NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
PRVI SLOVENSKI LIST tf AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETIJ; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 55 CHICAG1; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
LETNICO obhaja letos "Amerikanskl Slovenec"
ŠTEV, (NO.) 113,
LETNIK (VOL.) L.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. JUNIJA - THURSDAY, JUNE 12, 1941
Tovarna posluje pod vojaško stražo
Usodna nesreča mladega gozdnega delavca pri delu na Jesenikovem pri Pod peč i. — Spretna tatvina z dobro preizkušenim trikom. — Smrtna kosa. — Razne druge zapoznele vesti iz domov ine.
Poslanska zbornica sprejela dva predloga, da zaduši stavke. — Odložitev vpoklica v vojake se za stavkarje prekliče. — 3000 vojakov straži aeroplansko tovarno.
Spopadi se toča<uu> vrše edino med bivšima zaveznicama Anglijo in Francijo. — Nemčija se ne udeležuje bojev v Siriji in omalovažuje njih pomembnost.
London, Anglija. — Vojna v Siriji je postala takorekoč izključno le spopad med Francijo in Anglijo! Dočim torej vlada v Evropi in prednji Aziji drugače točasno dokajšen mir, ste si v laseh edino ti dve državi, ki ste si bili še pred letom dni trdni zaveznici.
Kakor kaže, nameravajo Nemci držati roke proč od vojne v Siriji in pustiti, naj , bivši zaveznici sami obraSmate med seboj, in 'tudi Francija je baje odločena, da ne bo klicala nazijev na pomoč.; Ne samo, da se nemško vojaštvo doslej te vojne ni udeležilo, marveč po nekem poročilu iz Turčije so dobili celo tisti vojaški izvedenci, ki so bili prej poslani v Sirijo, naročilo, naj se takoj ižselijo.	V«**' s.
Vesti, ki se slišijo iz Nemčije, govore, da je vojna v Siriji za nazije malenkostnega pomena. Nemci pravijo, da so se Britanci odločili za njo bolj zato, da z zmago, ki jo pričakujejo tamkaj, vlijejo svojemu prebivalstvu malo vzpodbude, ter, da nekoliko zabrišejo poraze na Balkanu in na Kreti.
Itfed obiskom, pravi Cudahy, I mu je H itler kazal "mrzlo sovražnost," in sicer zato, ker je Amerikanec; zdi se namreč, da je on, kakor tudi zun. minister Ribbentrop, mnenja, da bodo šle Zed. države v vojno proti Nemčiji. Kljub temu pa, da je razvidno, da Hitler ni in-teresiran, da bi se pričela kaka pogajanja za mir.
KRIŽEM SVETA
—	Aleksandrija, Egipt. — Tukajšnji konzulat Zed. držav je zadnji ponedeljek priporočal 90. Amerikancem, ki prebivajo tukaj, naj zapusite mesto, kot je to stofilo več tisoč drugih oseb. N,eniški zračni napadi postajajo namreč izredno srditi.
—	London, Anglija. — Poveljnikom britanske armade v Egiptu je bil, kot se je v ponedeljek objavilo, imenovan general Marshall-Cornwall. Ne bo pa neodvisen poveljnik, marveč bodo njegove čete tvorile del armade na bližnjem vzhodu, ki ji stoji r\a čelu general Wavell.
—	Bern, Švica. — Iz diplomatic nih krogov se sliši, da je Nemčija stavila ponudbo
■.Franciji za takojšnjo sklenitev prave mirovne pogodbe. Do zdaj, kakor znano, obstoja med obema dVžavama še vedno le premirje.
NE VERJAME V MOŽNOST
NAPADA NA AMERIKO
New York, N. Y. — Bivši ameriški poslanik v Belgiji, John Cudahy, se je zadnji ponedeljek vrnil s svojega potovanja po Evropi, med katerim je obiskal tudi Hitlerja. Kakor pravi, je dobil vtis, da Hitler resno misli, ko se je nedavno izrazil, da je strah pred napadom na severno Ameriko "fantastičen," češ, da nazijski voditelji nimajo takih načrtov.
VRHOVNI SODNIK ODIDE V POKOJ
Charles E. Hughes, načelnik vrhovnega sodišča Zed. držav, je pred kratkim predložil predsedniku Rooseveltu svojo resignacijo, ki postane veljavna s 1. julijem, Hughes je star 79 let.
amerikanski Slovenec
Kongres ukrepa proti stavkam-M zaveznici v spopadu
Nemčija drži roke
proč od Sirije
i. ■ ——>
ANGLIJA DOBI IZSUŠENA \jk JAJCA
Chicago, 111. — Federalna ™ vlada ima v načrtu, da nakupi v Zed. državah 26 milijonov I ducatov jajc in jih odpošlje v 1 Anglijo. Teža teh jajc pa bi bila dokaj znatna, -namreč 18 ( milijonov funtov,in, da se olajša pošiljatev, ko je danes vsak prostor na ladjah dragocen, je v načrtu nova metoda, po ka- __ teri se bo to v veliki meri do- * seglo. Po tej metodi se imajo fl jajca izsušiti ter se odposlati preko Atlantika v obliki prahu. Teža pošiljke bi na ta na- t čin ne dosegla niti 9 milijonov je funtov. Izsuševanje jajc je razmeroma nova industrija in v Chicagi se je poizkušala te- st kom zadnjih deset let. Proces (i: je sledeči: Jajca se razbijejo n: in beljak se loči od rumenjaka. r( Skozi posebne priprave se s pomočjo vročega zraka nato Vl vsak posebej izsuši, na kar se g oba v obliki prahu zo- d pet zmešata in jajce je popol- n no, brez lupine, seveda. Na ta b način ostanejo v jajcu vse nje- ^ ga bistvene sestavine ter se od- rj strani le voda. Doslej je bila v armada najboljša odjemalka n
-o--tr
AL SMITH OBISKAL PRED- >
SEDNIKA	... F
Washington, D. C. — Svoje- t, časni predsedniški kandidat j , Al Smith je zadnji ponedeljek, u ko je bil po drugih opravkih v n Washingtonu, šel tudi v Belo hišo na obisk k predsedniku ] Kakor1 se je izrazil, je bil to le . družabni obisk. Kakor znano,
se je Smith pridružil pred več a . leti stari konservativni gardi j . in, dasi demokrat, srdito kriti- r ziral predsednika in New deal.. v i Kakor več drugih, njemu pb- j . dobnida osebnosti, pa je zadnje j t čase na vsej črti na strani Roo- r i sevelta in njegove tujezemske j . politike.	c
i	-o--t
i HITLER ODPRAVIL PO- { . SLANIŠTVA V PARIZU .
Pariz, Francija. — Po nem-5 škem ukazu so se morala ta torek zatvoriti vsa tujezemska poslaništva v tem mestu, bivši prestolici Francije. Odredba je zadela tudi ameriško posla-' ništvo, katerega osobje se je z drugimi tujezemskimi . diplo-* mati izselilo že dan prej; od- ' potovalo je proti Portugalski in od tam domov. Poslopje ameriškega poslaništva, kate-rega zgradba je stala dva mi-J lijona dolarjev, se je zaprlo. V dveh sobah v pritličju bo še v ° naprej posloval ameriški kon-zul.
11	-o-
CIGANKA GA "OZDRA-v	VILA"
Chicago, 111. — 55 letni 11 James Santo, 2454 Gxenshaw 'e st., ki je paralizh-an, je prejel zagotovilo od neke ciganke, da 10 ga bo ozdravila, ako ji izroči svoje prihranke. Santova žena = jo res vzela z banke družinske m prihranke v znesku $998 ter v jih dala ciganki. Po p'reje-je mu denarja pa je ta izginila in li- zdaj jo išče policija.
o, Katoličani so tako močni, ^e kakor je močno njihovo kato> liško časopisje.
v
ČUDNA VEST 0 *
ROOSEVELTU Z
_ h
Francoz baje trdi, da Amerika c
zapusti Anglijo.	^
Lisbona, Portugalska. —Ne- v
ki ameriški časnikar poroča, ^ da je prejel od nekega zanes-Ijivega Francoza vest, na kak način je francoski min. pod- S predsednik Darlan pridobil 1J svojo vlado, da se je postavila v popolnoma na nemško stran. 0 Kakor pravi poročilo, je Dar- 1] lan prepričal Petaina in ostale 11 člane vlade,da namerava pred- 11 sednik Roosevelt pustiti Brita- 8 nijo enostavno na cedilu. Zed. s države, tako je baje dejal, vi- f »i#o,~fcla je brezupno, -priča-ko* * vati zmago Anglije, in, da se bodo zato popolnoma obrnile ^ od Evrope in jo prepustile sami sebi. Predsednik Roosevelt bo, glasom tega neverjetnega 0 poročila, prejetega v torek,ob- 1 vestil Churchilla tekom dese- 1 tih dni, da je sodelovanja ko. A nec.	1
-o--1
FANTA UKRADLA IN RAZ- < BILA LETALO ' f
Chicago, 111.—Dva fanta,sta- ' ra 18 in 19 let, sta izrabila pri- > liko, ko so zadnji ponedeljek : vsled plohe Harlem letališče i na 87. cesti uslužbenci zapu- < stili, da sta z njega ukradla < neko letalo ;eden od njih se uči ' , letalstva. V aeroplanu pa je 1 : bilo malo gasolina in tako jima
■	je kmalu odpovedalo. Treščila , sta z njim na zemljo tik ob ne-
■	kem bulevardu. Oba sta ostala
' nepoškodovana in p o z'n e j e , i tudi prijeta.
I	-o-
NAKAZILO ZA WPA ZNAT-I	NO ZNIŽANO
- j Washington, D. C. — Odbor i za nakazila poslanske zbor-'nice se je zadnji ponedeljek , bavil s problemom relifnih javnih del pod WPA. Ker je brez-^ poselnih še vedno veliko števi-x lo, bo morala ta ustanova osta-. ti,- vendar pa je odbor znižal nakazilo za njo za celih 35 odstotkov od letošnje svote. Tako ^ se ima po sklepu odbora porabiti v to svrho v prihodnjem .. letu, ki se prične s 1. julijem, ' nekaj manj kot 886 milijonov u dolarjev. — Celokupna poslanska zbornica pa je isti dan takorekoč brez vsake debate odobrila nadaljnjih deset ml-j ljard dolarjev za razno vojno „_ Orožje. a .: . ,
e afere dokajšen razkol. Dočim r- je glavni, odbor organizacije v n splošnem nasproten stavki, je 3- pa državni odsek CIO v Kaliforniji na strani stavkarjev ter ia jim priporoča, naj vztrajajo, e- dokler ne bodo njih zahteve te izpolnjene..
Washington, D. C. — Med v
tem, ko se je v tovarni za aero- f Plane North American Aviation Corp. v Inglewood, Cal., Upostavilo delno obratovanje Pod stražo vojaških bajonetov p^ in strojnih pušk, se je pa kongres s polno paro spravil na delo, da z raznimi zakoni še drugod zaduši stavke, ki so iz- ^ bruhnile v podjetjih z naročili ^ Za vojno blago. Senat se je od- ..' ločil, da podvzame ta proti- ' stavkarska ukrepanja v torek, a poslanska zbornica je pohitela z njimi v ponedeljek.
Eden predlogov, ki jih je ^ zbornica sprejela, določa, da ^ Se ne smejo plačevati iz fede- ^ ; Talnega funda 10 miljard do-larjev, namenjenega za naba- * Vo orožja, nikake mezde statf- ^ L k ar jem, piketpm in drugim, M -r Vi skušali, preprečiti povratek' ' delavcev na delo, ako se je ^ ; vladna posredovalna komisij*. q izrazila, cla stavka ovira obo- ^ foževalni program.
Po drugem predlogu, odo- p
brenim od zbornice, se imajo v
odredbe posredovalne lcomisi- ti
; je smatrati končnoveljavnim v n
Vseh sporih v tovarnah, spada-
jočih pod obrambni program. F
Ta predlog je naperjen proti
delavstvu in delodajalcem in,
kjer bi se ne ravnali po njem, r
bi ne bili deležni deaarja iz 1;
gori omenjenega sklada.	v
Se ena odredba se je isti dan n
Ukrenila proti stavkarjem, in s
sicer iz armadnega vodstva, n
Direktor nabornega odbora, 1
general Hershey, je namreč t
Ukrenil, da se ponovno pre- j
gleda seznam tistih moških, s
katerih vpoklic v vojaško služ- 1
bo se je odložil zato, ker so se r
I: smatrali potrebnim pri svojem t
delu. Ako bo kateri takih šel
na stavko, bodo naborne ob- I
| lasti preklicale prejšnjo od-1
! 1'edbo ter ga takoj pozvale v
Vojaško službo.	j J
I,
Bržkone se bo ta ukrep pri- ^ eel izvajati najprej ravno v Inglewoodu, Cal., proti tistim, 1 ki se tamkaj še niso vrnili na delo. In takih, ki so ostali na stavki v omenjeni aeroplanski tovarni, kljub temu, da je via-da energično z vojaštvom posegla vmes, je bilo vsaj v torek 't Že več kot 50 odstotkov. Vodstvo tovarne in vojaške oblasti Pa so izražale prepričanje, da bo stavka v najkrajšem času Popolnoma zlomljeiia. Poveljnik 3,000 vojakov, ki so postavljeni na stražo okrog omenjene tovarne je v torek proglasil, da vsem, ki se želijo vrniti na svoja mesta, zagotavlja Popolno varnost, in sicer ne samo, dokler so na delu, marveč tudi na poti V tovarno in domov, kakor tudi na njih do-•Tiovih.
. V vodstvu CIO, katere unija je proglasila stavko v omenjeni tovarni, pa vlada glede te
Ogromna hloda ugonobila iz mlado življenje	jer
Maribor. — Na 500 m dolgi de; drči na Jesenikovem pri Pod- do peči se je pripetila v gozdu na grofa Thurna usodna nesreča, in ki je terjala mlado življenje, pa V gozdu so bili delavci grofa hit Thurna zaposleni pri spravlja- ral nju velikih hlodov po drči ni- so< zdol. Med njimi je bil 34 letni delavec Alojzij Kranjc iz Črne. S tovarišem jfc bil ob zelo strmem delu drče, čez ka- un tero je hotel na drugo stran, va Po nesrečnem naključju pa je sk preslišal, da je drča spet od- je ^.u-ta. Ko se je spustil proti dr- sp či, j« prigrmel z višine velik St. hlod, podrl nesrečnega Kranj- re ca na tla in mu zdrobil prsni cu koš. Naslednji trenutek je^zgr- šk mel v nižino drugi hlod, ki je Ie1 potegnil Kranjca več metrov K: za seboj po drči ter mu zlomil desnico in desno nogo. Tovariši so takoj zaprli drčo in priskočili Kranjcu na pomoč. U- ^ bogi Kranjc je še nekajkrat . zastokal, nato pa izdihnil.
Tragična smrt mladega, mar- ^ Ijivega delavca je zbudila iskreno sočutje in pomilova- p'
nje. Primer nam kaže, s kak-... ... . .	ni
sninu nepričakovanimi nevar-
ljiostmi je združeno delo naših ^ drvarjev-in gozdnih delavcev.
-o-
Drzna tatvina Ljubljana. — Na preprost, toda učinkovit način je bila iz- g vršena tatvina denarja v Na- v: glasovi trgovini s pohištvom na V Novem trgu. V dopoldanskih z: urah je stopila v trgovino o; družbica dveh lepo oblečenih o gospodov in prav tako elegant- K ne dame, tako blizu 40 let. lj ; Prav ta čas si je blagajničarka s< Marija Bobičeva dajala oprav- d ka s štetjem denarja, ki ga je ti polagala v predal pisalne mi- s ze. V trgovini je bila sama, za- c "to je predal zaklenila, položila s ključ pod mapo in vstala, da & postreže. Neznanka je v nem- |s škem jeziku izrazila željo, da š bi si ogledala razstavljeno s spalnico in jo je Bobičeva ta- c koj uslužno odvedla v sosednji j razstavni prostor, sledil pa ji i je tudi eden obeh spremljeval- c cev, dočim je drugi počakal v i trgovini. Po kratkem ogledu i pohištva so se vsi trije naglo ] poslovili, češ da se pozneje še povrnejo. Bobičeva je potlej spet sedla k mizi in na svoje začudenje zapazila, da je bil ključ izpod mape premaknjen na rob mize. V zli sltitnji je jadrno odprla predal in vsa prepadena ugotovila, da ji je izginil iz predala sveženj bankovcev po sto din v skupni vsoti 2.300 din. Seveda je takoj planila na ulico, da bi nemara tatove še dohitela, pa je elegantna tatinska trojica ta čas že davno izginila brez sledu.
Podivjanost
d Nekega večera je 31 letni brezposelni delavec Franc C.
\,
iz Leskovca pri Krškem v svojem stanovanju v Celju napadel svojo prijateljico in jo hudo pretepel, nato pa je s sekiro navalil na vrata svoje sosede in hotel vrata razbiti. To je pa preprečil stražnik, ki je pri-hitel na pomoč in moža aretiral. Po zaslišanju so ga oddali sodišč^.
-o- -
Smrtna kosa
V Košakih pri Mariboru je umrla na svojem posestvu vdova po mariborskem mesarskem mojstru Roza Leyer.Bila je plemenita in dobrosrčna gospa, ki jo je vse spoštovalo. : Stara je bila 67 let. — V Starem trgu pri Slqvenjem Gradcu je umrla mladenka Franči-
■	ška Kamer, stara komaj 29
■	let. — V celjski bolnici je umrl - Kazimir Lojanec.
1	. o
Smrt duhovnika
Na Polici pri Višnji gori je bil nedavno pokopan župnik Josip Bambič. N.jegovega pogreba se je udeležilo 25 gg. ^ duhovnikov, vodil ga je pa opat iz Stične. Pokojni je na Polici dvajset let vzorno žup-nikoval in lepo vodil poliško ^ ^župnijo ter bil zelo priljubljen med svojimi farani.
-o-
Potepuh kot policist
Na glavnem kolodvomi v Za-grebu je nekega večera po-.. vzročil pobegli potepuh in tat a Vjekoslav Mitračič veliko h zmešnjavo. Neki stražnik je o opazil Mitračiča, kako se suče h okoli neke skupine 'kmetov, t- Ker se je obnašal nad vse sum-t. ljivo, je stražnik zahteval, da a se legitimira. Mitračič pa seve-i- da ni imel pri sebi nobene legi-e timacije in tako ga je hotel i- stražnik odpeljati na stražnici- co. V tem trenutku je pa pri-ia spel na postajo vlak,iz katere-[a ga so se vsuli potniki. Med te fi- |se je pomešal potepuh in sku-la šal seveda pobegniti, toda io stražnik ga ni izpustil izpred a- oči. Pred postajnim poslopjem iji je zažvižgal, da pokliče na ji pomoč drugega stražnika, toil- da zažvižgal je tudi potepuh, v pn se mu prevara ni posrečila iu in je kmalu sredi med dvema lo policistoma romal v zapor.
še	——o-
ej	Nesreče
ije V ljubljansko bolnico je bil bila pripeljana 60 letna žena en poštnega zvaničnika Marija je Smplnikarjeva iz Ljubljane, sa katero je na ulici ugriznil pes je in ji prizadejal občutno i-ano m- na stegnu.—V Železnikih nad so- Škofjo Loko je imel opravka š coj slamoreznico na nožni pogon ira 40 letni posestnik Janez Vid-le- mar. Vsled nepazljivosti ga je Sas slamoreznica zagrabila za
hlačnico ter mu z rezili močno
obrezala desno nogo. Tudi on
je moral v bolnico.
tni	-o-
C. ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
iz Jugoslaviji
Četrtek, 12. junija 1941
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Dogodki
[ , MaStorendK« ifawM
SKI PIJONIR" (zgodovinsko o-pisovanje slovenske naselbine in Slovencev v Clevelandu); "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti o zdravju, gospodinjstvu, itd.); "ZA SMEH IN ZABAVO"; J. Premrov: "ZVESTA SRCA" (roman).
Mr. Joseph Zcrc v bolnišnici
North Chicago, 111. — Mx*. Joseph Zore, tajnik društva 53, KSKJ in Athletic direktor K. S. K. J. se je moral podati v bolnišnico sv. Terezije v Waukeganu, 111., kjer bo moral po mnenju zdravnikov, ostati par tednov. — Prijatelji mu žele skorajšnjega' trdnega zdravja!
"NOVI SVET" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu in vsak mesec prinaša zbrano poučno berilo Slovencem v Ameriki. Ako v vašo hišo ta zanimivi mesečnik še ne prihaja, naročite si ga. Stane za celo leto samo $2,-00; za Kanado in inozemstvo $3. Naročnino sprejema Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois.
Katoliška akcija
Poroke
Cleveland, O. — V cerkvi sv. Pavla sta se preteklo soboto poročila Miss Esther Gor-nick iz Lucknow Ave. in Mr. Stanley Strekal iz Arrowhead Ave. — Isti dan sta se v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Bedford, Ohio,, poročila Mr. Anthony Tomše, sin spoštovane Tomšetove družine iz Nathaniel Rd. in Miss Frances Belak iz Northfield, .O. — Prijatelji žele obema paroma mnogo sreče v novem stanu!
Preselitev naselbine
Ely, Minn. — Stara Zenit naselbina, se te dni preseljuje na nove prostore. Štiriindvajset stanovanjskih poslopij se bo preselilo iz bližine rudnika
■	last Pickanas Mather Comp.
•	Družba stavi na novem prostoru nov šaht za proizvajanje
>	železne rude, kateri se bo na-
1	hajal na prostorih Zenit nasel-
■	bine. Lastniki hiš so Slovenci
■	in Italijani.
>	_
Nov grob
Cleveland, O. — V Mestni bolnišnici je po dolgi bolezni
-	umrl Charles Jančar, po do-
-	mače Strmec, v starosti 60 let. » Doma je bil iz Šmihela pri 2u-
•	žemberku in je prišel v Ameri-
2	ko pred 45. leti. Zapušča sina ™ Jakoba, ki je zdravnik-in hčer
-	Margareto, ki je bolničarka
-	ter tri brate in dve sestri. V
■	starem kraju, pa zapušča se-
-	stro. Pokopan je bil v torek
-	10. junija iz cerkve sv. Vida
-	na Calvary pokopališče.
Jugoslovanski odbor predlagan
Pittsburgh, Pa. —Kosto Un-kovič poziva Jugoslovanski pomožni odbor, naj skliče "Narodni zbor Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Severne in Južne Amerike," kateri naj določi bodoče smernice za Jugoslovane.
Na operacijo
Cleveland, O. — Na operacijo v Woman's bolnišnico se je morala zadnji teden podati rojakinja Angela Arh iz Hunt-more Ave.
INa operacijo
Milwaukee, Wis, — Mrs. Mary Gneidar se je morala podati v bolnišnico zaradi operacije, katero je srečno prestala ter se je že vrnila na dom na S. llth Street W. Greenfield Ave. Prijateljski obiski ji bodo dobrodošli. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja! — R. D.
Širite amer. Slovenca'
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
DRUGA GOVORICA
^vvfj x jY - ^ii^sj
Wm^' X v	N.1 /f UNOTir FEATURE iVNOICATU. Inc. m
SME SEIZED HIM VIOLENTLY. "ALICE! ALICE' I'M VOUR BROTHER!" THE BOY PROTESTED.THE GIRL UNDERSTOOD NOT A WORD.(
TARXEELAS ARROW RIPPED THROUGH THE LION. IT SPRANG HISH IN THE AIR AMD FELL DEAD---QN TOP OF TOMMY.
NOW THAT "SHE HAD IMPULSIVELY SAVED HIM, SHE WA5 ASSAILED BY THE THOUGHT THAT HE BELONGED TO THE CAMP OF HER FOES.
THE GIRL RAM FROM THE FOREST AND PULLED THE BOY FROM BENEATH THE CARCASS.
Spdaj, ko ga jc bila nagonsko rešila, /jo je napadla misel, da spada v družbo njenih sovražnikov.
Nasilno ga je pograbila. "Alice! Alice I jaz sem tvoj brat!-' je ugovarjal deček, totla onu ni razumela besede.
Deklica jc hitela iz gozda in poteg nila dečka i/.pod mrj^ivine.
Tarzclina pšica jc predrla v leva, Poskočil je visoko v zrak in padel mrtev — na Tonunvja.
Amerikanski Slovenec
gKjjj in najatarejši alovefolei The first and the Oldest Slovene iitt v Ameriki.	Newspaper in America, ,
Ustanovljen leta IfM.	Established 1891.
Ishaja v»ak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-ialjkov in dnevov po praxnikih. day and the day after holiday«.
Izdaja in tiskti -	Published by".
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Clycago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jslefon: CANAL 55«	»»one: CANAL 5544
^ ' vZrtxtoii Subscriptions I Za celo leto---*5.00 For one ------------$5.00
2a pol leta_____2-50	F°r half a year,-----7™
7« četrt leta ____ 1-50	For three months------i-i5U
zl Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto-*>.00	For one year----
Za vol leta_____3.00	For half a year- 3.00
Za četrt leta___1-«	For throe months--^S
Posamezna stevilfea----3c Single copy-------1JC
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo waj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. - Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira. « Rokopisov ured-niStvo ne vrača._________—-
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the poif office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
Btran t
JUNIJSKA ŠTEVILKA "NOVEGA
SVETA" v
Ta teden bo izšla šesta ali ju-1 riijska številka družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino:
"POMAGATI!" (uvodni članek) ; "PREGLED" (raznih dogodkov v svetu); Iv. Zupan: "POROKA IN POGREB" (pesem) ; "IZ PRETEKLOSTI MARIBORA" (zgodovinski opis Maribora); Iv. Zupan: "OČETOM V POZDRAV" (pesem); Iv. Zupan: "JUNIJSKE ROŽE" (pesem); "DRUŽINA IVANA ZUPANA" (življenjepis); L. Stanek: "MOJ OČE" (pesem); J. M. Trunk: TIHE URE — "ČUDEŽI" (premišljevanja); S.: "SKRIVNOST OBLJUBE" (povest); "NEKAJ O ALUMINIJU (članek); "SLOVEN-
človeštvu na zemlji. Ob ta svetilnik butajo že nad dva tisoč let hudi viharji sovraštva, a proti njemu niso uspeli, s da bi ga podrli in uničili, ker ta Križ je zasajen v preveč src tu na zemlji. Treba pa je, da ta srca ostanejo močna, in da nova srca novih generacij postanejo tudi močna in . nepremagljiva. Te je treba napraviti nepremagljive in tu pride do svojega mesta živa in močna katoliška delavnost. Le ob taki živahni in močni katoliški aktivnosti se bodo navdušila in utrdila nova srca, ki bodo tvorila nov j bodoči obrambni zid katoliške cerkve in vere tu na zemlji.
Če kedaj, tedaj je treba naglašati baš v sedanjih tako i razruvanih časih po vsem svetu veliko potrebo katoliške o] akcije. Sovražniki katoliške cerkve, ki se skrivajo za ko-o munizmom, za nazizmom, za fašizmom in vsemi mogočimi izmi, so na delu z vsemi močmi, da bi porušili katoliško o cerkev na zemlji. Na nas katoličanih je, da zidamo 5 obrambo proti tem napadom v vsakem srcu, kjerkoli mo-« goče in na vse načine, ki so mogoči. Boj prihaja in se mu o ne bomo izmaknili, kakor se mu niso mogli na Poljskem, " v Avstriji, Češkem in zdaj celo v tako verni in Bogu uda-
ni Sloveniji. Bog ve, kaj nas še čaka?! Lt Bodimo delavni in navdušeni katoličani!
Pokojni Sv. Oče Pij XI. je dal pobudo in navodilo za | katoliško akcijo že pred dobrimi osemnajstimi leti. Bilo B je to v času, ko je fašizem osvojil politično oblast v Italiji in začel brezobzirno nastopati na- potih svojega napredovanja. Zaletel se je trdovratno tudi v katoliško cerkev. Preganjati je začel marsikje duhovščino, zlasti tam, kjer L se je zoperstavljala fašizmu pri osvajanju mladine. Po- Ji zneje se je ton fašistične agresivnosti v Italiji sami neko- » liko ublažil, dasi je ostal sovražen zlasti proti narodnim & manjšinam v Istri in na Primorskem. Koliko so morah „ tam prestati od fašizma slovenski duhovniki in katoliča- p ni. Nagajali so duhovnikom, jih odvajali v koncentracij- u ska taborišča in sploh vse so storili, samo da je ljudstvo h
ostalo brez voditeljev.	. s
Po drugih delih sveta se je boj proti katoliški cerkvi " vodil zopet na druge načine. V Nemčiji so ji grozili naj- } prvo socialni demokratje skupaj v zvezi s komunisti. So- j. cialisti in komunisti se sicer v politično gospodarskih ozi-rih razlikujejo med seboj, a v boju proti katoliški cerkvi i, in veri so pa vedno med seboj zvesti zavezniki in se točno t držijo tozadevnega Marksovega protiverskega evangeli- > ja: Vera je za angeljne in vrabce — za ljudi pa je vera J opij. Tega evangelija se drži stoprocentno socialist in ^
komunist.	T	r
V Franciji in drugih deželah je podtalno delovalo proti katoliški cerkvi framazonstvo s svojim liberali- a zrnom. Tako je imela takoj po svetovni vojni katoliška t cerkev vse polno sovražnikov okrog sebe. Sv. Oče Pij XI. je to razumel. Obrnil se je na svoje vernike in jim začel ] dajati nasvet, da se je treba organizirati in pripraviti na ] vsej črti proti sovražnikom cerkve in vere, ki groze, da bi ] jo uničili. Zamislil je katoliško akcijo in dal svojim du- : hovnikom in vernikom idealno zamisel za ustanovitev ka- i toliške akcije. Po tej zamisli so se imeli tesno povezati < med seboj duhovniki kot dušni voditelji ljudi in ljudje z njimi kot zvesti pomočniki in sodelavci. /
Posebno se je obračal Sv. Oče na lajištvo za sodelovanje. Prvo je, je povdarjal, katoličani se moramo prenoviti sami. Postati moramo sami vzgledni in vzorni katoličani, kajti le potem moremo biti drugim v dober vzgled. Potem pa, postati moramo delavni in aktivni. Pomagati moramo svojim duhovnikom vsepovsod. Delati moramo, da bo imela vsaka župnija dobra.in aktivna katoliška društva. V organizaciji je moč. V okvirju organizacije.je mogoče marsikaj, kar brez organizacije ni mogoče. Zato katoličani ne smemo zanemarjati organizacij, ker te so važne in nadvse pomenljive.
Kaj pa je prav za prav katoliška akcija? Beseda akcija pomeni delovanje, gibanje, itd. Po naše je to katoliška delavnost. Katoliška akcija je vse, kar se dela za katolištvo, za razširjevanje katoliške miselnosti na svetu, kot pomoč misijonom, pomožnfl delovanje v župnijah, v društvah, ali kjerkoli. S tem, da skušaš sam biti dober in vzoren katoličan, da daje« drugim s tem dober vzgled, že vršiš del katoliške akcije. S tem, da agitiraš za katoliško društvo, mu pridobivaš novih članov, že vršiš katoliško akcijo. S tem, da pomagaš v svoji župniji pri delu za napredek fare svojim duhovnikom, že vršiš katoliško! akcijo. S tem, da v javnosti med prijatelji ob vsaki priliki inteligentno govoriš v prilog katolicizma in inteligentno pojasnuješ zmote raznih brezbožnih miselnosti, že vršiš katoliško akcijo. Pri katoliški akciji lahko sodeluješ na več načinov, samo Če hočeš.
Sv. Oče Pij XI. je bilvelik mislec. Gledal je v bodočnost in kot izkušen voditelj in poglavar katoliške cerkve na zemlji je gledal daleč v bodočnost in brezdvoma videl, kakšne preizkušnje čakajo krščanski svet, osobito katoliško cerkev. Vedel je, da divjim napadom in navalom na katoliško cerkev se bo mogla upirati edino le globoka in močna katoliška zavest, taka zavest, kakoršno so imeli prvi kristjani, ki so se morali skrivati po katakombah in prestajati vsa huda nečloveška pregajanja, pa kljub temu niso klonili, pač pa junaško vstrajali. Njihova vstraj-nost je končno zmagala, prodrla v svet in zasadila Kristusov Križ sredi zemlje, ki naj bo rešilni svetilnik vsemu
VOGLAR ODGOVARJA d Girard, O. P
t'
Malo odgovora blagajniku ' Lojzetu, ki pravi, da ni v soci- u jalističnem klubu. — Pa ja ^ nisi pri njih za blagajnika, saj oni nimajo kase, ne blagajne, ^ še manj pa kak zavod, pa tudi ' "iehtajo" ne in nimajo ka,} " pokazat. Še nikdar niso eno v uro preživeli nobenega člove- s ka, kot jih morajo nune, tudi socijaliste, ne samo naše ljudi. — In praviš, da lažem. — Saj socijalisti ne razumejo, kaj je * laž, ali le pripovedka — in to x imenujete laž.
Zdaj pa poglejmo kdo bolj 1
j
laže. Kdo bo to verjel, da tisti bolnik ni mogel ven iz bolnišnice, dokLer ni žena prinesla ' dva dolarja. Lojze,( Lojze, vprašaj vse te ljudi, ki so bili -vse nazaj do leta 1937 bolni in ' na operacijah v Elizabet bol- * nišnici., Tega, ti nikdo ne bo 1 verjel in ni treba nikamor več * tega praviti, kar v Avon Parku 1 "kipajte" take stvari za se.
Dalje praviš o socijalističm bratovščini in ljubezni do bližnjega. — To se j6 pripetilo nekako tako-le: V neki tovarni je delalo sedem mož skupaj, šest je bilo druge narodnosti, eden je bil Slovenec. Bilo je ; pa malo več dela, pa so zapo-slili še enega Slovenca v itisti cddelek tovarne. Zopet se je zgodilo, da je bilo manj dela ' in je delovodja (bas) vprašal, ■ če bi bili zadovoljni delati po . sedem ur na dan in pet dni v i tednu, da bi vsi ostali na delu.
Onih šest delavcev tuje narod-' nosti, je bilo s tem zadovoljnih, a socijalist Slovenec je hi-5 tel" v pisarno, da on hoče de-' lati osem ur, itega novinca pa
>	ven. In tudi ta drugi Slovenec je bil sficiijalist. Morda pa ti
i kaj več veš, kako se je to zgo-. dilo.
^ Zdaj naj pa povem, kaj je sccijalisi. To je vse skupaj eno
>	in .isto — boljševik, nazij, fa-^ šist, komunist — to je v eni l* besedi socijalist. In kaj je njih i, namen in vera? Ali ni socija-. list zoper vlado, zoper Boga in
zoper samega sebe ? ! Sovraži f pa kakor Hrvat. —Praviš tudi,
da kako lahko socijalisti glave i pokoncu nosijo. Seveda, pa le § takrat, ko kakšen bogatin r umre. Takrat vsi na pogreb, s pa vsi prav pred altar, da vas "basi" vidijo. Pa mislim, da ste se tudi križali in morda celo molili. Ja, sila kola lomi. Saj je tudi moja mati •pripravila cigana, da je molil angelj- c sko češčenje. Odrezala je pre- j cejšen kos špeha in mu ga ob- j ljubila, če bo molil. O, kako je ( lepo molil in še za svoje starše g povrhu, pa ga je dobil. — Seveda, tudi vi vsi znate moliti, j, saj ste bili prav tako v tem ( podučeni, kot jaz. In svetinjice j nosite, kar je pravilno. Ali , fantje, nikar jih nositi samo za j obrambo, da s svetinjico do- s kažeš, da si dober človek. To ] jaz potem imenujem nekako j goljufijo. — Torej, kot praviš, ( da vsak socijalist pokoncu gla- , vo nosi. Pride pa zopet slučaj, , smrt kakega bogatina, pa se morajo tiste glave prikloniti prav pred oltarjem, da te "bas" vidi. O, la, la, zakaj bi ne bili ljudjfe kot drugi. Vidite, v takih slučajih je težko za vas, ko morate v cerkev prav pred altar in se na prsa potrkat ter reči: moj Bog, kako sem jaz bedast. — In še te prosim Lojze, nikar mi zopet to le za laž ne vzemi, kar sem ti danes napisal, to je vse resnica. Samo to zadnje, ki bom zdajle napisal, je pa ruska pravlji-, ca, ki pripoveduje, kako sta
-	dve stari ruski kmetici prišli v Moskvo, kjer menda še nikoli
. nista bili. In to je bilo sedaj, . za časa boljševiške vlade. Pri-. šli sta v mestni park, — (pa . ne v Avon Park), — in vidijo t tam vsakovrstne zverine in žl-; vali. Med drugim sta opazili i tudi kamele, ki jih še nikoli . nista videli v svojem življenju.
Precej velika glava je bolj \ konjski podobna, život pa ves 5 zgrabljen. Kaj je to za ena . žival, vpraša ena drugo, to so i konji, ki so sedaj tako grdo i skrivi j eni, odkar ni več carja.
-	Ona druga si je skoro začela l 1 €A se puliti in je začela kleti i boljševike, kaj da so napravili :, s temi konji, da so jih tako
Igrdo skrivili. Ubogi konji, ka- si ko lepe konje je imela Rusija n poprej, zdaj so pa taki. — Vi- k diš Lojze, socijalist se pa tudi p tako skrivi, ko pride v cerkev, z ko kak bogatin umre, da se n pokaže, da je "good boy." —■ v To naj bo za danes, drugič pa t 1 še kaj. — Pozdrav vsem na- k 1 ročnikom našega cenjenega li-
-	sta širom Unije!	s
John Voglar ž 1 --0—-- !
-	SLIKE V LORAIN U, OHIO 1
Lorain, O. C
V Lorainu Ohio, bomo gle- v dali slike v nedeljo večer 15. r junija. Predstavo bo prišel po- t " kazati Mr. Anton Grdina iz D Clevelanda, kakor je to storil 1 ' še ne dolgo nazaj.	s
Mr. Grdina je obljubil, da j > bo slikovna predstava iz vse < ' drugih slik, kakor je bila zad- i B nja in bo vsak vdeleženec vži- i 1 val v slikah novi živelj. Kakor i a jc obljubil Mr. Grdina, bodo " slike vefina v barvah in vse i 0 nove. Poleg tega pa tudi slike : 0 iz stare domovine in pa iz se-'' danje vojne. Tako bomo imeli < J" zopet v nedeljo Večer zelo za-nimiv večer,kakor smo ga ime-® li zadnjič, ko je bila predstava
zelo dob™ obiskana. e Za predstavo se je zavzelo društvo Najsvetejšega Imena 2' "Mlajših udov," dočim se je a vršila predstava zadnjič pod v auspicijo starejših udov. Za f" poset se priporoča odbor. 0 P. S. Predstava se prične -1" kakor običajno. Izgovorjeno 'e pa je tole: Ako bi bilo preveč vroče v cerkveni dvorani, bo-a> mo pa slike gledali na vrtu. J" Začetek ko se z mrači. X.
a VOJNA NE POVZROČA v V AMERIKI NIKAKIH ji TEŽKOČ ŽIVEŽA:
J» Ako bi vojna otežkočala 'i- promet po Atlantiku in Pacifi-)a ku, bi se pomankanje polje-delskih pridelkov čutilo le, kar se tiče tropičnih in polutropič-nih produktov, kakor poroča >11 National Conference Board. u- Proti takemu mogočemu »1 j primanjkljaju bi se prebitek es poljedelskih pridelkov druge la vrste povečal takorekoč do ne-so znosnega.
1° Kava, kakao, čaj, kavčuk in a- svila so glavni pridelki, kate-la rih dobava utegne postati čim jti dalje težja. Manjše važnosti ili bi bili taki pridelki, kot juta, ko lan, manila in sisal, tropično
A
sadje, orehi, tapioca, poper in nekateri medicinski produkti, kot )pij in kinin. Niso pa vsi ti I ^ produkti bistveno potrebni,ker r, za mnogo izmed njih imamo tj nadomestila. Ves pomanjkljaj g v tonaži ni več kot dva miljona j. ten, od katerih 70 odsto tvori n. kava in kavčuk.
Druga vrsta produktov, ki se pridelujejo v Združenih Državah, ali ne v povsem zadost- n ni količini, so sladkor, volna, n krzna in nekatera vegetalna S' olja. Izmed teh je sladkor naj- b važnejši in uvoz znaša povpreč- 1; no 70 odstotkov ameriške po- i trebe.	s
Kar Se tiče mleka, mesa, Uj I krompirja, svežih zelenjav in h sena, imamo ugodno ravnotež- č . je v teh produktih med pro- j; ! dukcijo in konsumpcijo. Po
-	mnenju strokovnjakov pa tvo-
-	rijo ti produkti osnovo prehra-
-	ne v tej deželi.	i ) Imamo četrto skupino važ- v i nih poljedelskih pridelkov,zla- r 3 sti bombaž, tobak in pšenico, i
-	ki jih pridelujemo ne le čez i i domačo potrebo, ampak glede i
-	'katerih imamo cim dalje $ečjf
-	prebitek vsled odpadanja ev- ] i ropskih tržišč. Imamo tudi pre- \
bitek svežega in suhega sadja. < 3 Živinske masti imamo tudi od- > i več zlasti vsled uvažanja ve-e getalnih olj v velikih količi- ] S nah. Vojna bi mogla seveda a to predrugačiti. Skoraj treti-na letine riža se sme smatrati e kot prebitek.
o Poročilo poudarja, da pre-č bitki nekaterih produktov so t- pravcat blagoslov za deželo, u ki se pripravlja za vojno, dočim pomanjkljaji v drugih so nekaj slabega. Nakopičeni prebitki v mirovnem času, ki so na škodo zdravemu gospodarstvu, utegnejo postati ugodna a reserva z;a časa vojne, ali se-i- daj,'ko ni inozemskih tržišč ki i- bi odjemali ta prebitek, so ir bolj v preglavico. , i- Nikaka druga dežjela na sve-a tu ni tako malo odvisna od inozemstva za svoj živež, ni-.u kaka ni toliko samozadostna, k kar se tiče industrijalnih pro-re duktov poljedelstva in nikjer e- drugje niso oni pridelki, ki primanjkujejo,tako lahko in brez in nevarnosti na razpolago za hi-e- ter uvoz. Poročilo zaključuje, m da strategična moč dežele iti vsled geografičme lege in po-a, ljedelske samozadostnosti je io brez primere na vsem svetu.
Četrtek, 12. junija 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
KAKŠEN NAJ BO GENERAL?
Angleški general sir Archibald Wavell, ki je poveljeval angleškim četam v Afriki, je za lista "Times" in "Exchange" napisal vrsto člankov, ki si iz njih dovoljujemo povzeti nekaj misli iz uvoda: Najbrž bo le malokdo mojih bralcev postal general, marsikdo pa bo morda pod generalom trpel ali zmagoval. Vsi pa bodo najbrž več ali manj želeli generale kritizirati. Jaz pa bi rad, da 'bi ta kritika bila kai moč stvarna. Generalom na splošno, zlasti pa angleškim, se po svetovni vojni v časopisju ni dobro godilo. Ne maram braniti generalov, rad pa bi povedal nekaj lastnosti, ki jih tnora vsak general imeti, ako naj svoj poklic opravlja.
Da bi mogel povedati, kakšen naj bi bil višji poveljnik, sem prebiral zgodovino, da bi dognal, kaj so nekdaj zahtevali od generala. Bral sem mnogo vojaških in drugih lastnosti raznih piscev, kateri so jih zahtevali od generalov. Našel sem pa le eno, ki se mi zdi, da je pravo zadela. Sokratu jo pripisujejo: "General mora vedeti, kako bo svojim ljudem preskrbel živež in vse tisto, česar v vojni potrebujejo. Imeti mora dovolj domišljije, da izdela vojne načrte, ne da bi pri tem izgubil smisel za praktičnost. Mora pa imeti tudi odločnost, te načrte izvesti. Mora znati dobro opazovati, biti mora neutrudljiv, zvit, prijazen, krut, preprost in navihan. Biti mora obenem Čuvaj in ropar, zapravljivec in skopuh, darežljiv in malenkosten, drzen in previden. Vse te in še mnogo drugih lastnosti mora imeti general po svojih naraynih darovih ali pa si jih mora pridobiti. Kajpada mora razumeti tudi taktiko, zakaj neurejena množica ljudi je prav tako malo že armada, kakor kup kamenja ni hiša.'' Kar mi pri tej definiciji najbolj ugaja, je vrstni red naštetih lastnosti. Začenja z upravnim vprašanjem, ki je po moji sodbi res jedro vprašanja, ki se suče okoli generala. Taktiko — vodstvo vojaških čet v bitki — pa imenuje na zadnjem mestu namesto na prvem, kakor marsikdo dela. So-kratova razlaga daje veliko Važnost praktični strani in odločnosti, ki sta dve najvažnejši lastnosti, ki jih mora general imeti, med mnogo drugimi, ki si na videz celo nasprotujejo med seboj. To navidezno nasprotje pa le kaže, kako obširno je polje generalovega delovanja.
Toda niti Sokratova definicija ne naglaša dovolj tistega, kar se meni zdi glavna generalova lastnost, trdnost namreč, to je lastnost prenašati vse vojne pretrese. Najbrž to v Sokratovih časih ni bila še tako važna stvar. Takrat ljudje menda še niso imeli tako "slabih živcev", kakor se zdaj elegantno izražamo. M-orda bom s praktičnim zgledom najlag-lje razložil,, kaj si mislim pod besedo trdnost in odpornost. Spominjam se — takrat sem bil šele mlad častnik —, da mi je nekoč gorski topničar pripovedoval: kadar so v starih časih hoteli preizkusiti kak nov model gorskega topa, je model najprej pregledal topni-čarski c odbor. Ta častitljiva druščina je model dala prenesti na kak visok stolp ter ga od ondot vreči na tla. Ce je tisti kanon tudi po padcu »še streljal, so ga še naprej preskušali. Ce pa ni streljal, so ga že kar zavrnili, češ, da s,c. da lahko pokvariti. Odborniki so namreč sodili, da bi mula, katera bo nosila tisti top, utegnila kdaj z njim vred zgrmeti v- kako brezdno, kjer bi se top morda celo kaj pokvaril, če ne bo dovolj trdpn. Zato tudi puške in avtomatično orožje pred preskušnjo zakopljejo1 v blato, nakar ga šele preskuša-
NJEGOVA SLIKA DOBILA PRVO NAGRADO
jo, kako hitro bo streljalo.
General v vojni pa ni le 4S ur, marveč včasih cele dneve in tedne v blatu in pesku nezanesljivih činilcev. Vsak hip utegne dobiti kak sunek po nenadnem premiku od strani sovražnika, po kakem naključju, ki nanj ni mogel misliti, po slabem vremenu, ki mu prekriža že narejene račune. Generalu se tedaj godi kakor tistemu topu, ki so ga metali s stolpa. Občutljiv mehanizem je v vojni malo prida. To velja tudi za generalov duh in tudi za njegovo telo. Prav to velja za duh armade kakor za njeno orožje, ki ga nosi. Vse vojno orožje in orodje mora biti prav tako kakor general sam dovolj trdno. Večkrat pravijo, da je angleško vojno orožje in orodje brez potrebe preveč solidno. Isto bi lahko dejali tudi o angleških generalih.
Večkrat so že pretresali vprašanje, ali je vojskovanje umetnost ali znanost. Jaz pa ne poznam panoge znanosti in umetnosti, kjer bi tekmecu bilo dovoljeno umetnika ali znanstvenika obmetavati s kamenjem, mu krasti orodje, njegov material uničevati, medtem ko bi on delal svojo sliko, kip ali pa kake znanstvene poskuse. Koliko velikih umetniških mojstrovin, koliko znanstvenih odkritij bi v takih razmerah bilo neki sploh moglo nastati?
General ima v svojih rokah življenje svojih ljudi. Zaradi tega mora duševno biti dovolj trden, da more prenašati breme te odgovornosti. Kako veliko je to breme odgovornosti, dokazuj«? nagla smrt mnogo poveljnikov v svetovni vojni. Ko se pečamozgodovino vojne, ne smemo prezreti tistih napak, ki izvirajo iz pomanjkanja take trdnost.
Dodal L)i ,pd ig^n^aj, telj^ nih lastnosti, ki jih mora general imeti: pogum, zdravje in mladost. Osebnost nas le malo zanimlje. Lepa postava je lahko sicer koristna, toda dobri generali hodijo po svetu v raznih postavah, kakor se glasi pravilno za dobre, dirkalne konje. Osebni pogum dandanes ni več najbolj važen pogoj, če hočeš dobiti visok čin, kakor je to bilo v časih, ko se je boj bojeval od blizu. Je pa še dandanes važen, ko je treba presojati riziko, ki naj ga general zagovarja. Nekaj pomena ima osebni pogum tudi zaradi tega še zdaj, ko je vojskovanje mehanizirano, ker zdaj general spet lahko stopi na čelo svojih čet ali pa na letalu sede vodi boje.
Nato general Wavell razlaga zglede iz preteklosti, obravnava s tem v zvezi, koliko stari generali so dobivali bitke in vojne, nakar prehaja na značaj ter pravi, cla je prva stvar pri generalu praktičen razum, kfmora imeti smisel za svojo zadevo ter do dobra po-znati mehanizem mbderne vojne: topografijo, premikanje in preskrbovanje. To je jedro moderne vojaške izob-lazbe, nikakor pa ne gola strategija in taktika. Pisec pravi, da žal marsikaka moderna vojaška knjiga strategijo in taktiko postavljata na prvo mesto, pri tem pa pozabljata važnost upravno-tehničnega činil-ca, v čemer se toliko generalov moti. Moderna vojna tehnika je zapletena, general mora poznati letalstvo, protiletalsko obrambo, oklepne motorizirane enote in brambo zoper nje Mora razumeti napadalni in brambni pomen plinov in dima, mora dovolj vedeti o radijski tehniki ter jo porabljati za svoje namene. ,< V bitki mora general pri najmanjši nasprotnikovi napaki poseči vmes ter njegovo napako izrabiti. Toda to je težko, ker je ves odvisen od poročil svojih podrejenih, medtem
SLOVESNI GOVOR
OB BLAGOSLOVLJEN JU NOVEGA SESTERSKEGA DOMA V LEMONTU, DNE 30. MAJNIKA 1941.
Mladi umetnik Joe Pulitano iz New Yorka, ki si je s svojo sliko pokrajine, kakor se vidi zgoraj, pridobil v neki umetniški razstavi prvo nagrado. Kontesta se je udeležilo na stotine mladih dečkov in deklic.
ko se dostikrat dogaja, da niti poveljnik ene same čete ne vi natančno za svoj položaj.
N,ove sile so začele nastopati v vojni, nekatere so znane še iz svetovne vojne, druge pa še niso preizkušene. Poveljnik mora vse te sile znati rabiti ter izbirati s svojo fantazijo ter genijem. Ce bo to storil, uteg-
ne kdaj postati "velik poveljnik." Toda tega naslova nikoli ne bo dosegel brez velikega truda.
Podlaga zdravega človeškega razuma pri poveljniku pa je ta, da dobro. pozna človeka. Ker le na človeku- in ne na strojih se razvija vojna praksa.
RAZNOTEROSTI
OBJAVA O MEJAH HRVAŠKE DRŽAVE
Rim, Italija. — Italijanska časopisna agencija je te dni objavila odredbo, s katero je hrvaški "poglavnik" Pavelič določil meje nove hrvaške države. Iz proglasa se razvidi, da bo vzhodna meja približno ista, kakor je bila med Avstro-Ogrsko in Srbijo pred letom 1918. Bosna in Hercegovina .spadate potiiMy.^.kq, dočim je Dalmacijo zasedla Italijo.
GOVORICE O NEMŠKEM
MIROVNEM PREDLOGU
Washington, D. C. — Prihod ameriškega poslanika v Londonu, J. G. Winanta, v Washington, je dalo povod za nove govorice in ugibanja o vzroku, zakaj je nazijski voditelj Hess šel v Anglijo. Kakor znano, ni angleška vlada podala uradno še nobenega pojasnila o tem, kaj je bila Ilessova misija, in zato se upravičeno domnpva, da mora biti za celini dogodkom nekaj pomembnega. Tako se celo v tukajšnjih vodilnih krogih tidi, da je bil Hess poslan direktno od Hitlerja, in sicer, da je prinesel Angliji njegovo mirovno ponudbo,namreč, da naj se Anglija ali poda, ali pa bo doživela vse strahote nemškega "Bljtzkriega." Odločitve
za britanski relif bodo pa nasprotno še v naprej dovoljene.
DOMINIJON: IZGUBLJA ANGLEŠKI TRG
angleška vlada baje še ni napravila, in sicer zato ne, ker čaka, kako se bo obrnila Amerika ; ako se bo to moglo pregovoriti, da -gre dejansko v vojno, potem se Anglija na Hitlerjevo ponudbo ne bo ozi rala. Zato je bil menda Win-ant zdaj poklican domov, namreč, da izve predsednik od njega, kolika je v resnici odporna moč Anglije.
AVSTRALIJA PREPOVEDALA DARILA ZA ANGLIJO
Sidnej, Avstralija.—Po proglasu, ki ga je izdala avstralska vlada zadnji petek, se v naprej ne bo dovoljevalo ko-lektanje denarja v Avstraliji, da bi se pošiljal v London za nabavo vojnega blaga. V proglasu se navaja, da bi ta darila Britaniji ne dosegla drugega, kakor, da bi za tisto svoto bila prikrajšana Avstralija pri svojih lastnih potrebah in bi si potem morala ta denar posoditi nazaj. Takih daril, kakor se omenja, je. bilo doslej poslanih Briianiji v znesku nad tri in pol milijone dolarjev, a vse nadaljnje pošiljke za vojni materijal se bodo ustavile; med temi je tudi sklad, ki se jc pričel nabirati v Avstraliji za nabavo nove bojne ladje, katero bi se imel nadomestiti potopljeni Hood. Kolekte
Auckland, Nova Zelandija. — Kakor ostale britanske posesti širom sveta, je tudi ta britanski dominijon sicer vesel, da dobiva Anglija neomejeno pomoč iz Amerike, toda istočasno pa ga stane to tudi žrtve. Za njegova živila, ki jih izvaža, je bila namreč Anglija prej skoraj edina važnejša odjemiilka, toda odkar dobiva ta iz Amerike živile, ne, da bi morala plačati za nje, so izostala njena naročila v Novi Zelandiji.
-o-
FRVO BOMBARDIRANJE
IZ ZRAKA
Leta 1849. so Avstrijci oblegali Benetke. Mesto je bilo že od 1. 1814. pod avstrijsko oblastjo. L. 1848. pa je izbruhnil v Benetkah upor pod vodstvom nekega advokata iz Mljeta. Benečani so oglasili svojo lastno republiko. Avstrijska vojska je mesto obkolila in ga začela oblegati. Benečani so se Avstrijcem upirali leto dni. Dne 22. junija 1849 so Avstrijci uporabili prvikrat v zgodovini zažigalne bombe. Na 200 majhnih balonov so privezali po 15 kg zažigalne snovi. Te balone so privezali na prave velike balone in ob ugodnem vetru odjadrali nad Benetke. Nad mestom so zažgali snov, ki so jo nosili baloni ter jih spustili nad Benetke. Nesreča je hotela, da je zapihal nasprotni veter in zanesel vse balone nad avstrijsko taborišče, kjer so povzročili veliko škodo.
Njih Eminenca, prevzvišeni Nadškof, prečastita duhovšči-jna, častite sestre in dobri verniki.
"Hvala večnemu Bogu."
"Te Deum laudamus."
Zvoki hvalnice svetega Ambroža in Avguština se dvigajo danes iz hvaležnih src tukajšnjih šolskih sester proti nebu, proti Bogu Očetu vsega dobrega. Dosegle ste po čemer ste že leta tiho hrepenele, se trudile. Vaš dom stoji, je dogo-tovljen in deloma opremljen primemo- hčerkam Asiškega ubožca. Svetega Frančiška. Castitam vam iz dna srca k temu velikemu uspehu. Uverjen sem, da vam vsakdo, ki je tukaj z menoj vred častita.
Mogoče bo marsikoga zanimalo ako omenim nekaj zgodovinskih podatkov o naselitvi Slovenskih šolskih sester v Ameriki. Njih prvi dom ni bil Lemont. Kansas City, Kansas, je zibelka njih misjonskega delovanja v Združenih državah.
Prvi župnik slovenske fare, s^ete Družine v Kansasu, umrli gospod Jožef Kompare, je
SREČNA POSETNICA RAZSTAVE
NEZAPOSLENOST JE NAJNIŽJA OD L. 1930
Tekom meseca marca se je število nezaposlenih nadalje znižalo za 887,000 in se njih število v vsej deželi sedaj ceni na 6,142,000 — v zmislu podatkov nabranih od oddelka ir.dust. ijalnega gospodarstva Conference Board-a.
Po cenitvi tega urada to število nezaposlenih je najnižje cd meseca marca 1930.
bil priča plodnosnega delovanja sester v domovini. Njegov sosed in zvest prijatelj, pokojni Monsignor Davorin Krmpo-tic, tedajni duhovni pastir in voditelj Hrvatov, je postavil farno šolo. Skupaj sta zasnoval idejo dobiti učiteljice — redovnice za šolo svetega Ivana, dobro vedoč, da otroci, ki bedo obiskovali farno šolo, ne bodo deležni samo umske, ampak tudi srčne kulture sester — redovnic — in bodo mogli tako kot popolnejši ljudje stopiti v življenje.
Bilo je o Velikonoči, leta 1909, ko je generalna predstojnica šolskih sester v Mariboru prejela pismo iz Amerike v katerem je Hrvatski župnik prosil za sestre. Predstojnica je obvestila škofa Napotnika, kateri je prošnjo kratko malo odbil. A Monsignor Krmpotič ni odjenjal. Poslal je še eno pismo, v katerem je zaklinjal in pretil vrhovni predstojnici, za koliko duš bo enkrat odgovarjala pred Bogom, ako ne pošlje sester. Mati Stanislava se zopet napoti k škofu; ga prosi in nagovarja naj dovoli sestram iti v amerikanske misij one. Končno se je škof udal.
Bilo je razočaranje za celo kongregacijo. V Ameriko! Tako daleč od domovine! Katero bo svetovni misijonar, Jezus Kristus, tako odlikoval, da jo bo poklical v tujino? Marsikatera je tiho želela iti, a v svoji skromnosti se ni smatrala vredno te izvanredne milosti in žrtve.
Po dolgem prevdarjanju so bile slednjič določene: Sestra
Bonaventura, katera še pridno deluje v Kansasu, Sestra Klo-tilda, katera je edina daues tukaj navzoča, Sestra Avreli-> ja, ki že več let neutrudljivo deluje in širi čast Božjo v Argentini — Južni Ameriki, in sestra Pulherija, ki se danes smehlja nad zvezdami. Bog jo je zgodaj poklical na plačilo.
Ni bila šala podati se v daljne tuje kraje med nepoznane ljudi. Kako močno jim je utripalo srce, ko so se pripravljale za pot. Žalostno so gledale na preljubljeno okolico, na ma-terni dom z ljubko cerkvico, na dobre sestre, na nedolžne otročiče. ki jih najbrž ne bodo več videle. Bodrila in navduševala jih je zavest: "Pomagat našemu narodu v tujini."
Hitro je prišel dan slovesa — ena in dvajseti september. Škof Mihael sam je daroval sveto mašo, podelil misijonar-kam sveto obhajilo. Navduševal jih je za dolgo pot, za novo življenje v Ameriki, ter jim končno podelil nadpastirski blagoslov. Vse je bilo globoko ginjeno, vse je točilo solze.
Nato pa slovo od ljube mamice, dobrega očeta, ljubečih bratov in sester, dobrih sose-ster, in krasne domovine. Zvečer še zadnji "ZBOGOM" na kolodvoru — vlak je hitro od-drčal z njimi pToti Ljubljani, Švici in Hamburgu, kjer so se ukrcale na ladjo.
Na ladji so jih pomotoma pridelili tretjemu razredu. Vozile so se res kot ubogi otroci svetega Frančiška. Kmalu se je oglasila morska bolezen. Dve sestri sta skoro celo pot prebile v postelji. Urne gospi-ce, podgane, So jih zelo strašile in nadlegovale.
Po zelo neprijetni vožnji so srečno prispele na amerikan-ska tla v New York; od tu pa kar naprej proti srcu Amerike ICansasu, kamor so dospele na Kolumbov dan, 12. oktobra, 1909. Takoj je bilo treba na delo. Začetek seveda ni bil lahek. Podučevati mladino v materinem jeziku, ker se tuji jezik v deželi govori ni jamčilo pravega uspeha. Morale sO se sestre takoj učiti tuji jezik, kar ni bilo prijetno. Oglasilo se je dpmotožje. Dobro, da jih je navduševala zavest: "Vse za Boga in narod."
Takoj prvo leto. ko so sestje delovale med brati Hrvati, so začeli sosedni Kansaški Slovenci misliti: "Zakaj bi pa še mi ne dobili slovenskih sester za naše otroke?" Njih misli in načrti so se uresničili naslednje leto, ko je sestra Klotilda prevzela slovensko šolo svete Družine, katero je eno leto vodil sam župnik, neumorni gospod Kompare. (Konec prih.)
Miss Gertrude Engel, 11'42 Oakdale ave., Chicago, je doletela posebna sreča. Pred kratkim je namreč obiskala s svojo materjo električno razstavo, ki j o-je vodila Commonwealth Edison Co. v prostorih na 3305 No. Marshfieid ave., in slučaj je nanesel, da je bila ona ravno 700,000. posetnica. V "nagrado" za to je dobila
od Westinghouse.Elečt. Supply Co. novo avtomatično električno peč.. Gornja slika kaže srečno dekle v družbi dveh uradnikov na razstavi in pred njo ie nova peč.
, Omenjena električna razstava je potekala skozi dve leti ter se je zaključila 1. junija Skupno jo je obiskalo 702,733 oseb.
V ITALIJO
se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so:
50 lir za......................5 2.85
100 lir za......................$ 4.75
200 lir za.....................$ 9.10
300 lir za......................$13.25
500 lir za..............,........$21.50
1000 lir za......................$42.50
2000 lir za......................$84.00
Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane
$1.00 posebej za brzojav,
ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam.
V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zq. pet odprto bo:-ao naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN J E RIC H
1849 West Gerrnak Road, CHICAGO, ILL.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico *
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo ________________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- "7 fiT ~ danjo Zlato knjigo, obe za samo____* V-
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
Stran i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 12. junija 1041
IZJAVA JUG0SL0V. VLADE
GLEDE "HRVAŠKE MONARHIJE" POD LAŠKO
ZAŠČITO.
PIERRE L' ERMITE
Iz francoščine z dovoljenjem avtorja
Ta vrstice posvečam gospej D. X., ka-fcrc'dMest me fe' globoko presmila. Morda bo kdo našel v njih sliko svojih n e i;polnjen ih n ad.
I: predgovora: "V tej knjigi pripovedujem resnične dogodke. Z njo se obračam predvsem na verne, katoličane, da jih potrdim » njihovi veri in vzvišeni radosti njihove ljubezni. Dajem pa jo tudi v premislek drugim, tolikim mladim možem, ki iz gole sebičnosti ali Iju-bosumnja, ali pa še iz nizkotne j Hh nagibov ubijajo najsvetejša čuvstva v duši svojih soprog. Naj bi jih ta knjiga na pragu modernega zakona odvrnila od tega. Drugega si ne želim . . ." P. E.
PRVO POGLAVJE
Jutro je, lepo majsko jutro.
Mladi odvetnik Gilbert Darcelain (izg. Žilbert Darslen) se s smehljajočim obrazom in razigrane volje živahno spusti navzdol po strmem in gruščavem nasipu, ki tvori prehod med Kudrejsko planjavo in zelenečimi bregovi reke Seine.
Gilbertu je 25 let. Njegova visoka vitka postava se čudovito sklada s pomladansko okolico, ki ga obdaja. Belina cvetja ga je očarala.
Seina se leno vije v dolgih smaragdno-zelenih valovih.
Zdajci pripluje po reki silen vlačilec. Na spodnjem delu nosi napis "Pierrot", za seboj pa vleče dolgo vrsto Čolnov.
Pierrotova sirena pretrga zrak s sedmimi zaporednimi žvižgi, ki opozarjajo pristaniškega nadzornika, da se bliža sedem brodov, za katere bo treba pripraviti za-' tvornice.
Pisk sirene odmeva po bližnjih gozdovih.
Gilbert se ustavi in gleda dolgo vrsto čolnov, ki jih vodni tok žene s seboj. Ravnokar razobeša na ladjinem raostiču mlada žena obleko. Ob ograji teka pes. Čolnar sedi pri krmilu in puha tobak. Ko odpluje mimo poslednji brod, nadaljuje mladenič svojo pot proti kolodvoru.
Nenadoma zbudi njegovo pozornost ljubka barčica. Belo je pobarvana in zeleno obrobljena. Napisa nima. Kljub značilnim lahno zaokroženim bokom bi bar-čico lahko zamenjal z mnogimi drugimi, ki plovejo ob njej.
Menda se Gilbert ne moti. Dobro ve, da je ta barčica od nje, ki je že nekaj dni nje-gova zaročenka pred Bogom. Ne bo dolgo, pa bo tudi pred ljudmi. Gilbert ve, da je ta barčica last male Lucije Bertram deklice s sinjemodrimi očmi in svetlopla-vimi lasmi.
Gilbert bi se moral odpeljati s prvim jutranjim vlakom v Pariz. Tam ga pričakujejo v njegovi pisarni klijenti. A kaj klijenti!
Čudovito hrepenenje "se ga polasti. Skočil bi, četudi le za en sam trenutek, v zeleno obrobljeno belo barčico in zaveslal z lahkimi vesli, ki so napravljena nalašč za nežne roke, — pa ne njegove.
"Nisem verjel, da sem še tako mlad!" zašepeče napol glasno in poišče v visoki travi skrito orošeno verigo.
Bela barčica predstavlja za Gilberta ljub spominek. V njej je v zadnjih velikonočnih počitnicah prvič uzrl Lucijo.
Njegov ded mu je nekoč pel staro, prav
POCITNIKARJI POZOR!
Naznanjam vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da imam jako pripravne prostore za počitnikarje in izletnike. Imamo lepe sobe za prenočoy$nje, idealen ribolov, gostilno, kjer ser-viramo vedno domačo hrano, ki jo volijo Slovenci in Hrvati. 2ato vsi oni, ki mislite iti kam na počitnice letos, pridite v ta kraj in preživeli boste najboljše počitnice. Za dobro postrežbo jamčimo.
JOE LUZAR
PHILLIPS,
WISCONSIN
Tudi sedanji boji na Kreti kažejo isti nedostatek iz zamujenih let, ko so Angleži z vsemi drugimi vred dremali, Nemci pa delali skozi leta z vsemi silami. Borba se je pre-nesla v ozračje, Nemci imajo tam svoje mašine,' drugim pa
|	OPTOMETRIST	|
g Pregleduje oči in predpisuje očala § 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 U Uradne ure: vsak dan od 9. H ji zjutraj do 8:30 zvečer.	S
^!ll!!ni!!lB!l!N|[l!IHIIIIB!>lllBlfll!BIMl]B!ll!BIIIIIBI!!!B)^
Jacob Gerund Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Shejboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO • SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni, — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI. « '" " ~
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
MODERN COOKESY. . CONSTANT HOT WATIR ... SILENT REFRIGERATION .. OAS HI
Chicago^ Illinois
Tel. Canal 5544
1849 West Cermak Road,
1 1 XliXvXV£j Lj XL A iVl I 1 xu;
Ljubezen - soprog ali Bog?
staro pesem, ki se je še sedaj spominja: "Ko sem prvič videl Andelino, iz gozda je prihajala, nato po griču, se je vzpela. Imela je belo krilo in Šerpo; in šla je pod vejevjem . . . Kako so kratki lepi dnevi!"
Zadnji dokaj melanholični verz se je ponavljal dvakrat.
Lucija Bertram je prišla iz mortoškega gozda, kjer je bilo poletno bivališče staršev. Kadar je nesla na kolodvor pisma, se je pripeljala preko Seine v beli barčici.
Vse svoje življenje se bo Gilbert spominjal onega večernega prizora. Saj se je takrat odločila usoda njegove življenjske poti.
Sonce je zahajalo tam daleč za hribi, ki obrobljajo Korbej. Med njega in reko je legal na zemljo prvi večerni somrak. V temu somraku se je prikazala Lucija. Izgledala je kot mlacja boginja pred antičnim poganom.
Že eno leto se je Gilbert ukvarjal z mislijo na ženitev. Nikakih posebnih iluzij si ni delal, a vendar se ni mogel odločiti, da bi se lotil tega posla, ki ga je imenoval "potreben nebodigatreba".
Zdelo se mu je, da ga nekaj vleče v zakon. Najbrž stanovska potreba. Saj so mu tako njegovi sorodniki in prijatelji, skratka vsi, trobili na ušesa. Toda nobeni od mnogih deklic, ki so mu jih pod različnimi pretvezami poslali na ogled, ni uspelo, da bi ga pripravila do končne odločitve.
Ena je bila grda, kar je seve neodpust-ljiv greh. Druga je bila neumna in ošabna, ker je bila prepričana, da že vse zna, \ ker se ji je nekako posrečilo napraviti maturo.
Ta se je šopirila Hot pav, ker je trenutno razpolagala z mnogimi oboževalci. Ona je zopet imela vse dobre poglavitne lastnosti, toda izkazalo se je, da bi hotela mo-' ža pod copato.
Tako so se te litanije nadaljevale brez konca in postajale že dolgočasne. Gilbert se je skoro že sprijaznil ž mislijo na povprečen zakon, ki ga ljudje imenujejo zakon po pameti.
Letošnjo pomlad je bil na' oddihu pri svojih starših, ki so bivali na deželi. Tedaj je nepričakovano zagledal lepo Lucijo, ki je ni poznal preje, dasi ju je ločila le reka.
Kakor švigne včasih strela iznenada izpod neba, tako se neredko vžge iznenada tudi ljubezen v mladih srcih. To si je moral priznati tudi sila skeptični in po miselnosti moderni Gilbert, kije začutil zdaj v svojem srcu ganotje, za katerega se doslej nikakor ni smatral dovzetnega.
Kot prikovan je obstal na svojem mestu. Zrl je za deklico, ki je zaveslala k travnatemu bregu in se vzpela s svojim psom po strmi stezici navzgor. Na kolodvoru je zmetala v poštni predal velik kup pisem, ki so bila gotovd od staršev in nje same.
Nato se je brž vrnila, skočila v svojo barčico, jo odpela in odrinila. Veslala je pravilno kot kak poklicni veslač. Njen pes je sedel pred njo. Od časa do časa ji je pokimal z glavo, kar jo je spravljalo v nebrzdan smeh. Pri tem se je prikazala vrsta bleščečih belih zobkov.
(Dalje prih.)
Dopisništvo Central, tisk. urada pri Kr. poslaništvu dostavlja izselniškemu tisku sledeče :
Washington, D. C., 24. maja, 1941.
Kraljevi poslanik g. dr. Konstantin Fctič je danes obiskal pomožnega državnega 'tajnika g. Sumnerja Wellesa- ter mu ob tej priliki izročil v zvezi z ustanovitvijo tako zvane "Neodvisne hrvaške države" sledečo izjavo Kraljevske vlade:
"Ob priliki ceremonij, pri; pravljenih dne 18. maja v Rimu, so bili podpisani nekakšni dogovori, s katerimi se odstopajo Italiji nedeljivi deli ozemlja Kraljevine Jugoslavi je. Na podlagi nadaljnjih dogovorov, sklenjenih z zastopniki tako zvane 'Neodvisne hrvaške države,' je ta 'država,' poprej ustanovljena od oblasti okupacijskih vojaških sil, okli-cana za dedno monarhijo pod italijanskim protektoratom, s čimer je italijanska vlada v bistvu izvedla aneksi j o teh ozemelj.
"Ti dogovori so bili sklenjeni z istimi osebami, ki so, pod-pihovane in podpirane od vojaških okupacijskih sil, šiloma prevzele na Hrvaškem oblast brez prejšnjega posvetovanja, oziroma sodelovanja hrvaškega naroda ter s tem kršile njegove temeljne pravice in popolnoma omalovaževale njegove življenjske interese.
"Kr. jugoslovanska vlada vlaga svoj protest-proti tej novi kršitvi nedotakljivosti njenega narodnega ozemlja in proti ločenju hrvaškega naroda,ki po svojih zakonitih predstavnikih v Kr. vladi nadalju-
je boj za osvobojenje Jugoslavije, katera uključuje tudi ozemlje Hrvaške, in ki priznava Nj. Vel. Kralja Petra II. za svojega edinega zakonitega vladarja!"
Kraljevi poslanik Kontantin
Fotič. ^
USODA SLAVNE SLIKE
Po večmesečnem potovanju se je Van Dyckova slovita slika "Kristus na križu" vrnila na svoje prvotno mesto v katedralo v Termondu. Večji del tega časai je rabila neki družini belgijskih beguncev kot zaslon proti vetru in dežju.
Skupaj s celo vrsto drugih umetnin so to sliko meseca maja pod nadzorstvom termond-skega župana v naglici spravili na neki tovorni avtomobil, ki se je odpeljal potem s 23 člani županove družine proti jugu. Sprva so nameravali umetnine osta-viti v podzemeljskem prostoru katedrale v Gentuž toda beguncem se je tako mudilo, da se niso upali ustaviti v tem mestu. Tako so vse skupaj vlekli s seboj skozi Francijo.
Na tem begu jim je bilo tako hudo, da so Van Dyckovo sjiko na zadnje uporabljali kot streho proti vremenskim neprilikam. Po dolgem iskanju so umetnino končno izsledili v nekem begunskem taborišču v južni Franciji. Stala je še vedno nezavarovana na prostem. Skrbno so jo zavili in vrnili v Termonde. Tam so ugotovili, da je Kristusova glava resno poškodovana, ostanek slike pa ni trpel.
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
V Kvirinalu, palači laškega] kralja, so posadili krono Zvo-nimira na glavo laškemu princu. Kralj "Aimone" se zdaj imenuje. Hrvatsko ime?? Nič na tem, Peter ali Pavel. Pov- • prečno se Lah in Hrvat precej pisano gledata. Ali sta se zdaj oba izpremenila ? Kako se laški princ počuti pod hrvaško krono, morda sam ne ve, krona pa je krona, in Lah jo ima, ne kak pristen Hrvat.
Glavno vlogo pri teh kviri-nalskih ceremonijah je igral Pavelič. Vsaj francosko ' sodišče je bilo mnenja, da se Pa-veličevih rok drži nekaj celo kraljevske krvi. Ako ima sodišče prav, ali si je umil roke, in ali si kdo sploh more roke umiti ?
Sitna roba, če se koga taka roba prime, kakor kaže slučaj tistega Pilata, ki si je umival roke, ko je roba le p r e v e č skelela. Well, to je Paveličeva zadeva. ,
Vidim poročilo, da so bili pri ceremonijah navzoči tudi trije hrvaški cerkveni dostojanstveniki v ornatu. Kdo so bili, poročilo ne omenja. Ali je bil navzoč tudi zagrebški nadškof Stepinac, ne vem, in če ga v Kvirinalu ni bilo, bo pač navzoč, ko bo prišlo do ceremonij v Zagrebu, če pride do takih ceremonij in morda ne pade prej krona raz glave laškega Aimonea, kakor celo neki bolj razsodni Hrvati sami trdijo in zatrjujejo, in nekaj Hrvatov je še pri jugoslovanski vladi, dasi je morala vlada oditi.
Sedanji zagrebški nadškof Stepinac je dovršil med vojno gimnazijo, potem je vstopil (pač moral vstopiti) v vojaško službo, postal je oficir in šele po vojski je dovršil bogoslovne študije in končno postal v kratki dobi zagrebški nadškof. Iz osebnih virov vem, da je dobro pojmil jugoslovansko idejo. Idealna nova Jugoslavija res ni bila, ampak kaj takega ne more motiti pravega idealista. Če je nadškof še ostal pri prvotni dobri ideji jugoslovan-stva, ne vem. Ako je ostal, ne vem, kako mu je zdaj v srcu, t če se je pa morda v srcu odločil za novo Hrvaško, se mora pač sam s srcem poglihati, v prav nobenem slučaju pa bi vsaj jaz ne hotel biti na njegovem mestu.
Krona je krona, tudi iz tr-njev je bila spletena nekoč krona.
*
J. M. Trunk:
teh manjka. Pri nas so se Vzftramili, Angleži so se morali, ampak po govoru našega predsednika, ki je dosti in odkrito povedal, koliko ura kaže, plavijo, da bodo nekaj več te zračne rob^e' in hude robe imeli šele 1. .1943, Vsaj Nemci ne bodo čakali na tedaj, ker jim ni treba čakati.
Priznavajo, da utegne Kreta biti izgubljena, tolažijo se pa, da Nemci drago plačujejo z življenji. Hm? Vsa balkanska kampanja je stala le nekaj nad tisoč mož, kakor je povedal Hitler, in nekaj ranjenih. Ampak pod orožjem imajo Nemci do osem miljonov najboljših čet. Kakšno tolažbo naj prinaša par stotin padlih Nemcev ?
• Dalje se nekaj tolažijo tudi, da bo dosti materiala šlo na nemški strani, in dosti olja in maže da so porabili. Well, nočem nikomur tolažbe jemati, ampak amerikanski opazovalec je že pred vojno poročal, d? imajo Nemci vse kleti in vsako posodo napolnjeno s to potrebno robo, tako da je še ne bo zmanjkalo v doglednem času. In pri vsem tem so dobivali Nemci in dobivajo še prav iz Amerike po ovinkih, kakor se pri tem za denar de-ia, vsega dosti, bencina in maže. Šele po govoru predsednika dne 28, t. m. sem videl vest, da bo ta dotok po ovinkih in skozi druge zastapan, omejen vsaj iz Zedinjenih držav, druge amerikanske države pa bodo še naprej delale biznes in prodajale brez vsake kontrole.
-o-
'ZDRAVNIKI" NA ULICAH
Čeprav je na Kitajskem že mnogo zobozdravnikov in modernih zobnih klinik, je še vedno mnogo Kitajcev, zlasti n;ed preprostim ljudstvom, ki si po stari navadi dajo izdirati zobe kar na ulici. Poulični "zobozdravniki," ki opravljajo ta posel, imajo svoje "prostore" navadno na križiščih prometnih ulic. Vse njihovo orodje je majhen stol in navadne klešče. Kot "zobozdravniški" znak visi pred vhodom nit, na kateri je nanizanih kakih petdeset izpuljenih gnilih zob. ^wifnuiiiintuiniuiw'iiininiiMuiMainr.HiiiMBiiiiiBiinMiiiiJ^
i DR JOHN J. SMETANA 1
Moderne plinske peči
dajejo' vso udobnost drugih vrst peči
, 1. HITROST—Najhitrejša ku-\ ha na vrhu peči, kar jih je bilo
— POLEG PA ) kd»j ™«ih!
/ 2. GIBČNOST—Katera koli ti-3 VELIKE	\ sečerih različnih vročin v tre-
( notku!
IZREDNOSTI ) 3. VARČNOST- Moderna
j plinska peč stane manj pri na-kupu — marjj pri uporabi!
Nič novega se ni treba učiti pri moderni plinski peči!
• Kuhanje z moderno plinsko pečjo je lahko. Kuhati morete z malo vode ali z dosti vode, kjikor pač želite! Moderna plinska peč napravi	praženje lažje, učinke boljše, kajti avtomatične
kontrole napravijo konec ugibanju in izločujejo neuspehe.
Moderna plinska peč je neijrekosljiva glede oprem za prihranitev dela, ohranitev živil. Ravno zato pa tudi skoraj vsaka chica ška družina, ki kupi novo peč, kupi moderno plinsko peč.
UGODEN POPUST ZA VAŠO STARO PEČ LAHKA MESEČNA PLAČILA
i-■ ii« __
BBS"®®1"" presinila • ' ' /-S
a* vnUVEBSA^ l ^^
■	iofcj Kord«vroemo v	^ M »?.C1 J ■ uontvola » ♦ pva	r- -
■	"^Kazalec V	m H pect „ valiarje m
ILtfgflttflfliflHl^
Svoji k svojimi