvrščamo tudi repo, podzemno kolerabo in redkev ter redkvico. Križnice so še rukola, azijske listnate rastline in še dve zelo koristni rastlini za zeleni podor, oljna redkev in bela gorjušica, pa tudi oljna ogrščica in repica. Iz te družine je tudi hren. Priporočam petletni kolobar, najmanj štiriletni pa je obvezen. Naslednje družine so razhudniki, kobulnice, manj pa vemo o lobodovkah Družina rahudnikov se je v zadnjih letih obogatila s kar nekaj novimi vrtninami. Najbolj znane so paradižnik, paprika in jajčevec ter krompir. Med novejšimi pa so perujska, volčja, andska jagoda (jabolka) oz. Physalis peruviana, tomatillo oz. Physalis philadelphica in pepino (Solanum muricattum). Razhudniki sicer niso zelo občutljivi na ozek kolobar, vendar priporočam dvoletni presledek, tudi v rastlinjakih. Tako bo pridelava v rastlinjakih lahko potekala 10 let in več, pa ne bo težav. Zelo dobro poznate tudi rastline iz družine kobulnic. Čeprav jim najpogosteje rečeno korenovke, kar pa ni pravilno. V to družino uvrščamo korenček, peteršilj in zeleno, redkejši so pastinak, komarček in sladki komarček ter koriander. Ne pozabite pa, da sodijo sem tudi nekatera zelišča, to so koper, janež, komarček, sladki komarček in kumina. Ta družina je srednje občutljiva na ozek kolobar. V živi, zdravi zemlji bo zadoščal triletni presledek. Na ozek kolobar najbolj občutljiva pa je zagotovo družina lobodovk (špinačnice). V to družino poleg špinače in blitve (mangolda) uvrščamo tudi rdečo peso. V zadnjih letih pa se na vrtovih pojavljajo še vrtna loboda (francoska špinača), kvinoja, ki so prav tako del družine špinačnic, med- stran 19 tem ko jagodna špinača, novozelandska špinača in malabar špinača kljub imenu niso v sorodu s špinačnicami. Nujen je vsaj štiriletni kolobar. Solato uvrščamo v družino košaric V družino košaric uvrščamo solato, endivijo in radič, brez katerih ne znamo vrtnariti, še manj pa pripraviti dobrega obroka. Košarici sta tudi regrat in črni koren skupaj z nekaterimi drugimi, še bolj redkimi koreni, njegovimi sorodniki. Niso znane po tem, da imajo veliko težav v ozkem kolobarju, vendar pridelava solatnic izven idealne rastne dobe (zgodnja pomlad, pozna jesen in predvsem zima) slabijo njihov imunski sistem, zato je idealen vsaj dvoletni, najbolje pa triletni kolobar. Ne smemo pozabiti še bučnic, kamor uvrščamo buče in bučke, kumarice, lubenice, melone in manj znane čajoto, grenko kumarico in spet še nekaj novih kumaric, ki jih poimenujejo z različnimi imeni, vse pa sodijo med bučnice. Zagotovite jim triletni presledek, pa bo težav veliko manj. Zadnja botanična družina, ki ima na vrtu več predstavnikov, so čebulnice, kamor uvrščamo čebulo, šalotko, česen in por, pa tudi zelišča, kot sta drobnjak in kitajski drobnjak. Družina absolutno sovraži gnojenje z organskimi gnojili, predvsem pa hlevskim gnojem. Kompost in kupljena organska gnojila so v manjših odmerkih dovoljena na zemljiščih, ki so slabše založena s hranili, posebej za por in obe zelišči. Vsaj triletni kolobar zadošča, če je v času, ko na gredicah ni čebulnic, izbor predelovanih vrtnin čim bolj pisan. Za dolgoročno pridelovanje priporočam vsaj štiriletni presledek. Sladka koruza sodi med trave, nima sorodnikov med vrtninami, je pa »sestrična« vseh pravih žit in trav. Špajkovke je družina samo z enim članom na zelenjavnem vrtu, to je motovilec. Je pa bližnji sorodnik baldrijan. Letni (užitni tolščak) in zimski portulak sta med seboj sorodna, zato upoštevajmo vsaj triletni kolobar. Okra sodi med sleze in je v sorodu samo z ajbišem in vrtnimi hibiskusi. Kolobar tudi v sadjarstvu in pri okrasnih rastlinah Čeprav sadjarstvo ni moja panoga, pa naj vas resno opozorim, da sajenje sadnega drevja, grmičevja in tudi jagod prav tako zahteva dovolj velik presledek, počitek pred ponovnim sajenjem na isto mesto. Ta presledek naj traja vsaj pet let pri lesnatih rastlinah in štiri leta pri jagodah. Pri tem na mesto, kjer bo ponovna rastla ista sadna vrsta ali njena sorodnica, vsaj leto pred sajenjem posejte rastline za zeleni podor, predvsem križnice v kombinaciji s sončnicami in metuljnicami. Kolobarjenje je osnovni pogoj za uspeh pridelovanja, zato ne iščite izgovora, da se kolobariti ne da. Kolikor je zemlje, toliko pa lahko pridelamo. Narave z izgovori ne moremo prenašati okoli dolgo časa. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Prenehanje zunajzakonske skupnosti S partnerjem sva se razšla. Imava enega otroka. Dogovorila sva se, da bo otrok živel pri meni, ne moreva pa se uskladiti glede višine preživnine in glede stikov. Kaj naj storim? Ob prenehanju zunajzakonske skupnosti se morata partnerja dogovoriti o tem, pri kom bo otrok ostal v varstvu in vzgoji (obstaja tudi možnost skupnega varstva in vzgoje), o preživljanju otroka in o stikih. Če se niste uspeli sporazumeti o višini preživnine in stikih, vam lahko pri dogovarjanju pomaga center za socialno delo. Če se ne boste sporazumeli, bo o višini preživnine odločilo sodišče. Pred vložitvijo predloga za dodelitev otroka, določitev stikov in preživnine sta se oba partnerja dolžna udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo (CSD). Na CSD podate predlog, nakar vam CSD dodeli termin. O predhodnem svetovanju CSD sestavi zapisnik. Po opravi predhodnega svetovanja vložite na sodišče predlog za odločitev o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju otroka. Predlogu je treba priložiti zapisnik CSD. Če se boste na CSD uspeli sporazumeti o višini preživnine in stikih, predlagate sklenitev sodne poravnave. V tem primeru bo sodišče le preverilo, ali je vaš sporazum v korist otroka in če bo ugotovilo, da je, boste na sodišču sklenili sodno poravnavo. Če se o stikih in višini preživnine ne boste dogovorili, bo o tem odločilo sodišče, pri čemer bo upoštevalo koristi otroka. Glede preživnine je treba v predlogu zneskovno opredeliti potrebe otroka (navedete zneske, ki jih otrok mesečno potrebuje za različne stvari, npr. obleka, obutev, prehrana,…). Pri višini preživnine se poleg potreb otroka upoštevajo tudi materialne in pridobitne zmožnosti staršev. Ni nujno, da vsak od staršev k preživljanju otroka prispeva v enakem deležu, ampak lahko sodišče določi tudi različne deleže (npr. upoštevaje različne dohodke staršev). Preživnino lahko zahtevate od dneva vložitve predloga za določitev preživnine dalje, kar pomeni, da je smiselno, da predlog vložite čimprej. Glede stikov je mogoče, da se dogovorite, da se stiki izvajajo po dogovoru. Tak način izvajanja stikov predpostavlja, da ste se s partnerjem zmožni sproti dogovarjati glede stikov in da tak način obema partnerjema ustreza. Druga možnost je, da se v sodni poravnavi stiki določno opredelijo (po dnevih in urah, določi se tudi, pri kom otrok preživlja posamezne praznike in počitnice). Na tak način se stiki določijo tudi v primeru, če do dogovora med partnerjema ne pride in o stikih odloči sodišče. Če se naknadno, po sklenitvi sodne poravnave ali odločbi sodišča, spremenijo razmere, je mogoče vložiti nov predlog, v katerem se zahteva npr. drugačna višina preživnine ali drugačni termini stikov. Opozarjamo, da je treba pri prenehanju zunajzakonske skupnosti urediti tudi premoženjska razmerja med bivšima partnerjema. Tudi to je mogoče storiti sporazumno, če do slednjega ne pride, o zadevi na predlog enega od partnerjev odloči sodišče. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 18. januarja 2022 Piše: Aljoša Toplak / Fotografije: Mateja Toplak z Kmetija strica Qianga Letalska karta (5) Šel sem ob nasadu ginko dreves vse do Qiangove hiše, na nebu se je počasi umirjal ognjemet in je zgolj še tu in tam nekaj zadonelo. To je to, sem pomislil, spet smo v letu podgane. Tako kot je bilo leta 1996, ko sem se rodil. Gre za prvi znak v 12-letnem ciklu kitajskega horoskopa, ki označuje delovne ljudi z veliko domišljije. Odlika podgan naj bi bila ta, da pogosto preživijo, ko ostali ne. Tako tukaj babnice govorijo o otrocih, ki bodo rojeni v letu 2020. Rojeni v krizi. V krizi se rodijo močni ljudje. Močni ljudje ustvarijo dobre čase. Dobri časi ustvarijo šibke ljudi. Šibki ljudje ustvarijo krizo … In tako naj bi se vrtel svet. Iz misli me je predramil klic strica Qianga, ki je še zmeraj sedel pred hišo, tako kot sem ga prej pustil. Ko sem prišel bliže, me je vprašal, ali sem se zmenil z Zhaom. Rekel sem, da 17. februarja letim domov, če me bodo le spustili na avtocesto. Usedel sem se zraven njega in mu povedal, da še vseeno obstaja en problem, ker kitajske letalske družbe ne sprejemajo moje kreditne kartice. Zdelo se je, da vlada tujim bankam za zdaj ne bo zaupala. Ta koronakriza je namreč mednarodne odnose Kitajske sunila s Foto: Mateja Toplak Stric Qiang nas uči kitajske različice pokra. Foto: Mateja Toplak Informativna plošča na letališču v Šanghaju, ki kaže, da so malodane vsi leti preklicani. tečajev. Za zdaj se je bilo možno zanašati zgolj na to, da bodo Rusi še nekaj časa sprejemali tujce, ki hočejo domov. Druga možnost bi bila, da letim domov čez Tanzanijo — vse ostale države so preklicale komercialne lete iz Kitajske. Ko sem čez en teden stal na letališču v Šanghaju, sem gledal velikansko tablo rdečih napisov, zgolj nekaj je bilo sivih in so imeli ure vzleta, ker so pravili Peking, Šenzen in Moskva, vse ostalo je nosilo napis PREKLICANO, PREKLICANO, PREKLICANO … Stric Qiang je pokimal in rekel, da nama je s sestro že kupil karte, da bova lahko letela domov. Pogledal sem ga in pomislil, ali sem prav slišal. Qiangova izgovorjava angleških besed je bila namreč daleč od brezhibne. Vprašal sem ga, kaj je želel reči, in je potrdil, da nama je kupil letalske karte. Vedel sem, kako neizmerno drage so bile. Zato sem še enkrat vprašal, kaj to pomeni, da nama je kupil letalske karte. Dva meseca komuniciranja s Kitajci sta me namreč naučila ceniti vse jezikovne prepreke in nejasnosti, ki nastopijo v pogovoru dveh tako različnih kultur. Če ni šlo za mednarodne podjetnike, kot je bil stric Qiang, je bila komunikacija nemogoča, saj so še kretnje, ki jih domačini delajo, za nas iz Zahoda brez smisla. Če pa je šlo za takšne ljudi, ki so se aktivno učili angleščine, si še zmeraj moral oprezati za vsemi frazami in pomensko obloženimi besedami, ki skušajo stvari izraziti po logiki kitajskega jezika, in te, če tega ne opaziš, popolnoma zavedejo … Qiang je pokimal, za naju je že kupil letalske karte, da bova lahko letela domov. Majhno darilo. V opravičilo, da sva na Kitajsko prišla v takih časih. Da sva vse te drugače prijazne in delovne ljudi videla zlomljene in polne dvomov. Da sva pisana neonska mesta našla zaprta in prazna. Da nisva mogla do konca preštopati dežele in sva obtičala na njegovi kmetiji. In tako dalje … Nekoliko razorožen sem ugovarjal, dlje kot sem ugovarjal, bolj užaljen je postal. Tako da sem sprejel to “majhno darilo”, kot ga je imenoval. To je bila zgolj ena gesta od mnogih, ki sva jih bila s sestro deležna v tej krizi. Prav ne morem opustiti vprašanja, koliko tega je zakrivilo kulturno ozadje teh ljudi, ki so nama pomagali. Sva imela srečo in povsod naletela na dobre ljudi? Ali pa sploh niso posebej “dobri”, temveč zgolj sledijo zapovedim svoje družbe? Že Qiangovemu nečaku Zhau sem priznal, ko me je začel izpraševati o moji sodbi Kitajske, da je najbolj, kar me je tam presenetilo, razmišljanje ljudi. Tam ni posameznika, temveč so zgolj ljudje, množina. Tam ni večjega greha od zanemarjanja svoje (moralne) odgovornosti. Ko so prepovedali druženje, in je nek bratranec Qiangove družine še zmeraj zahajal v gostilno, so ga praktično črtali iz družine. Tam niso trpeli argumenta, češ mene stvar ne ogroža, jaz se ne bom omejeval. Verjamem, da so sprejemali marsikaj, a tega ne. Tak način razmišljanja za njih preprosto ni veljaven. Foto: Mateja Toplak Adijo, Kitajska. KOLOFON Zvezna republika meri 676.578 km² in ima 53,5 milijona prebivalcev. Novo glavno mesto je Nepjido, največje mesto in včasih prestolnica pa Jangon (prej Rangun). Je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma. Na jugu meji na Andamansko morje, na zahodu pa na Bengalski zaliv. Tretjina skupne državne kopenske meje je neprekinjena obala (1930 km). Območje tromeje z Laosom in Tajsko sestavlja tako imenovani Zlati trikotnik. Državna denarna enota je čat oziroma kjat, spletna domena pa .mm. AVAČA - delujoči ognjenik na ruskem polotoku Kamčatki, McENROE, John - nekdanji vročekrven ameriški teniški igralec, OLBIA - obmorsko mesto na severovzhodu Sardinije Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 150,15 EUR, za tujino v torek 119,95 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Štajerski TEDNIK torek z 18. januarja 2022 Smeh in zabava sta lahko večplastna V času razmer, ki jih je prinesla koronakriza, je ekipa Radia Ptuj našla nov način, kako pristopiti do svojih poslušalcev. Odgovorni urednik Domen Hren ter voditelja Dalibor Bedenik in Marjan Nahberger so pod skupnim imenom Trije tanori poskrbeli za zabavo, pa tudi številne nagrade. lji dobre glasbe, Dalibor in Domen pa tudi glasbenika, je poskrbela za priredbe oziroma šaljive verzije priljubljenih skladb, v katerih so prepevali o aktualnih in zabavnih temah. Besedila so med drugim govorila o ptujski tržnici, ozaveščanju o moških boleznih, božičnici in podobno. Skladbe so poslušalce in tudi obiskovalce Facebook profila Radia Ptuj navdušile, saj so fantje za vse svoje skladbe posneli Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 5 4 3 3 6 5 6 8 7 3 8 3 7 4 7 8 1 2 21 Kambodža z Podgana z vojaško kariero tudi videospote, večino na najprepoznavnejših ptujskih lokacijah ali pri poslovnih partnerjih. Odziv je bil izjemen, videospoti so dosegli izjemno gledanost – spot Adijo tašča si je ogledalo celo 140.000 gledalcev, Trije tanori so tako dokazali, da s satiro lahko dosežejo srca in pozornost poslušalcev, ob tem pa jim prinesejo še lepe nagrade. Najnovejša skladba, ki so jo posneli, nosi naslov Škoda šajnasta, nastala pa je v sodelovanju s podjetjem Kaass avto Ptuj, ki že vrsto let poslušalce Radia Ptuj nagrajuje z letnimi vinjetami. Letos jim bodo podarili štiri elektronske vinjete, ki si jih lahko prislužijo s tem, da na FB-profilu Radia Ptuj delijo, všečkajo in komentirajo video Škoda šajnasta, v zasebno sporočilo pa posredujejo telefonsko številko, na kateri so dosegljivi. V tem mesecu bodo v Štajerski budilki štirikrat opravili žreb ter izžrebance poklicali. Telefon bo zazvonil petkrat, če se v tem času poslušalec ali poslušalka oglasi, bo vinjeta njegova, v nasprotnem primeru bodo poklicali naslednjega. Prvo žrebanje je bilo opravljeno minuli petek, tri vinjete podjetja Kaass avto pa bodo podelili še 21., 26. in 28. januarja. NŠ Poginila je Magawa Junaška in odlikovana osemletna podgana Magawa, ki je v svoji petletni karieri v Kambodži izsledila več kot 100 protipehotnih min in drugih eksplozivnih sredstev, je konec tedna poginila. Magawa, ki je bila pred smrtjo zdrav in poln energije, se je uradno upokojil šele junija lani. Foto: Reuters/M24 Magawa je bil vzgojen v Tanzaniji, nato pa se je eno leto usposabljal in se preselil v Kambodžo, kjer je začel svojo kariero vohljanja za minami. V tej državi jugovzhodne Azije naj bi bilo do šest milijonov protipehotnih min. Magawa je bil najuspešnejša podgana, ki jo je belgijska dobrodelna organizacija Apopo izšolala, da izvoha mine. Iz dobrodelne organizacije so sporočili, da je afriška velikanka konec tedna mirno preminila. Dodali so, da je bil Magawa dobrega zdravja in se je večino prejšnjega tedna igral s svojim običajnim navdušenjem, vendar je konec tedna vse več dremal in v zadnjih dneh kazal manj zanimanja za hrano. Magawa, ki je bil usposobljen za odkrivanje kemične spojine v eksplozivih, je v svoji karieri mine očistil z več kot 141.000 kvadratnih metrov zemljišč. Sposoben je bil preiskati polje v velikosti teniškega igrišča v samo 20 minutah, za kar bi človek z detektorjem kovin potreboval od enega do štirih dni. Leta 2020 je Magawa za predanost službi pri reševanju življenj prejel zlato medaljo Britanske ljudske ambulante za bolne živali. Bil je prva podgana, ki je prejela medaljo v 77-letni zgodovini dobrodelne organizacije. Sta Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 4 8 stran 21 Za kratek čas Podravje z Novice iz studia Radia Ptuj Obdobje epidemije je bilo za marsikoga precej naporno in prav zato je bilo toliko pomembnejše, da je lokalni radio poskrbel za sprostitev in zabavo. Trojica radijskih ustvarjalcev, ki so tudi sicer ljubite- COLOR CMYK torek, 18. 1. 2022 4 4 1 6 5 9 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << <<< << <<< << << <<< < << <<< <<< ------------- Denar €€€ € €€ € € €€€ €€ € €€€ € €€€ € Zdravje Svet z Najboljši potni listi › ››› ››› › ››› ›› ››› ››› ›› ›› › ›› Slovenski na 10. mestu Potna lista Japonske in Singapurja omogočata dostop do največjega števila držav na svetu brez vizuma, je razvidno iz raziskave o uporabnosti potnih listov britanske pravne pisarne Henley & Partners. Slovenija se je na lestvici uvrstila na 10. mesto, potem ko je bila lani na 11. Osebe z japonskim ali singapurskim potnim listom lahko vstopijo v 192 držav brez vizuma oz. ga lahko prejmejo ob vstopu v državo. Sledita nemški in južnokorejski potni list, ki omogočata vstop v 190 držav. Slovenski potni list je na 10. mestu skupaj z latvijskim in estonskim, ki omogočajo vstop brez vizumov v 181 držav. Potni listi Italije, Avstrije in Madžarske so močnejši od slovenskega, hrvaški pa je šibkejši. Na dnu lestvice so afganistanski, iraški in sirski potni list, ki omogočajo vstop brez vizuma v manj kot 30 držav. Sta Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 18. januar do 24. januar 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebankaTednikove nagradne razrezanke je: Karmen Jug, Markovci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK stran 22 torek z 18. januarja 2022 Poslovna in druga sporočila œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( ND • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX SALOME ¨ȸɮǣƮȒƫǣɀǸƏǼƏȇǕǼǣǴȒٍ MARTA ZORE zǴƺȇƏɀɎȸƏɀɎǴƺɎƏȸȒǸ NAROČILNICA ZA IVICA VERGAN kƏǼȒȸǣǴƺǴƺȇƺɀǸȸƫǣǴȒ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ «X³z àk àX" ³ƺɮƺȸǣȇƏًǣɿƳƏǼƏɀǣȅƺٍ BALKANSKI GLASBENIKI ÁȒǼǣǸȒɿƏɀǼɖʁǣǴȒȅƺƳȵȸƏɿȇǣǸǣٍ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne www.odkrito.si www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 18. januarja 2022 23 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala. SPOMIN Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO Jutri minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Štefan Vidovič S POBREŽJA 74, VIDEM PRI PTUJU Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. OSMRTNICA PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ V 79. letu se je poslovila draga mama, tašča, babica in prababica Angela Jurgec IZ MEDRIBNIKA nazadnje stanujoča na Rimski ploščadi 20 Od nje se bomo poslovili v soboto, 22. januarja, ob 11. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 10. uri. Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. Žalujoči: vsi njeni PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Ljudi, ki jih ne moremo več držati za roko … držimo v srcu. Za zmeraj. SPOMIN 19. 1. mineva eno leto, odkar nas je zapustila Frančiška Vogrinec 20. 1. mineva 11 let, odkar nas je zapustil Drago Vogrinec www www.reporter.si www w .re .rrepor p ter.si si IZ NO ŠTEV V E ILKE Hvala vsem, ki spomine nanju hranite v svojih srcih. LJUDMILA NOVAK Matej Tonin je pred volitvami zavezal usta svoji politični mami. SAMO UHAN V NSI so se ustrašili lastne sence izstopa iz Janševega železnega objema. TADEJA BRANKOVIČ Šport je krut: ko si na vrhu, te nosijo po rokah, ko te ni, si smet. SLOVENSKA VOJSKA Oklepniki, helikopterji, letalo in druga milijonska oprema. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Jože Brglez upokojenec Taluma IZ KIDRIČEVEGA (7. 12. 1934–12. 12. 2021) Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ Kidričevo in Majšperk, Društvu ravnateljev ptujskega območja in SKEI Talum za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje, dar in svete maše, da ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Antonu Pačniku za cerkveni obred, govornici Nadi Kotar za čustvene in ganljive besede slovesa, praporščaku DU Kidričevo in Talumu za odigrano Tišino. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča. Kontakt: 051 238 297. NESNICE, rjave in bele, leghorn, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, telefon 040 531 246. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo frizersko-pedikerski salon v Podvincih 66. Za informacije pokličite 041 588 301. Srečko Čeh, s. p., Ptuj. Vsi njegovi Umrli so Janez Sukič, Severova ulica 2, Ptuj, roj. 1938 – umrl 28. decembra 2021; Vladimir Kužnik, Krčevina pri Vurbergu 2h, roj. 1932 – umrl 6. januarja 2022; Janez Irgl, Volkmerjeva cesta 74, Ptuj, roj. 1930 – umrl 5. januarja 2022; Zlatka Zelenik, roj. Brmež, Žabjak 12a, roj. 1958 – umrla 9. januarja 2022; Neža Trafela, roj. Cafuta, Podlehnik 83, roj. 1928 – umrla 8. januarja 2022; Antonija Gomzi, roj. Fekonja, Novinci 33, roj. 1934 – umrla 11. januarja 2022; Angela Voda, roj. Berlič, Gorca 1b, roj. 1922 – umrla 8. januarja 2022; Olga Krofič, roj. Bračič, Rimska ulica 11, roj. 1929 – umrla 11. januar 2022. Štajerski TEDNIK torek, 18. 1. 2022 COLOR CMYK stran 24 Ormož z Ali nekdo načrtno zastruplja mačke? Ormoško z Od odklepanja stanovanj, reševanja mačk do hudih prometnih nesreč Veterinarji reševali muci Gasilci vedno bolj postajajo »deklice za vse« Lastniki mačk na Vinarski ulici v Ormožu so vse bolj zaskrbljeni. Bojijo se, da nekdo namerno zastruplja njihove hišne ljubljenčke. Od prebivalcev v bližini bazena smo prejeli informacije, da naj bi se v lanskem letu zgodilo več primerov zastrupitev mačk. Dogajale naj bi se občasno, v razmiku nekaj mesecev, nazadnje pred božičnimi prazniki. V tamkajšnji veterinarski ambulanti so potrdili, da so pred približno tremi tedni sprejeli dve mački, ki bi lahko bili zastrupljeni. Eno jim je uspelo rešiti, druga pa je poginila: »Glede na simptome bi lahko rekli, da je šlo za zastrupitev, zagotovo pa tega ne moremo trditi, kajti nimamo nobenega indica, nihče ni videl, da bi mački kaj takega zares pojedli oz. da bi jih kdo zastrupljal ali nameščal strupe.« Foto: Dreamstime/M24 Na območju Vinarske ulice naj bi občasno prihajalo do zastrupitve mačk. Vseeno sumijo, da bi glede na znake lahko šlo za strupe organofosfatnega tipa, kot so polžji strupi, ta sestavina pa je tudi v nekaterih škropivih. Znaki zastrupitve se lahko pokažejo že v nekaj minutah; to so oteženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnje Človek dobi občutek, da se gasilci današnji čas spopadajo z vsem mogočim, še najmanj pa s požari, kot je to veljalo včasih. Od reševanja raznoraznih hišnih ljubljenčkov do zaklenjenih stanovanj in avtomobilov, reševanja na vodi in iz nje do težkih prometnih nesreč in soočanja s prizori neprepoznavnih človeških trupel. Gasilci niso le tisti, ki konec leta s koledarjem potrkajo na vaša vrata in prirejajo (ta čas sicer tudi tega več ni) gasilske veselice. So prostovoljci, ljudje, ki so pripravljeni pomagati vsakomur, povsem brezplačno, ne glede na uro ali dan. Številke kažejo, da iz leta v leto narašča število intervencij, pove predsednik PGD Ormož Rajko Košič, ki tamkajšnje gasilce vodi že dobro desetletje. Lani so opravili 52 intervencij, kar 16-krat so posredovali zaradi tehnične in druge pomoči, 11-krat zaradi naravnih nesreč, kot so poplavljene kleti, podrta drevesa, razkrite strehe in podobno, 10-krat zaradi prometnih nesreč, sedemkrat zaradi požara, petkrat zaradi nesreč z nevarnimi snovmi, dvakrat so pomagali pri helikopterskem reševanju obolele osebe ter še enkrat pri delovni nesreči. Posredovali zaradi ujetega pasjega trupla Delo gasilcev se je v primerjavi z nekdanjim časom dobesedno obr- Foto: arhiv PGD Ormož Člani PGD Ormož so v lanskem letu opravili 52 intervencij. Fotografija prikazuje eno izmed vsakotedenskih vaj. nilo na glavo. Vse manj se ukvarjajo s požari, vse več pa z različnimi intervencijami. Med njimi je vse več nenavadnih intervencij, za katere se včasih upravičeno vprašamo, ali je bilo za to res treba poklicati Klici tudi zaradi sršenjih gnezd Foto: Svet24/M24 »Glede na simptome bi lahko rekli, da je šlo za zastrupitev, zagotovo pa tega ne moremo trditi,« pravi v veterniraski ambulanti, kejr so eni muci rešeili življenje, druga je poginila. zavesti, lahko tudi slinjenje, bruhanje, driska, nazadnje nezavest in pogin. Ker gre za zelo nevaren strup, je pomembno, da žival čim hitreje odpeljete k veterinarju, vendar je tudi v tem primeru uspeh zdravljenja vprašljiv, še dodajo: »V tovrstnih zastrupitvah so minute odločilne. Možnost okrevanja je zares samo v primeru hitrega ukrepanja oz. da mačko takoj pripeljemo k veterinarju. Pravzaprav mora imeti žival veliko srečo, da preživi.« Kot so še dejali, se sicer s primeri zastrupitev hišnih ljubljenčkov redko soočajo. Tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl pa nam je dejal, da na ormoški policijski postaji niso prejeli nobene prijave zastrupitve mačk na omenjenem območju. Monika Horvat Rojstva: Tjaša Zemljak, Pobrežje 168, Videm pri Ptuju – deček Lan; Larisa Belec, Zavrh 67b, Voličina – deklica Mia; Nataša Šterman, Dornava 21a, Dornava – deklica Ava; Petra Mesarec, Drakšl 6, Velika Nedelja – deklica Sofija; Lucija Kacjan, Zlatoličje 5a, Starše – deček Jakob; Tamara Artič, Celjska cesta 60, Rogaška Slatina – deklica Iva; Emine Kastrati Rakaj, Jadranska ulica 10, Ptuj – deček Lirik; Manuela Valant, Zgornja Sveča 15a, Stoperce – deček Bine; Estera Črnivec, Mali Okič 41a, Cirkulane – deček; Kornelija Krušič, Strajna 19, Podlehnik – deček Noel; Nuša Horvat, Bresnica 20a, Podgorci – deček Jaša; Živa Žajdela – deklica Raja; Janja Priveršek – deklica Sara. gasilce. Sploh s hišnimi ljubljenčki se zadnje čase veliko ukvarjajo. »V glavi mi je ostala intervencija izpred nekaj let, ko smo sredi zime morali posredovati zaradi trupla poginulega psa, ki se je zataknilo v veje drevesa na Dravi. Klicali so nas iz inšpekcije, da moramo potegniti psa iz vode. Ker do njega nismo mogli priti s čolnom, nam ni preostalo drugega, kot da smo enega izmed nas navezali in z gasilsko vrvjo poslali v ledeno blatno vodo po živalsko truplo,« najbolj nenavadno zgodbo opiše sogovornik. Razmeroma pogoste pa so tudi zgodbe z ujetimi mačkami. Gasilci tako nemalokrat rešujejo živali, odpirajo zaklenjena stanovanja in avtomobile, ljudje jih na pomoč kličejo tudi zaradi sršenov in rojev čebel. »Edino, česar ne delamo, je odstranjevanje sršenjega gnezda, kajti za to nimamo primerne zaščitne obleke in opreme.« Na vprašanja, kam še lahko vodi človeška domišljija oz. ali sploh obstajajo meje, se Košič za trenutek zamisli in reče: »Najbrž ne. Gasilci smo praktično postali dobrotniki, deklica za vse. Kot vemo, pa Travmatični prizori, je dobrota sirota. Kličejo nas, ker smo hitri in zastonj. Po drugi strani neprepoznavna človeška pa, bolje, da v primeru ujete mačke visoko na drevesu pokličejo nas in da sami, še posebej starejši, ne plazijo gor ter se pri tem morebiti še trupla poškodujejo. Človeška življenja so na prvem mestu.« Toda vsa posredovanja niso Kot je dejal, gasilci pomoči nikoli ne odrečejo. Tudi če se jim zdi tako prijetna. Veliko je takih, ki kakšna intervencija nenavadna, se po opravljenem morda na ta so stresna, nekatera še posebej. račun malce pošalijo in kakšno rečejo, a to je tudi vse. Mednje gotovo sodijo posledice hudih prometnih in delovnih nesreč s težje poškodovanimi ali celo mrtvimi udeleženci. »Najtežja lanska intervencija je bila prometna nesreča, v kateri je umrla mlada oseba. Potem smo imeli še eno tragično delovno nesrečo, kjer je traktor ob drevo stisnil 64-letnika in je prav tako umrl. Gasilci smo samo ljudje. In takšne situacije niso stresne samo za svojce, temveč tudi za nas, sploh če so žrtve otroci Foto: arhiv Svet24 in mlade osebe. Zaradi tega se so- očamo tudi s psihičnimi izzivi. Na srečo imamo na voljo brezplačno psihološko pomoč oz. razbremenitveni pogovor s psihologom. Tega se poslužujemo pri večini intervencij, kjer gre za smrti otrok in mladih oseb ter ko gre za nesreče s prizori neprepoznavnih človeških trupel.« »Gasilstvo moraš imeti v krvi« Prostovoljni gasilci ob rednih službah hodijo nesebično pomagat, pri čemer se soočajo s celim spektrom različnih posredovanj. Zato veliko časa poleg dela na terenu vlagajo tudi v izobraževanja in neprestana urjenja. »Gasilstvo moraš imeti v krvi. Potreben je čut za sočloveka, ki se znajde v nesreči. Ne sprašujemo se, ob katerem času in vremenu. Preprosto: ko zazvoni pozivnik ali telefon, gremo v akcijo. V prihodnosti se lahko zgodi, da bodo imela gasilska društva težave s pridobitvijo članov, kajti status prostovoljnih gasilcev še ni v celoti urejen. S tovrstnimi težavami se ponekod že soočajo manjša gasilska društva. Mi teh težav za zdaj nimamo, število pripadnikov nam celo narašča, predvsem na račun gasilske mladine. Štejemo okoli 150 članov. Imamo približno 30 otrok, v glavnem so to potomci gasilcev, kjer ima gasilstvo družinsko tradicijo in se prenaša iz roda v rod,« še sklene Košič. Monika Horvat Danes bo na zahodu Slovenije precej jasno, drugod bo nizka oblačnost ali megla, ki se bo dopoldne večinoma razkrojila. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Goriškem in ob morju do 12 °C. V sredo se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo, drugod bo še precej jasno, po nižinah se bo del dneva zadrževala megla. Zapihal bo jugozahodnik. 4-dnevna napoved za Podravje Poroka – Ptuj: David Bratuša in Mihaela Bratuša, Zamušani 40b. Vir: ARSO