Uredništvo in oppsvoištvo:
Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti *wk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon čt 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Mn!» M:
Celo leto............12	K
Pol leta............,	6	K
Cetri leta........... 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 75.
SSBSSaBESSSSSSSS
Maribor, dne 4. juiija 1910.
Letnik II.
Naročnikom in somišljenikom! j
Pri pregledovanju poslovnih knjig smo opazili, da še več naših naročnikov dolguje naročnino. Vsem tem bomo priložili danes in deloma prihodnjič poštne položnice in prosimo, da se jih dotični gg. naročniki blagovolijo poslužiti, ker drugače jim lista ne moremo več pošiljati.
Naše somišljenike in prijatelje našega lista, ki je postal priljubljeno glasilo vseh poštenomislečih Slovencev, pa vabimo v krog naših naročnikov. Agitirajte za nove naročnike! Naj velja pravilo: Vsak zaveden pristraš vseslovenske ljudstve misli mora čitati Stražo! Somišljeniki, po gostilnah, [pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list! — Straža stane od 1. julija do konca leta 6 K, za en mesec
1 K'	Upravništvo „Straže“.
Premirje.
Crez nedeljo je zavladalo na Dunaju premirje.* Pe glasovih,, ki so prihajali v soboto do večera, tega ni bilo pričakovati. Vlaclinovci so se korajžno postavljali in v pozi zmagovalca prerokovali, da bodo magari v večdnevni seji zlomili jo presneto obstrukcijo.
A prišlo je drugače. Poročjila, ki smo jih dobili črez nedeljo, nam povedo, da je bila korajža vlade le širokoustenje in so njene stranke pri prvi priliki vrgle puško v koruzo. Ko so stranke večine spoznale, da se obštrukeionisti ne vstrašijo njihovih groženj, in so pripravljeni na vse, jih je zapustil ves pogum. Gospodom vladinovcem je bilo kmalu jasno, da se naši odločni (in neustrašeni poslanci! ne dajo spraviti kar tako v kozji rog,' in pričeli so se umikati in iskati izhoda, V njih se je rodilo prepričanje, da je boljša bljamaža pod navidezno častnimi pogoji lakoj v pričetku, kakor pa poraz po večdnevnih naporih. In prišlo je do premirja,
Kompromisna pogajanja je pričel \ predsednik proračunskega odseka Chiari,, ki ,se jo obrnil v tej zadevi na podpredsednika državnega zbora poslanca Pogačnika ; ter mu ponudil, da' sestavi kompromisne pogoje. Jugoslovanski poslanci so se radi tega posvetovali z zbornici preje, predno se je sprejel naslednji kompromisni predlog:
1.	Današnja (sobotna.) seja se konča po govoru dvornega svetnika dr, Ploja;
2.	Prihodnja seja odseka * se vrši v pondeljek dne 4. t. m., ob 10. uri dopoldne, in se mora ta 'elan končati generalna debata,
3.	N torek ob 10. se prične seja odseka s stvarnimi popravki h generalni debati in za tem se prične specialna debata. Prvi mora dobiti besedo poslanec Demšar, ki izjavlja, da bode govoril 12 ur,
S tem, da se v pondeljek sme vršiti sama generalna debata, je dana možnost, da se opozicionalei dobro odpočijejo in pripravijo za nadailjno morebitno obstrukcijo.
Ta kompromis dokazuje vso onemoglost in raz-drapanost večine. Akoravno so v pretežni premoči in jim ni treba drugega, kakor skrbeti za sklepčnost, so vladinovci vendar iskali premirja z obstrukcijo, ki ima samo okrog 10 aktivnih bojevnikov, ' ki morajo poleg tega še ves čas z govori izpolniti.:
To je v veliki meri umevno, ako > upoštevamo držanje Poljjakovj, ki so raidi gradeča kauajjov pjri}-čeli proti vladi s pasivno resistenco, Kakor hitro pa se je zvedelo, da Poljaki niso pripravljeni za dolgotrajno nočno sejo,i so se pričeli kujati tudi socialdemokrati, ki radi nekaterih italijanskih glasov sedaj tako zvesto podpirajo barona Bienertha. Odločno so izjavili, da ne marajo namesto vladnih strank držati Bienerthov sistem. Pri takih zmedah je vlada seveda hitro opustila vsako misel na večdnevno sejo)' in je hitela s pogajanji, da pride iz zagate.
Vspeh, 1 ki ga je dosegla obstrukcija , s ’ svojo energijo, je lep. Generalna debata bi bila, ako bi se bila seja nepretrgoma dalje vršila, itak že v pondeljek končana. V tem oziru niso obštrukeionisti radi kompromisa nič izgubili. Razlika je samo ta, da bi bili morali I brez kompromisa' obštrukeionisti pričeti specielno debato, vsi izmučeni in utrujeni, med tem, ko jim je sedaj dana lepa prilika, da se odpočijejo, in s svežimi močmi nadaljujejo boj.
'A tudi v drugem oziru so se začele razmere za Jugoslovane I boljšati. V nemških! listih čitamo vse polno vesti, ki vedo povedati o stvarnih, meritoričnih pogajanjih med Jugoslovani in strankami večine. Sicer se na razne take vešti ne more polagati bogve kake resnosti in se pri marsikateri vidi, da jo lansira v svet vlada, ki hoče zakriti svoj poraz |li pa kak intrigant, gotovo pa* je vendar, 'da se je sltrogo odklonljivo stališče napram našim zahtevam nekaj ublažilo.
Glasilo nemških krščanskih’ socialcev „Reichs-post“ piše:
„.Člani proračunskega odseka« so prišli do stvarnega sporazuma, ki naj bi povzročil konec obstrukcije. Ta pogajanja so odsevala iz mirnega, in spravljivega govora voditelja obstrukcije dr., Korošca, ki je skoro z obžalovanjem konštatiral, da je vlada Slovence prisilila k obstrukciji. Stvarna podlaga tega premirja je še neznana, vendar se sliši, da se gre za slovensko docenturo v Krakovu.: Ako bi se to ne dalo doseči, potem bi se Slovenci zadovoljili s priznanjem izpitov, položenih na zagrebški univerzi, radi Česar se vla,da že itak pogaja s hrvaško vlado.: Ker ima vlada radi odklonitve vezane ' roke, bodo stranke večine same dale Slovencem potrebna zagotovila. Slovenci so se že izjavi)4 da bji pod tem pogojem stopili v normalno opozicijo, in čakajo samo Še dr. Šušteršiča, ki mora izraziti svoje soglašanje, a so ga Še-le telegrafično pozvali na Dunaj,“' *
Koliko je na tej vesti dunajskega, lista resnice, sedaj še ne moremo preiskovati. .Toliko pa >že lahko povemo, 1 da se merodajni faktorji zelo motijo, ako mislijo, da bomo mi Slovenci že zaJ kako drobtinico, kakor bi bila na primer slovenska docentura v Krakovu, j prodali svoje najvitalnejše kuljturne zahteve.: Vlada bo morala t pokazati r že nekoliko več pravico-ljubnosti in objektivnosti, ter bo morala iti nekoliko dalje, ako hoče, da ji Bodo Slovenci pomagali iz ma-razma.
To velja tudi za druge stranke, v prvi vrsti za nemške naeionalce. Izgovor, da se obstrukcije ne sme odkupiti, je ničev! in ne velja, Ako bi bile vlada in; njena večina skrbeli, da bi se koj v pričetku iz naših najsvetejših zahtev ne bilo norčevalo, ampak bi se jih bilo upoštevalo, kakor zaslužijo, potem bi 'do obstrukcije sploh ne bilo prišlo. Vodilni faktorji naj se nauče logično in dosledno misliti, pa bo Šlo.:
Poletel bi, poletel bi . . .
Silhueta, spisal Ks. Meško.
”	(Konec.)
Da bi ne šlo vse v nič, je prišla k njemu v kočo sestra pokojne mu žene Katre, vdova po nekem gostaču, s svojo majhno hčerko Anico., Skrbela je za Vida in za kočo.
Ta pa se je bolj in bolj staral in bolj In bolj umiral za celi svet.
Ves je postal nekako Jesen, brez vsakega življenja.
Le na jesen — tako proti Vsem svetnikom — je oživel. In tedaj je naročil svasti, naj le preskrbi lep venec.
Na vseh’ vernih duš dan je ponesel venec na grob pokojne žene.
In naj je Bilo Še tako mrzlo in hladno, je ven-3ar celi dan preklečal in presedel na grobu.
Polagoma, polglasno je molil očenaš za očena-šem t—( za pokojnico in za sina Lojzeta^
Po velem, suhem obrazu pa so mu tekle goste, debele solze.
m	m
*
Koncem nekega poletja, kaka tri leta izza materine smrti — je Lojze pisal očetu zopet enkrat dolgo pismo.
Pisal mu je, da nekoliko boleha in da mora ležati. A skoro bo bolje, skoro, saj že čuti, da se mu vrača zdravje.
Potem pa Bo dovršil izpite ter se vrnil v drago domovino, v kateri že tako dolgo ni bil. Niti v počitnicah ni mogel domov, ker je moral tudi v počitnicah poučevati.
Sedaj pa skoro pride!
O,	kako si želi domov na materin grob, k dragemu očetu!
Pismo pa je sklenil s temi-le stihi:
Cez doline, čez doline In čez gore strme,
Poletel bi, poletel bi K vam na krilih brzih!
Oče Vid je neštetokrat prebral to pismo.
In čakal je sina. |A dan za* dnem je mineval, Lojzeta pa vendar ni bilo.
Nekega jesenskega dne pa dobi' zopet ( pismo. Bilo je od nekega sošolca Lojzetovega, In iarle je pisal, da je Lojze umrl v dunajski bolnišnici za jetiko, in da je njemu naročil, naj sporoči po smrti to žalostno vest staremu očetu.
Oče Vid ni mogel umeti tega pisma. Anica mu. ga je morala zopet in zopet prebrati, in vendar je Še vedno in vedno popraševal, je-Ja res Jako pisano v pismu.
Ko je pa umel to grozno resnico, je Še bolj odmrl svetu,
Z nikomur ni več govoril, Le posedal je v hiši in pred hišo ter mislil na ženo in na Lojzeta, katera je že krila zemlja.
Sestra je skrbela zanj, kolikor je le mogla, A neko zimo se je prehladila in čez Štirinajst dni je umrla.
Tedaj pa sta ostala starec in Anica kar čisto
sama.
Anica je skrbela za ujca, kakor popreje njena mati. Stari Vid je postal sčasoma kar popolnoma 0-tročji.
Jedino delo še mu je bilo, da je recitiral pismo Lojzetovo.
A polagoma je tudi tega pozabil. Le oni stihi so mu Še ostali v spominu:
Cez doline, čez doline In čez gore «trme,
Poletel bi, poletel bi K vam na krilih brzih!
In ko je sedeval1 pred hišo, je sedaj in sedaj recitiral te stihe z zateglim, pevajocim glasom.;
In čez nekaj časa je že popolnoma pevaL
A tekom časa je zabijal tudi stihov.
Le ko je videl v zraku pluti tiče, se je spomnil onih besedic:
Poletel bi, poletel bi
Tedaj pa je poklical Anico, da mu je zapela celo kitico.
In ob takih prilikah jo je vedno izpraševal, Če je že jesen.
Res, ko je prišla jesen, ko so se selile tiče in je odpadalo drevju rumeno listje, se je starec čudno oživel.
Tedaj mu je morala Anica, pripovedovati o pokojnem Lojzetu i|n materi njegovi vse, kakor, je on; sam nekdaj njej pripovedoval.:
In starec je slušal in slušal, prikimaval z glavo ier se povsem zamislil nazaj v nekdanje dni?
Ko sta že dovolj pokramljala, je mrmraje peval s svojim tihim glasom celo kitico. Poleg pa je z glavo kakor po taktu prikimava). — lesenski veter pa se je igral z njegovimi dolgimi, snežnobelimi lasmi.:
*
* *
Na vseh vernih duš dan je Anica oblekla ujca v najlepšo obleko.
In Šla sta na grobove.
Polagoma sta stopala skozi vas, Anica je z eno roko podpirala starca, v drugi pa je nesla, venca za grob tete Katre in njene sestre, matere Aničine.:
Čestokrat se je starec moral oddahniti,: A1 naposled sta vendar dospela na pokopališče.:
Položila sta venca na grobova, prižgala lučice ter celo popoldne premolila na grobovih’.'
V,	Ko pa sta se neke jeseni vračala raz grobove, . je hipoma rekel starec Anici:
Slovenščina in uprava državnih železnic.
(Odlomek iz govora dr. Benkoviča v državnem zbora).
Visoka zbornica! Razpravljati še hočem o pritožbah, ki že dolgo časa čakajo na rešitev na pultu gospoda železniškega ministra.. Naše pritožbe se nanašajo na nevzdržne razmere na glavnem državnem kolodvoru v Celovcu, pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku in splošno na razmere pri železnicah na Koroškem. Zelo interesantno je, kako nekon-sekventno postopa uprava državnih železnic naprarn našim narodnim zahtevam in željam.
Na glavnem kolodvoru v Celovcu so uradniki tako čudno navihani, 1 da slovenskim strankam enkrat dajejo na slovensko zahtevo vozni listek, drugo-krat pa zopet ne, kakor se pač dotičnemu uradniku zljubi. Posebej povdarjam, ' da se to godi od ravno eno in istih uradnikov in uradnic, ki kljub temu, da je bilo že nešteto takih slučajev, Še vedno sedijo nemoteno v svojem uradu. Slovenski potniki so takore-koč na mijlost in nemilost izročeni dotičnim uradnikom v sekiranje.
Tudi ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku včasih rešuje slovenske vloge, drugokrat pa jih zopet kratkomalo vrača, kakor se pač poslujočemu u-' radniku zljubi. Zhan mi je neki odlok ravnateljstva državnih železnic v Beljaku, ki se sklicuje na organizacijski statut in na to, da slovenščina na Koroškem «ni deželni jezik.
Opozarjam ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku na par. SO dotičnih štatutov, v katerih se na eni strani določuje,.! da ( slovenščina 1 na Koroškem sploh in v okrožju mesta Beljak posebej ni deželno-običajni jezik, na drugi strani se pa pogosto dogaja, da se slovenske vloge sprejemajo in se na slovensko zahtevo izdajajo vožni listki.
Ce bi ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku bilo konsekventno, moralo bi vse slovenske vloge konsekventno zavrniti, ker par. 20 določuje, da se vloge pri ravnateljstvu državnih železnic rešujejo v jeziku, ki je v deželi običajen. Ce torej ravnateljstvo državnih železnic sprejema slovenske vloge, f s tem pristane na to, da je slovenski jezik običajni deželni jezik na Koroškem; ergo mora tudi konsekventno po par. 20 dotičnih' Statutov vloge slovenski reševati. Pa kaj doživimo? Dogaja se, da se slovenske vloge mnogokrat kar zavrnejo. In to se ne sme več dogoditi!
Politični pregled.
Državni zbor.
Plenarna s je j a.
V petek dne 1. julija se je vršila plenarna seja, ; ki je pa bila povsem mrtva ' in brezpomembna.; Taktično ugodnost je nudila samo slovenskim ob-Štrukeionistom, ker je zabranila večini, da ni mogla izsiliti dolgotrajno sejo proračunskega odseka,-
O b š t r u k c i j a.,
Po plenarni seji se je ob 5. uri popoldne vršila seja proračunskega odseka.
Najprvo je govoril dve uri poslanec Demšar, za njim dve uri rusinski poslanec Lewicki in potem je pričel govoriti poslanec Hrasky,:
„Anica, dete moje (— < zadnjikrat si me živega povedla na grobove. Prihodnjič me poneso Štirje možaki v prav tesni postelji ter me polože k mojim dragim,“
„Ne, ne, ujček, saj ste še močni,“
„Ne, Anica, bolj mrtev sem že, kakor živ, bolj mrtev, dete moje.“
Polajgoma sta Šla dalje. A čez nekaj trenutkov je začel starec tožiti:
„Ko bi še vsaj Lojze počival v domači zemlji! A v tujini so ga zagrebli. In. grob njegov je zapuščen, pozabljen.“
In starcu so se po velem- licu \ usipale svetle
solze.
*
• •
Prihodnjo zimo pa je tVid legel,-
Tiho je bilo v sobici.-
Starec je ležal mirno na postelji ter polagoma vzđihal, -V drobnih, suhih rokah je držal molek z velikim križcem.
Kalne uči je upiral v strop.
,V sobi sta bila Anica in Kolarjeva soseda, ki je prišla včasih, daj kaj pomore Anici in kaj poskrbi za bolnika.
Starec je polagoma obrnil oči v stran ter del s tihim prosečim glasom:
„Anica, Čutim, da se bliža konec.: Prižgi svečo ter Še jedenkrat zapoj ono — saj veš,“
... ^Soseda je prižgala blagoslovljeno svečo, ki je bila že pripravljena za ta trenutek.; Anica pa je zapela s tihim, zajokanim glesom:
Cez doline, čez doline In čez gore strme,
Poletel bi, poletel bi K vam na krilih' brzih!
Starec je gibal z ustmi, A slišati ni bilo nobene besedice iz njih.
Tesneje je stisnil molek in veliki križec ter tiho, mirno zaspal večno spanje,:
Njegova duša pa je Čez doline in strme gore na brzih krilih' poletela v jasne višave.
Ob 10, uri zvečer je bila seja prekinjena.
Hrasky nadaljuje drugi dan svoj govor.
Seja 2, julija.
Ob 10. uri predpoldne se je pričela seja, ki naj bi trajala vsaj par dni.
Vladne stranke so se mrzlično pripravljale, V sobi poleg .proračunske dvorane so napravili celo vrsto ležišč, Zgledalo je, kakor v kupeju drugega razreda-
Tudi električni zvončki so bili v sobi, da bi predsednik lahko vsak trenutek dobil ljudske zastopnike iz Morfejevega naročja k glasovanju.
Tudi opozicija se je živahno pripravljala. Na mesto češkega agrarca Rolsberga je stopil v proračunski odsek dr, Hočevar, ki je izjavil, da bo govoril magari 24 ur,
V začetku seje je stavil dr, Korošec,'! predlog, naj se sklep odseka za konec debate reasumjra, ker je mnogo novih članov. Predlog je bil, ker se je opozicija absentirala, z 26 glasovi proti 1 odklonjen.
Bilo je tedaj samo 27 poslancev navzočih. To je pa za sklepčnost ravno neobhodno potrebno število, Radi tega se je polastila večine silna nervoznost in nad možnostjo večdnevne seje so začeli največji optimisti dvomiti.
Po tem uvodu ( je nadaljeval' profesor Hrasky svoj včeraj zapričeti govor. Govoril je do %2. ure popoldne.
Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med češkim agrarcem Stanekom in krščanskim socialcem Prohazko, ker je slednji nekam založil protokol, ki ga mora voditi kot zapisnikar, in je indirektno sumničil Staneka.
Nekaj minut je vlada! ( si,len nemir ' in je bila seja prekinjena.
Dr. Korošec govor i.
Za Hra.skyjem je pričel govoriti dr. Korošec, V svojem večurnem govoru je povdarjal in dokaza!, da je obstrukcijo provocirala vlada. Vlada je zahtevala od Slovencev, na,j ji naznanijo svoje želje in potem se ni hotela z njimi pogajati.
Po šesturnem govoru je dr, Korošec zaključil svoj govor v trenutku, ko je bil kompromis že sklenjen. Pred koncem je stavil Še 100 resolucijslcih predlogov.
Za dr. Korošcem je govoril približno eno uro dr. Ploj, nakar je bila seja, kakor je bilo določeno v kompromisu, zaključena.
Kaj bo?
Kako se bodo stvari razvile, se ne da prerokovati. Ako Poljaki ne spremene svojega stališča, potem je popolen poraz vlade v najkrajšem času neizogiben.
Pri nesramnosti, s katero se drži vlada foteljev, je sicer verjetno, da bo zapodila’ parlament domov, sama pa gospodarila naprej.
Ako pa Poljaki nastopijo z vso silo proti nam, potem čaka naše poslance Še težak in trudapolen boj. Naše popolno zaupanje naj jim daje oporo.
! Krvavi nemiri v Lvovu.
Zadnji petek dne 1, julija so se vršili v Lvovu veliki izgredi rusinskih dijakov, ki so bili naperjen! proti vladi in Poljakom.
Blizo 400 rusinskih dijakov ! je dopoldne korakalo proti vseučilišču, kjer so imeli vkljub uradni prepovedi zborovanje. Govorniki so živahno protestirali proti nameri vlade, da se da Italijanom univerza, a rusinskega vseučiliškega vprašanja vlada noče rešiti.
Po zborovanju je prišlo do hudih spopadov: policija, in poljski dijaki so se sprjeli z Rusmi. Začeli so padati streli iz revolverjev. Padlo je krog 60 strelov, Kroglja je zadela bogoslovca Adama Kocko, ki je potem med potjo v bolnišnico umrl.
Policija je z golimi sabljam® < sekala po rusinskih dijakih. Sest jih je ranjenih od strelov. Policija in vojaštvo je nazadnje potisnila dijake v neko dvorano, kjer so jih potem zaprli in a,vetira!i.
Ta krvavi lvovski dogodek bo imeP gotovo važne posledice. Poljaki; in Rusinj ne bodo več miinno skupaj Študirali in tako bo prišlo, da bo morala vila-da dati Rusinom lastno vseučilišče,:
Raznoterosti.
Imenovanje pri južni železnici, V višji plačilni razred prideta pristava Ferdinand Soršak in Stefan Belogla,vec v Mariboru. Za provizoričnega asistenta je imenovan Fran Hruban, aspirant na Pragarskem. Za revidente so imenovani Konrad Terček, pristav v Poljčanah, Ignac Prelog, pristav v Breznem in Jak, Prek, pristav v Vuzenici. Definitivno sta nastavljena Josip Černe, asistent v Spodnjem Dravogradu in Leopold Kučera, asistent v Pesnici,; Za provizoričnega asistenta je imenovan Mirko Rajh' v Mariboru.
Predsednik1 bosanskega sabora Alibeg Firdus je dne 1. julija po daljši bolezni umrl.
Ivan vitez Trnski umrl. Dne BO, junija ! je v Zagrebu umrl zadnji Ilirec, veliki hrvaški pesnik Ivan vitez Trnski, staj* * 91 let- fNjegpve so pesmi:« „Oj banovci“, „Ljubimo te naša diko“, „Oj jesenske duge noči,“
Lumpi ostanejo lumpi. V zadnji Številki „Nar. Lista,“ so raztrosili Celjani laž, da celo odbornik S. K. Zv Schöndorier ! odobrava ( Kacevo r kandidaturo. Storili so tfo lumparijo v zadnji številki, f da gospod
Schöndorier ne more pred volitvami f podatji poprav-? I«V Na ta način hočejo preslepit! ljudi, G. Sehöndor-fer nam piše pismo, da niti besedice ni res, kar piše „Narodni List.“ Zopet nov dokaz propalositi dopisu-nov v teh umazanih listih, pa tudi dokaz propale politike, katero vodijo celjski škrici.
Franc pl. Šuklje, kranjski deželni glavar in državni poslanec, je odložil radi bolezni in radi pre-obloženosti z delom svoj državnozborski mandat. Na mesto njega bo kandidiral deželni odbornik profesor J are.
Anica Kren, predsednica Z. S. D., je precej nevarno zbolela. Želimo ji skorajšnjega okrevanja, da bo zamogla ‘nadaljevati organizatorlično delo med slovenskimi dekleti na Spodnjem Štajerskem,
Smrtna kosa. -Vsled srčne kapi je umrla soproga okrajnega glavarja slovenjgraškega gospa pl, dr* Pojger.
Črnagora. „Cetinski .Vesthik“ napoveduje, da se najbrže dne 1. avgusta proglasi Črnagora za novo kraljestvo,
To ni lepo. Na gostilni znanega Slovenca« v bližini Slivnice se šopiri na najbolj vidnem mestu nemški napis. Kaj naj to pomeni? Ali naj Slovenci izvajajo posledice? Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Družba sv. Mohorja v Celovcu. Leta 1911 da družba vsakemu udu, kakor do sedaj, Šest knjig za ceno dveh kron. Da pa si udje lahko knjigo, ki jim morebiti ne bi ugajala, zamenijo,il se Izda Še sedma knjiga. Izdale se bodo sledeče knjige: 1, Koledar za leto 1912. 2. Deseti brat. Slovenskih iVečernic 65. zv.: Ilustroval J. Vavpotič. B. Hrvati. Spisal J. Stare, uredil in izdal Fr. Neubauer. '4. Mladinski spisi. Spisal Ks. Meško,! Ilustroval S. Šantel. r5. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. 6. Molitvenik za Šolsko mladino. 7. V zameno se izda knjiga: Razne povesti, ako kdo ne želi Zgodb sv. pisma. Kdor hoče dobiti vseli sedem knjig, doplačaj 60 v.
Vabilo na zadružni zbor, ki se vrši dne 7. julija 1910, popoldne ob 1. uri, v gostilniških prostorih gospoda Franceta Zupančiča ' v Slovenski Bistrici.: Dnevni red: 1, Načelnikov pozdrav. 2. Odobrenje zapisnika zadnjega zbora, 3. Zapisnikarjevo poročilo.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1909 in poročilo računskih preglednikov. 5. Poročilo o zasedanju zadružnih zastopnikov v Gradcu. 6. Odškodovanje predstojništva, 7. Volitev načelnika, njegovega namestnika* 4 odbornikov in 2 namestnikov za nada-Ijna 3 leta, 8, Volitev računskih preglednikov za leto 1910. 9. Volitev zastopnikov za prihodnji zvezni zbor. 10. Poročilo o nameravanem novem vinskem davku. H. Vprašanje povišanja naklade na pivo. 12. Pivovarnarski kartel. 18. Domače trafike.' 14. Vprašanje podraženja živil. 15. Vinotoči pod vejo in trženje z vinom v steklenicah. 16. Predlogi k spremembi obrtnega reda iz leta 1907. 17. Ustanovitev zadružne kleti. 18. Poljubni predlogi. Opozarja se na določbo par. 23 odst. 4, 1. 7, zadružnih pravil, po kojem se sme kaznovati od zadružnega zbora brez opra-, vičenja izostali član. Za gostilniško zadrugo okraja Slovenska Bistrica: Franc Zupančič, načelnik.
SMmarka na delu. Da bi zamogla tembolj kljubovati katoličanom ' in dražiti! naše versko stališče, ima Siidmarka že več let skrivno željo, postaviti za naseljene protestante-Švabe 1 in odpadnike f lutrovski tempelj. Te dni se je raznesla po Št. liju vest, da kupuje Siidmarka posestvo gospoda Kaudella, to je hribček tik šentiljskega Kolodvora na vshodni strani.: Obljubila mu je že 28,000 K. Z divjo! strastjo nadaljuje Siidmarka zadnji čas svoje zapričeto delo.
Pravicoljubnemu kritiku, ki se ( v petkovem „Narodnem Dnevniku“ zadira v „Stražo“, ker se baje ni spomnila Vrazove stoletnice in nekaj hantira s prislovicami, povemo prav prijateljski, naj v bodoče nekoliko bolj pazi, da blamaže ne bodo tako nesmrt« ne. „Straža“ je brinesla dne 1. junija kot nekak k-vod k Vrazovi slavnosti v Mariboru od strokovnjaka krasno pisan daljši članek. Priporočamo objektivnemu kritiku, naj ga prečita, se bo marsikaj naučil. Bojimo se samo, / da velja tudi pri njem rek:	Gegen
Dummheit kämpfen Götter selbst vergebens!
Preosnova nedeljskega počitka, jDelovni svet trgovinskega ministrstva je sklenil pozvati vlado, da nadomesti sedanje predpise o nedeljskem počitku z drugimi enotnejšimi. Na podlagi statističnih podatkov se je dognalo, da ima. skoro vsaka dežela drugačna določila v jem oziru in da vlada povsodi velika zmeda. Obrtni odsek in delovni svet bosta izdelala temelje za nove enotne predpise, kolikor spadajo v območje trgovinskega ministrstva, 1 v kratkem pa bo sklicana konferenca, f trgovsko-obrtnih!( poročevalcev vseh avstrijskih' kronovin, da se zedinijo za enotne deželne predpise. Doslej je obrtni odsek v trgovinskem ministrstvu sprejel te-le sklepe: 1, Izdelovalce umetnih! 'cvetic se uvrsti med one proizvajalne obrti, ki ne dopuščajo nedeljskega počitka; 2, v brivski o-brti je nedeljsko delo do 12, ure brez izjeme dovoljeno; 8, slaščičarjem se dovoli nedeljska prodaja sveže napravljenih izdelkov; (prodaja kandit <■ v slaščičarnah je ob nedeljah’ dovoljeno; ,f4. nedeljsko delo f sekan j e in prodaja) v mesarskem obrtu, kakor jtudi prodaja prekajenih in klobas je dovoljeno do 10, ure dopoldne ; 5. za mlekarne in prodajalne mleka in pa mlečnih izdelkov ne velja nobeno nedeljsko omejevanje; 6. kostanjarjem je nedeljsko delo v dosedanjem obsegu dovoljeno; 7, trgovske obrti: v vseh krajih z nad 6000 prebivalci ►— izvzemši trgovine z živili — je nedeljsko delo brez izjeme dovoljeno tekom treh’ uc
dopoldne, a tako, da je delo brezpogojno povsodi končati ob 10. uri dopoldne. V manjših krajih se nedeljsko delo lahko vrši nepretrgoma štiri ure. V trgovinah z živili' je dovoljeno nedeljsko delo največ tri zaporedne dopoldanske ure, zapira se ob desetih. Trgovinsko ministrstvo bo te sklepe pri sestavi novih predpisov upoštevalo.
Zaključek šolskega leta'-, na mariborski gimnaziji. Dne 1. julija se je na mariborski gimnaziji zaključilo Šolsko leto. Razim maturantov je (50 gimnazijcev napravilo skušnjo z odliko.. V I, razredu v !A-odelku: 7; v B-oddelku: 4 in sicer: Grebenšek Iv., Lukman Franjo, Mihalič Boris,, Veber Franjo. II.t rA: 4: II B: 9 in sicer: Cafuta Anton, Kejžar Miroslav, Kokolj Ivan, Konrad Jožef, Lorger Alfons, Lovrec Franjo, Rantner Vincenc, iVošinek Josip, Živko Konrad. III. A: nihče; IH. B: 4 in sicer: Klobasa Josip, Tomažič Anton, Vauhnik Vladko, Verhjak Al. !IV.; A: 5;; IV. B: B ( in sicer: iGoršič Ivan, Ilešič Srečko, Rudolf Josip. V. A: 6; V. B: 8 in sicer so izmed teh Slovenci : Mušic Martin, Glaser Ivan, Marinčič Ivan, Urleb Franjo. IVI. : 12^' Slovenci so: Bratina Franjo, Goričar Anton, Habermut Avgust, Mirt Josip, Muster Josip, Satler Franjo, Svetina F.
VII.: 4, Slovenca sta: Crepinko Ferdinand, Kovačič
M.	V VIII. je z odliko absolviralo 6 maturantov.
Štajersko.
Maribor. Število ženskih samoumorov v; našem mestu je vedno večje. (V soboto dne 2. t. m. zjutraj je z dravske brvi skočila ' v Dravo f neznana, Črno oblečena ženska. Valovi so jo odnesli naprej. Trupla dosedaj še niso našli. — Ona ženska, ki je dne 25. junija skočila v Dravo,, se imenuje Marija Vrečko, doma iz Verhol pri Konjicah. Maja in junija je pet žensk iz samomorilnega namena utonilo v Dravi.’
Maribor. Za železničarje sta nastavljena dva nova, zdravnikka, ' dr. Draž f in dr. Theodor pl. Liebem, Zdravniki za železničarje se pomnožijo zaradi znane odločbe generalne inšpekcije železnic, \ da so vsi člani družin železničarjev prosti zdravniškega o-skrbovanja.
Maribor. Na Petrovo popoldne je padel v Dravo llletni deček, sin gospoda JurŠa, kleparja* na Tržaški cesti, ravno poleg matere, ki je sedela pri Dravi. Dečki so jabolka trošili, ta je letel za jabolko in se je naravnost v vodo prekucnil. Tlrupla f še: f niso našli- Stariši,, pazite na otroke in ne puščajte jih pri vodah samih!
Marenberg. Pastor je ušel marenberškim protestantom. Zdaj jih je sram te blamaže in bi jo radi z različnimi izgovori prikrili pred ljudmii. A! ljudje že govorijo jako lepe reči o ubegleru marenberškem pastorju. (Pa ta preklicani pastor se Še posloviti ni hotel od svojih močnovernih vernikov. Le postrežki-nji je zapustil majhen spominek r— dolg. Kdo ga bo poravnal? Menda pa vendar ne najnovejši in najgo-rečnejši ud protestantovske molilnice,, ki je še pred kratkim bil predsednik katoliškega cerkveno>konkur. odbora, a je izstopil iz katoliške cerkve* ker so se mu baje milili grošeki, ki jih je moral plačevati za katoliške cerkve in župnišča, '■ kjer r kraljujejo sami „vindišarski popi,“ Nemci bi morali hvaležni biti, .da dobijo v naši škofiji duhovnike, ki so popolnoma zmožni njihovega jezika, ter nimajo nikakih težkoč v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti, kakor ubog Slovenec v kaki nemški škofiji. Ta človek, poln vsenem-ških idej, sovraži slovenske duhovnike 1 in zato tudi katoliško vero, in potem se še-le nazadnje blamira, da mu ubegli pastor kliče v slovo: lAdio, nun Adio allezeit — 'Protestantisch Mahrenberger Leut’ !	—
Machts’ mir nach und bleibt’s gescheit, >— Hol adi j e , holadijo, allezeit!
St. IIj v Slov. gor. Za načelnika naše posojilnice je bil dne 3. julija izvoljen častifci gospod župnik Evald Vračko, njegovim namestnikom! pa oirber-Ški župan gospod Haue. V načelstvo je bil na občnem zboru izvoljen tuki naš gostilničar gospod Konrad Celcer.
Ljutomer. Gospod J. Robič,.1 ravnatelj Franc Jožefove šole v Ljutomeru, je bil odlikovan z zlatim .zaslužnim križcem.
Sv. Jakob v Slov. gor. V jeseni je fOnič Karl, kmet na Pačeniku, orehe otepaj pri tem se mu je vejai zlomila in je fpadel na tla, in še tista veja na njega, ki ga je na več krajih poškodovala. Bil je v Gradcu v bolnišnici, a nič mu ni pomagalo. Veflike bolečine je trpel do dne 9. junija, ko ga je Bog rešil teh' muk. Bil je dober slovenski narodnjak- Bodimo previdni na drevesu!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Včeraj dne 3* t. m.' so pokopali v Šmartnem Ignaca Kalinšeka ob spremstvu mnogobrojne množice. Mladenič ! je' bil velika podpora svojih štarišev. pobožen, priden Ih, marljiv* Bil je pri več cerkvenih' družbah in je izpolnjeval do pičice dolžnosti do Boga in cerkve. C. gospod kaplan Leitonja mu je govoril lepo nagrobnico, ki je ganijla vse navzoče do solz. Na, kak način je mladenič dobil jtako hude rane, da je na teh’ umrl, Še ni docela dognano. Ljudstvo trdi največ, da1 so ga ubili’ drugi, zlasti pristaši Narodne stranke, trdijo, da je nesreč-no padel. Videli bomo, kaj bodo dognale preiskave* Na vsak način se preiskava vrši prepočasno. Deželni poslanec dr. Verstovšek je storil že danes vse korake, da se natanko preiskuje vsa zadeva* Ljudstvo Koče imeti gotovosti. Toliko se je dognalo, da je bil
Kalinšek na večer v gostilni kandidata Kača* Ali je res prišla komisija še-le en celi dan. pozneje, kot je zdravnik javil celo zadevo? Mi hočemo jasnosti!
Vitanje. Martin Kranjc, po domače Ribič, kmet v Hudinji, se je dne. 4. julija 1940 v Vitanju poročil s Frančiško Brodej. Obilo sreče!
Trbonje. Letos je bila pri nas taka trava, kakor se ne spominjamo. Župan Peter Savko je imel na svojem travniku 1.80 m visoko travo.
Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 23, junija je kmet J, Krčil v Somarti živino pasel. Ima tudi velikega bika. Po neprevidnosti je prišel preveč blizu bika, kateri je bil zelo hud. Bik ga je prevrgel in se tako dolgo ž njim igral, da ga je pri priči umoril. Krčil je bil Nemec in dober katoličan,
V Brežicah sta otvorila dne 2. julija t, 1. novo trgovino z mešanim blagom trgovca, Schuschel in Kostanjšek, v istih prostorih, v katerih je vodila dosedaj trgovjpo z železnino znana gospa Kreuiftsch — bržda Kraljič. Mlada trgovca naznanjata prav previdno novo podjetje pod imenom { „Schuschel in Kostanjšek“;, f češ, že iz napisa povzame llahko vsakdol ki ni slep,, da sta podjetnika popolnoma, nepristranska trgovca, saj bo Schuschel — priprost svet izgovarja to besedo žuželj — stregel Nemcem, Kostanjšek pa Slovencem. Po letakih v lepi slovenščini pisanih in naslovljenih na kmete in kmetice“, naznanjata začetnika, da bodeta kupovala vse vrste deželnih pridelkov od kurjih jajc do suhih (gob, pomotoma sta pa le prezrla vzeti v naznanilo „za kmete in za kmetice“ tisto panogo deželnih pridelkov, ki se je letos v deževni dobi tako bujno razvila po ravnem polju — to je plavice, S plavicami okinčujeta trgovca „Schuschel & Kostanjšek“ ; pra,v ostentaitivno ne-le svoja prsa, ampak tudi vrata in okna nove trgovine, iz česar je sklepati, da ne bodeta nakupovala sa,mo kurjih jajec in suhih gob, ampak tudi f plavega mo-driža. Dragi -„kmetje in kmetice“,! Zberite sedaj vso tisto plevelj, ki vam dela toliko preglavice po strmem polju, nakladajte ga polne vozove, in hajd ž njim v trgovino „Schuschel & Kostanjšek“ v Brežice, ki kupujeta tudi to robo po najvišjih cenah.
Bečiška župnija Jha dan sv. Alojzija,! dne 21. junija, iZorno jutro se zažari, megleno obnebje se raztanči in blagodejni žarki vshajajočega; solnca začno ogrevati mater naravo. Ta preobrat me napoti, da se vspnem do Jin reeiške farne cerkve, kjer se mi nudi krasen pogled. Po cestah in potih vse polno ljudstva v praznični obleki, kaj li to pomeni? Naenkrat se oglasi lepo ubrana zvonenje, menda v pozdrav dvema gručama otrok, ki se bližajo iz okoliša goriške in enako od rečiške šole. Dekleta so lepo o-zaljšanja z cvetjem in zelenjem in z venčki, fantje s šopki na mladih prsih. Vsega skupaj je 130 fantov in deklet. Ko se prične sveto opravilo, znan mi je takoj povod. To je prvi, najslavnejši, Častni dan za katoličana, prvo sveto obhajilo. Iz cerkvenega nagovora z geslom iz 121. psalma kralja Davida: ' „Razveseljujem se nad tem, r ker mi pravijo, da grem v hišo Gospodovo“, zavzelo je ljudstvo in majhni poslušalci marsikateri nauk, ki nas naj spremlja na zemeljski poti v srečno, večno življenje. Ko so otroci1 molili glasno za svoje največje dobrotnike, stariše, sorodnike in gospode učitelje, zaiskrila' se je marsikatera solzica mladenke, ' mladeniča, fltakor tudi vele, tihe, mamice. Stariši, pazite na mladino, kakor na punčico svojega očesa, rda* se vam v vrvenju zapeljivega sveta ne pogubi, pazite, da otroci berejo dobre knjige in časopise, ker zapeljivec je tisti, ki mori otroka z razširjanjem slabih čajnikov, ki trosijo laži in hujskajo učiteljstvo proti duhovniku, katera dva najvažnejša stanova morata skupno delovati, ne pa, da kar duhovnik zida, mu učitelj čez noč z zvijačami raznih paragrafov podre in za vedno uniči. V spomin na* to slavlje dobili so otroci lepe spominske podobe in so bili pogoščeni z jedili pri treh trških hišah, za ka*r gre gostoljubnim hišam hvala! z željo, da bi jim blagoslova z nebes nikdar ne manjkalo. Vse za otroka,, ki je naš up in nada. — Mladinoljub.
Z Menine planine. Komaj sem prisopihal na vrh1, noseč pastirjem živež, odložim koš in se ozrem po zadrečki strani. Veličastno je odsevala kupola v dopoldanskem solneu.. Sušilnica, Zvezda, Čitalnica so se mi videli kot pritlikavci, Čeprav so važne kovačnice liberalnih naklepov, agitacij, demonstracij in tožb, celo metle se tu opletajo. Bog ne daj, da bi dregnil v to sršenovo gnezdo, zato si vzamem prihodnjič seboj na, Menino rešpetlin ter bom od tam mirno in stvarno premotrival liberalne sršene, ter razkrival njih nakane. Da me spoznate,/pa vam povem, da sem: ud pašniške zadruge in kmečke hranilnice, ki ležita liberalcem v želodcu.
Iz zatišja goriške šole. Naš Šolski okoliš je doživel na dan sv. Alojzija dne 21. junija 1910 lep, pomemben dan s tem,1 da je prejelo lepo Število nadebudnih šolskih otrok’ prvo sveto obhajilo. Otroke sta vodila k farni cerkvi za vse dobro vneta velesp, g* Černe in mož navdušen za sveto vero in občni blagor katehet č, g. Pat* Frančišek. Ginljivo je bilo videti skupino otrok, ki jim je iz nedolžnih lic odsevai-lo veselje rajskomilo. Značilno pa je, da ni bil navzoč krščanski gospod nadučitelj Knaflič. Tudi njemu bi nič ne škodilo, da si vsaj trenutno iz ganljivega prvega svetega obhajila Črpa kakšen nauk za svoje krščansko življenje. Gospod Knaflič mora imeti veliko izvenšolskega in nepedagogičnega posla, da ni bil na*vzoč pri tem lepem krščanskem obredu. Pri tem nam pa pride' v spomin dopis v celjskem smrdelu.
kjer neko kosmato človeče sumniči in laže čez učiteljstvo, da se kar kadi In to s pomočjo f hudobca* Ako ste mož, morate postavno za red skrbeti, da zabranite tiste lažnjive dopise iz Zadretja, kjer se blati nedolžnost v pohujšanje mladine. Nadalje tudi mladina ne sme nikdar v roke dobiti takšne liste, kakor so celjske cunje. — Stariši vam izročenih otrok.
Gradec. .Veliko gledalcev je bilo dne 19, jun. zbranih na vežbališčnem polju, da bi videli, kako se bosta vozila v zraku inženirja Sablatnlg in Hein, pa še veliko več gledalcev je bilo po hribih in gozdovih nad Göstingom. To je bil tudi dragi špas za gledalce, po 5—20 K je bila vstopnina. Tudi meni se je ta klayerni Špas, na katerega sem že naprej računal, dozdeval predrag, zatorej sem v hribu splezal na neko skalo, s katere sem skoz daljnogled opazoval te komedije., Ko se vračam že proti večeru s hriba po poti, ki je peljala mimo nekega kmeta^ zapazim na ob cesti ležečem travniku ježati po travi precej veliko gospodov in dam z otroci, ki so bili tam z namenom, da bodo boljše videli poletne prizore. Kmet je prišel ravno ob istem času domov. Ko. zagleda pred hišo po travi ležati gospodo, se razburi,, vza,me veliko in dolgo palico,, ter jih gre preganjati iz travnika* „Kaj delate tukaj brez mojega dovoljenja in mi napravljate škodo, da mi pomandrate travo“,* pravi ta kmet, „ubog sem, itak nimam drugega, nego malo njivico in ta mali košček1 travnika, katerega moram čisto sam z velikim trudom obdelovati.“ Ko se mu je na to kreganje peki gospod / porogljivo, ' posmehoval, zabrusi mu kmet korajžno v obraz: ',Kajf pa *bi vi napravili z menoj, ako bi; jaz prišel v vašo sobo, ne da bi poprej potrka,! na vrata, se brez vsakega dovoljenja kar tebi nič meni nič vsedel za Vašo mizo, si prižgal tam pipo in pluval po tleh?“ Gospoda je na ta odgovor zardela in bila v zadregi; eni so gledali kmeta, ’ drugi pa v tla, ! ter jo nato sramežljivo popihali drug za drugim. Sel sem že pozno v noč po glavni cesti od Göstinga proti mestu, kar me naenkrat vzemiri grozno kričanje ih tuljenje, ki je vedno bolj prihajalo v moje bližino,: (Ozrem 1 se ' okoli, misleč, da se je kje prigodila kaka nesreča, zapazim pa le nekaj kolesarjev, ki so se vračali1 iz „Sonn-wend-V’olks-Fesjta“,, kateri se je ravno isti dan vršil v pivovarniški restavraciji v Göstingu. /Kričali so divje na vso grlo „Keil“, češ, da jim bo ljudstvo, katerega je kar mrgolelo na tej cesti proti mestu, odzdravljalo tudi s hajlanjem. Ali glej smolo! flohen se ni zmenil In odgovarjal tem hajlovskim kričačem, nakar so se osramočenir podali y_brzi in divji tek, ter izginili, da Še danes ne vem kam. (Blamažo sta imela zrakoplovca, sem si mislil, pa Še večjo blamažo imajo ti podivjani südmarkovi liajlovcL
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike
Razgled po svetu.
Bazpoi* v socialno-demokratičnem taboru.: Raz-por v socialno-demokratičnem taboru je postal zelo kritičen. Češki socialni demokrati na Češkem poživljajo v svoji objavi klub čeških socialnih demokratov: v državnem zboru, naj iz glasovanja nemških sodru-gov o resolucijah, zadevajočih podržavljenje Komenskega Šole na Dunaju, izvajajo konsekvence. Češko delavstvo na Dunaju in češki sodrugi na Češkem sa poživljajo, f naj pri novih volitvah postavljajo svoje lastne kandidate in naj ne podpirajo kandidatov nemških socialnih' demokratov.
Češko narodno gledališče v Brnu* V sredo na Petrovo je bil občni zbor društva češkega narodnega gledališča v Brnu, kjer je bil sprejet projekt za stavbo novega češkega gledališča v Brnu* Stavba je (pro-racunjena na ,1,300.000 K. Novo gledališče ima biti ljudsko gledališče ih bo imelo prostora za 1500 gledalcev. .Stavba mora biti zgrajena v 18 mesecih* — Društveno Imetje znaša sedaj lepo svoto 1,041.300 K 49 vin*
Prva poročila iz volilnega okraja.
Smartin na Paki Stari trg Mislinja Legen	Dr* Verstovšek' t 187: (47 51 68	Kac 21] 33 69 Kft .
		uo,
Otiški vrh	29	62 .
Pameče	84	9
Brezno	10	g' 1
St. lij pri Gradiču	m	i .
Sv. Primož na*d Muto	H	S i
Kokarje	68	Sl
Ljubno	200	56
Gornjigrad trg	61]	61
Mozirje trg in okolica	152	(711 .
Rečica	288	37
Nova Štifta	106	31
Šoštanj okolica öf, VpIatiiti	78 ai7	133 i
Ov». /xllUi Uj/j ^/X X ,Y ClvllJ u		
Vuhred	1 7	64
Listnica uredništva.
Št. 11} pad Turjakom. Z% petkom številko prepozno, t* po»-deljek, ko »o le volitve, pa ne velja ni. Oglasite se ie kaj!
ucenec
iz Boljše hiše z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v manufakturni
tvrdki Ivan Grobič, Marbor, Tegetthoffova cesta.
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom teir krojaškimi potrebščinami-
J. N. Šoštarič, Maribor
■W"* samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga soUdna. :: :: ::
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SsBureš
Maribor
Tsgethofova cesta 33
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
fi F a m nPnn A s slovenskimi ploščami, čistim in ctlUUlUIiv; jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
I Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje zš življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognja pod najugodnejšimi pogoji.	42
Edina Staj- narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Kajsolidnejša in točna postrežba.


za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Mora?sko.
80
Slovenska obrt.
♦
< * o
Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki s J
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina sjpapirjem in pisalnim orodjem.
Na debelö fn drobne I	220	£ Na debelo In drobno!
kgno najboljše vrste se dobi pri g. Ivann Sulčič, Zidanimost, 823
Na prodaj je novozidana hiša z vrtom, travnikom in sadonosnikom, nekaj njive in tndi nekaj brajd, pel ere od kolodvora v Framu. Naslov lastnika se poizve v uredništvu lista.	496
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Mama st. Cirila y Mariboru.
■	Na debeloI ppipol.oča se	-robno! ■
■	edina narodna trgovina J
g galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor jgjj
tudi igrač.
■	Price & Kramar v Celju-	B
m	*	^	m
m na veglu Graške- in Krožne ceste. “
68 n
se razpisuje v župniji Muta (Hohenmauthen). Nastop lahke» takoj. Prva služba Božja je vselej nemška. Ceeilijanec knjigovez ima prednost.
Cerkv. predstojništvo na Muti,
dne 1. julija, 1910.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Naznanilo preselitve. Služba organista in cerkovnika
*-	se razniauie v žnnniii Mnt» nTnhenmnntVipn'i NTnatrm lahtr/%,
Podpisani uljudno naznanim, da se preselim s 1. julijem iz Šolske ulice y Tegetthofovo ulico y hišo g. zobozdravnika Dr. Kaca.
Za obilen obisk se priproca
Ivan Berglez, brivec.
vvvvvvvvvv Razpis stavbe.
__—____________—----- _____V Cirkovcah pri Pragarskem se odda stavba novega
župnišča za proračunjeno svoto 26.988K 73h. Stavba mora do 1. novembra 1910 priti pod streho in do 6. julija 1911 biti popolnoma gotova, Stavbeni odbor si pridrži vse vožnje materijala, na kar se je pri ponudbi ozirati. Pismene im zapečatne ponudbe naj se pošlejo najpozneje do 15. julija t. 1. do 12. ure opoldne župnijskemu uradu istotam, na kar se otvorijo in delo odda proti vlogi 5% varščine od stavbenih stroškov.
Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijskem uradu v Cirkovcah, fetavba se odda skupno enemu podjetniku.
Cerk. stavb, odbor si pridrži pravico si izbrati ponudnika ne glede na vičino ponudbene cene.
Cerlsveni-stavbeni odbor v Cirkovcah, dne 29. junija 1910.
Matija Ter čko.
K««»»»»
tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
»OBIT DDL
e
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tndi
štajerski
konjak»