228 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 60 ' 2006 • 1-2 (133)   
vzorih. Vse dejavnosti so predstavljene v publikaciji: Za uka željne. Od pravlji=ne zgodbe do razisko- 
valnih projektov. (2004) Koledar dogodkov 2004/05. Ljubljana: Mestni muzej Ljubljana. 
Mestni muzej Ljubljana vklju=uje pedagoške dejavnosti za vse starosti obiskovalcev in predstavlja 
primer uspešnega vklju=evanja muzeja v pedagoški proces in pouk zgodovine v Republiki Sloveniji ter 
s svojo pestro ponudbo ne zaostaja npr. za Londonskim muzejem. Tildi ostali slovenski muzeji, ki so 
predstavljeni v publikaciji Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2005-2007. (2005). 
Ljubljana: Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije, predstavljajo uspešno vklju=evanje 
muzejskih vsebin v pouk zgodovine. 
Vsi predstavljeni prispevki in tudi prispevki avtorjev (11), ki niso predstavljali na konferenci in 
seminarju, so objavljeni na spletni strani: http://www.heirnet.org/qcasymposium.htm. 
Danijela  Trškan 
37. letna konvencija Ameriškega združenja za napredek 
slavisti=nih študij 
Salt Lake City, 3.-6. novembra 2005 
Kot vsako leto se je tudi letos novembra, tokrat v Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah, 
zbralo ve= kot tiso= preu=evalcev (zgodovinarjev, geografov, slavistov-jezikoslovcev, literarnih zgodo- 
vinarjev itd.) obmo=ja nekdanjega komunisti=nega sveta vzhodno od nekdanje železne zavese. Po- 
udarki celotne konvencije so bili tokrat druga=ni kot v preteklosti, ko so znanstveniki poro=ali zlasti o 
problemih zgodovine, geografije, politologije, Rusiji in drugih deželah »socialisti=nega tabora« pa tudi 
o zgodovini in tedanjem trenutku v Jugoslaviji. Tokrat so bili poudarki zlasti na tistem delu nekdanjega 
komunisti=nega sveta, ki je ta svet povezoval z islamom oziroma na problemu <e=enije, Kazahstana 
itd. V zvezi s tem so se pojavili celo predlogi o preimenovanju celotne organizacije, saj bi naj ime 
»slovanske študije« ve= ne odražalo tistega, s =emer se ukvarja organizacija. 
Slovenski udeleženci sestanka smo se aktivno z referati udeležili kar nekaj panelov. Deloma smo 
tako sodelovali v okviru panelov, ki so jih organizirali =lani Society for Slovene Studies, deloma pa smo 
s svojim znanjem obogatili tudi panele, ki so jih organizirale druge organizacije, ki sestavljajo združenje. 
Že prvi dan sestanka smo tako sodelovali pri panelu o zaš=iti avtohtonih narodnih manjšin in pri- 
seljenskih etni=nih skupnostih v novih =lanicah Evropske unije (primer Slovenija). Panelu je predsedo- 
vala Sabrina Petra Ramet z Norveške univerze znanosti in tehnologije iz Trondheima. Josef Figa s 
Hamilton Collegea iz Cedar Rapidsa v Iowi je tako predstavil koncepte zaš=ite priseljenskih skupnosti 
v Evropski uniji in ZDA. Pri tem je poudaril, da moderne družbe zagotavljajo integracijo priseljenskih 
skupnosti, pri =emer se seveda pojavljajo problemi, ki so v EU, še posebej v Veliki Britaniji in Franciji 
prisotni in vidni zlasti pri pripadnikih priseljenskih skupnosti iz vrst muslimanskih skupnosti. Hkrati pa 
država omogo=a mehanizme ohranjanja etni=ne identitete tem skupnostim na osnovi pravice teh skup- 
nosti do samoorganiziranja. Naj k temu dodam, da seje v EU že pri=el pretok priseljencev iz »novih« 
=lanic EU v »stare« =lanice, še zlasti v države, ki so omogo=ile neomejeno gibanje in naseljevanje 
prebivalstva. O tem lahko govorimo zlasti na primeru Velike Britanije, posledica tega pa je nastanek 
novih klasi=nih tipi=nih organizacijskih struktur za »servisiranje« potreb novih priseljenskih skupnosti 
(etni=nih župnij, kulturnih društev, »etni=nih« trgovin itd.). V ve=jem številu so se zlasti v Londonu 
naselili po 1. maju 2004 Poljaki. Podobno kot koncept pravice do ohranjanja etni=nih identitet v ZDA 
sicer omogo=a ohranjanje teh identitet na osnovi samoorganiziranosti, morda tudi kakih dav=nih olajšav, 
pa »država« v »starih« =lanicah EU neposredno ne podpira ohranjanja etni=nih identitet priseljenskih 
skupnostih. V ZDA je takšen pristop prisoten že stoletje, še zlasti pa od tridesetih let 20. stoletja dalje. 
Matjaž Klemen=i= je v okviru tega panela predstavil koncepte zaš=ite italijanske in madžarske manjšine 
v Republiki Sloveniji, Jernej Zupan=i= pa problematiko zaš=ite ohranjanja identitete in koncepte enako- 
pravnosti priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji, kijih lahko primerjamo s tistimi koncepti zaš=ite 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS » 60 • 2006 » 1-2 (133) 229 
priseljenskih skupnosti, ki so zna=ilni za EU, še zlasti za skandinavske države. Komentar A. Rossa 
Johnssona iz Radia Free Europe/Radia Liberty in Hoover Institution pa je posegel na podro=je primer- 
jav modelov zaš=ite priseljenskih skupnosti v Sloveniji, EU in ZDA. 
Panelu »Slovenija 1945 : 60 let po tem« je predsedoval predsednik Society for Slovene Studies 
Metod M. Milac. Aleš Gabri= z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani je tako spregovoril o zgodo- 
vini »boljševizacije« Slovenije na splošno, Tadeja Tominšek-Rihtar z istega inštituta pa o rezultatih 
projekta o žrtvah vojne in revolucije v Sloveniji. Žrtve je razdelila na tiste, ki so padli v partizanih, tiste 
ki so padli v protikomunisti=nih vojaških enotah in civilne žrtve vojne na Slovenskem. Zanimivo in 
pravilno je, da je k žrtvam, ki so padli v protikomunisti=nih vojaških enotah, prištela tudi Slovence iz 
Slovenije, ki so padli kot mobilizirana v drugih vojskah (ne pa tudi Slovencev iz Koroške, Italije in 
Madžarske, ki so padli v nemški, italijanski in madžarski vojski). Seveda tu niso šteti tudi slovenski 
izseljenci, druge in tretje generacije, ki so sodelovali še zlasti v vojski ZDA. Tominšek-Rihtarjeva je 
opozorila tudi na kroni=no pomanjkanje sredstev za tovrstno dejavnost v Republiki Sloveniji. Peter 
Vodopivec z istega inštituta je predstavil prisotnost spomina na drugo svetovno vojno in leto 1945 v 
Sloveniji. Komentar Benjamina Frommerja z Northwestern University je obravnaval zlasti referat Ta- 
deje Tominšek-Rihtarjeve in pohvalil nove pristope k tem vprašanjem. 
Med slovenskimi paneli moramo omeniti tudi panel »Slovenija in Evropa«, ki se je ukvarjal z 
vprašanjem vpliva =lanstva v NATO in EU na Slovenijo. Na panelu, ki mu je predsedoval Stefan J. 
Kapsch z Reed Collegea, so sodelovali Charles J. Bukowski (Bradley University), Joseph Derdzinski 
(University of Denver), James Gow (Kings College, London, V.B.) in slovenski ambasador v ZDA 
Samuel Žbogar. 
Posebnega pomena za prihodnost Society for Slovene Studies so seveda mladi raziskovalci, ki se 
ukvarjajo s slovenskimi študijami. Panelu, kije združil te raziskovalce, je predsedovala Carole Rogel z 
Ohio State University. Toby Martin Appelgate z Univerze v Tennesseeju je tako predstavil kozolec kot 
element slovenske identitete in pokrajine. Peter Mikek z Wabash Collegea je spregovoril o makroeko- 
nomskih aspektih slovenskega prevzemanja Eura, Sean O'Rourke z Univerze Yale pa o nekaterih vpra- 
šanjih iz slovenske slovnice. 
Udeleženci iz Slovenije smo sodelovali še pri panelu »O tistih, ki so zares verjeli (v jugoslovanski 
komunizem): Jugoslovanski intelektualci v petdesetih letih 20. stoletja«. Marijan Despalatovi7 s Con- 
necticut Collegea je tako spregovoril o Miroslavu Krleži v petdesetih letih 20. stoletja, Nicholas John 
Miller iz Boise State University o Dobrici 6osi7u, medtem ko je Mateja Rezek z Inštituta za novejšo 
zgodovino v Ljubljani spregovorila o Milovanu Djilasu z vidika prvega poraza znotraj partijskega »li- 
beralizma«. 
Matjaž Klemen=i= je komentiral tudi panel o Vladku Ma=ku v hrvaški zgodovini. Mark Biondich, 
raziskovalec ki se ukvarja z vojnimi zlo=ini (na obmo=ju nekdanje Jugoslavije) z Ministrstva za pravosod- 
je v Kanadi, je spregovoril o Ma=ku in politi=ni desnici na Hrvaškem v letih 1929-1941, Miran Pavlako- 
vi= z Univerze Maryland o Ma=ku in španski državljanski vojni, Sabrina Petra Ramet pa o Ma=ku, hrvaški 
kme=ki obrambi in nezadovoljstvu na Hrvaškem v letih 1932-1941. Bistvo hrvaškega nezadovoljstva z 
Ma=kovo politiko je bilo v tem, da si je Ma=ek prizadeval poiskati kompromis z Jugoslavijo oziroma s 
Srbi, medtem koje skrajna desnica na Hrvaškem že med obema svetovnima vojnama iskala rešitev hrvaškega 
vprašanja v oblikovanju hrvaške nacionalne države. Ob koncu panela se je razvila zanimiva razprava, na 
eni strani o realnosti morebitnega izvajanja sporazuma med Cvetkovicem in Ma=kom, na drugi pa o 
primerjavi med prvo in drugo Jugoslavijo. Ludwig Steindorff iz Univerze v Kielu v Nem=iji je tako 
zagovarjal stališ=e, daje prišlo do propada prve Jugoslavije spri=o zunanjega napada, medtem koje prišlo 
do razpada druge Jugoslavije izklju=no na podlagi razpada od znotraj. Pisec teh vrstic pa je opozoril na 
dejstvo, da je bila prva Jugoslavija zelo trhla državna tvorba, ki je razpadla tako reko= takoj po napadu od 
zunaj. Pri tem so tako imenovani »zunanji sovražniki« izrabili prav vse tiste elemente nerešenega nacio- 
nalnega vprašanja, ki so kasneje privedli tudi do konca druge Jugoslavije v za=etku devetdesetih let 20. 
stoletja. 
Zanimiv je bil tudi panel, ki je primerjal položaj v novih =lanicah EU (Madžarski, Poljski, <eški 
republiki in Sloveniji). Lahko re=emo, da so se udeleženci štiridesetih odstotkov panelov ukvarjali z 
vprašanji, ki so bila tako ali druga=e povezan z nacionalnimi vprašanji na obmo=ju vzhodne Evrope in 
nekdanje Sovjetske zveze. Vendar pa naj omenim še nekaj panelov, v katerih so se udeleženci ukvarjali 

230 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 60 « 2006 • 1-2 (133)   
z vprašanji povezanimi z zgodovino in sedanjostjo na prostoru nekdanje Jugoslavije. Eden od panelov 
se je tako ukvarjal z etni=nimi konflikti in etni=no identiteto v postkomunisti=ni Evropi. Zanimiv je bil 
tudi panel o mednarodni pomo=i državam, ki so nastale na obmo=ju nekdanje Jugoslavije. Deloma seje 
tega podro=ja dotaknil tudi panel o islamu in mejah regije, s katerimi se ukvarja organizacija Ameriško 
združenje za pospeševanje slovanskih študij. 
Pozornost pa so pritegnili tudi paneli o turizmu na obmo=ju nekdanje Jugoslavije, o zahodnem 
Balkanu ter njegovih možnostih za tranzicijo, o hrvaških možnostih za približevanje EU po hrvaški 
konsolidaciji in panel o Josipu Brozu-Titu v lu=i obletnic 1945-1956-1995-2005/06. 
Matjaž  Klemen=i=