■1 p* i n»
rK
si* ®
dota*
ras*
ja e,‘"
B ^
* •*
*P*
*»■£ , dol*
-5
'£
#
?ruP*
d*
(J
Sl
iti: ■U5l'*
< fc ^
88 ^ > »11«?
Pr^
u P0' sp^
II
J
>
pr*’
9*
J
$
5
5
Ifijp
V
£
p
io
>
?
✓
/
g
p
PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 70 lir
Leto XXV. St. 206 (7400)
TRST, petek, 5. septembra 1969
rnorai0
teton*
la®'**
lsopa!-
ovali® dni to®
ne
aa * lo H*
j« **■
nast*
oditi’
Jto “ o dol*
»te« glavo* rtiiV* svež®* en) P* a sp1*
a
vs^- VIETNAMSKO LJUDSTVO POTRTO OB IZGUBI LJUBLJENEGA VODITELJA
Napredni in svobodoljubni svet žaluje za velikim revolucionarjem Hošiminhom
Nd pogreb so začele prihajati delegacije socialističnih dežel - Čueniaj že v Hanoju, napovedan prihod Kosigina - Sožalna pisma KPI, PSIUP in CGIL
lj(J*ANOJ, 4. — Ves Severni Vietnam žaluje za svojim pred-hofoS1? to voditeljem za osvoboditev Vietnama Hošimin-je nji. °j P° uradnem sporočilu, da je Hošiminh umrl, si %je!fD1yalstvo v Hanoju nadelo žalni znalk. Nihče ni hotel jih je zapustil priljubljeni voditelj. V uradih, to-m na vseh delovnih mestih so prebivalci obdali Ho-
K) °vo sliko z žalnim črnim trakom. Delavci in uradniki Wu n ,.začetkom dela počastili njegov spomin. Kljub veli-Poi _ uauvu, so bile vse ulice polne ljudi, ki so se ustavljali Iz Seniki in poslušali sporočila vlade o smrti Hošiminha. te^tooja poročajo, da je bil (j^?yljen odbor za žalne sve-to ga vodi tajnik ko-"stične stranke Le Duan.
so v odboru pod-Ickdfuuik republike Ton Duc predsednik skupščine Chinh, predsednik vla-mtrjto Van Dong, podpredsed-poijJi^e Pham Hung in člani m-.toega urada in nekateri
Ju .^fveroovietnamski ustavi bo t| Brrvv novega predsednika vo-a t^edsedniške posle podpredsed-f^PUblike Ton Duc Thang, naj-
- -
wj!.	sevemovietnamskimi
T. s^ar voditelj komuni-
VftPartije. bo /^noju so danes sporočili, da 10,	predsednika Hošiminha
|jlt<’Wwibni na trgu Ba Dinn, tj jJ® Hošiminh 2. septembra le-st, Z? Prečita! izjavo o neodvisno-W"®Jnama. Pred pogrebom bo nT™nh ležal v kongresni dvora-([ ^'Penjenem trgu. tegTzl. revolucionarne vlade Juž-Hj ^etnama je sporočil, da je bi LV^aikn-ljen 26-olanski odbor, 1*0, vodil tekoče posle v Sever-ba, ^toiamu po smrti Hošimin-VtŽgMovoa agencija Severnega je danes pojasnila, da je ^ 941 ^ Hošiminh umrl včeraj b c ’7 po krajevnem času. Hkra-sporočil, da se je vče-fer ses,t-a* na žalni seji cen-HjjZ komite vietnamske kamuni-4*0* Partije, ki je počastil spo-4, hihrlega predsednika. Isti ra-C^proča, da so se sestali na .. seji centralni komite ko-partije, predsedstvo predsedstvo vlade in ’>e2iStvo Domovinske fronte ^Z^tna. Na seji so izdali po-jiLrt Vso s^rarlko, vojsko in viet-. narod, naj izrazijo svoje tjj janie z revolucionarnimi dejale z1 haj vložijo vse svoje napo-irZ,. veliki borbi za zmago nad tlZ^kinii napadalci, za osvobo-Južnega Vietnama, za utrdili^ realizma v Severnem Vietna-boj^r za uresničitev obljube polij Ba predsednika Hošiminha, o^.e Ustanovi miren, združen, ne-ta ett in demokratični Vietnam. *	** duh velikega predsednika,
Iz “včeno v sporočilu, bosta živeti*, uaših srcih. »Nadaljevali boba ,n*govo revolucionarno borbo K ^čne zmage.*
uriza poročajo, da je bila ba^Snla seja konference o Viet-kt ^užena do 11. septembra. vJJIJvi po odložitvi, v znak žalo-se ie pridružila tudi delete revolucionarne vlade Južne-,‘etnama. Kot poročajo, so Cf^vniki ZDA izjavili, da je tf0>- J’ da samo ena delegacija za-tottfti*8 * 10 odložitev in da zato ni teajj11 * * * * pristanek še ostalih dele-
Hat^igtina poročajo, da je radio JHin lne fronte za osvoboditev «8VJ^u Vietnama javil, da bodo »trdilne sile v znak žalovanja Iti ?rti predsednika Hošiminha za Bitu;ri1 Prenehale z vsemi ofenzivno .Vojaškimi operacijami. Sploš-ovanje na osvobojenem o-kaki Južnega Vietnama pa bo
VČfUO Sfvln.v, ;
V sedem dni, kot v Severnem A» ,u-
d, ®«ncija Nova Kitajska sporoča, Wei- danes prispela v Hanoj de-!aiskf»Ja komunistične partije Ki-cJ^d vodstvom Čuenlaja. Po->o vK'tajskega predsednika vlade Hg,. .delegaciji, ki se bo udeležila predsednika Hošiminha, te v- ednik vojaške komisije Chi-ln8- predsednik revolucionar-odbora Kwansinga Wei Kuo ‘n kitajski veleposlanik v I* Vietnamu Wan Yu Ping.
. i-ia Pa poročajo, da je indijske republike Giri N&itn- je smrt Hošiminha nena-}tet^y,Va izguba za Azijo in za te . Predsednik je dodal: «Globo-ie užalostila vest o smrti ko nna, velikega voditelja na-i siiHi k°rd) svoj obstoj, ki je j dol svobode. Njegovo življe-tetVof bilo zgled predanosti in 1* A°ia za svoje ideale, te^^joskve poročajo, da se bo kkeiii k sovjetske vlade Kosigin i tu- P°8reba Hošiminha, kamor besel izraze sožalij sovjet-n?r°da. Z njim bodo baje i^Ost36 ®e nekatere vodilne o * hrh ^°yietske zveze. Prav tako , iz Maskve vest, da so Jhov‘m komite KP SZ, prezidij S (J°8a sovjeta in sovjetska vla demokratični republiki 1 kate°ka Vietnama sožalno pismo, ki^orn je med drugim rečeno: L^Ubi djejo se žalovanju ob hudi Predsednika Hošiminha, velika n junaškega sina vietnam-Sit). buroda, uglednega voditelja ?dnega komunističnega gi-1* _.*b vietnamskega osvobodil-»rbanja tar velikega prijate-
lja Sovjetske zveze*. Hošiminh --je nadalje rečeno — je posvetil vse svoje življenje in vso svojo revolucionarno sposobnost borbi za svet lejšo prihodnost svojega naroda, za zmago marksizma - leninizma. Potem ko se v pismu poudarja vloga Hošiminha kot ustanovitelja komunistične partije Severnega Vietnama, je rečeno, «da si je Hošiminh s svojo železno voljo odpora proti agresiji ZDA in s svojim humanizmom, pridobil globoko ljubezen vietnamskega in sovjetskega ljudstva*.
Agencija Nova Kitajska javlja, da je v sožalju, ki ga je ljudska republika Kitajska poslala Severnemu Vietnamu ob smrti Hošiminha, rečeno, «da je njegova smrt velika izguba za protiameriško borbo kitajskega naroda in vseh narodov sveta. Kitajska komunistična partija je globoko užaloščena zaradi smrti predsednika Severnega Vietnama in centralni komite komunistične partije Kitajske izraža svojo globoko sožalje vietnamskemu ljudstvu, v imenu vseh članov stranke in vsega kitajskega naroda. Predsednik Hošiminh je bil veliki proletarec. Uveljavljal je u-niverzalno marksistično leninistično resnico s konkretnimi dejanji vietnamske revolucije.
Iz Havane poročajo, da sta predsednik vlade Fidel Castro in predsednik republike Osvaldo Dorticos poslala v imenu komunistične partije revolucionarne vlade in kubanskega ljudstva sožalno pismo predsedniku sevemovietnamske vlade ob smrti Hošiminha. Vlada je razglasila na Kubi od danes naprej sedemdnevno uradno žalovanje. 19. september bo proglašen za dan narodnega žalovanja. Iz VVashingtona poročajo, da je ameriško zunanje ministrstvo izjavilo, da trenutno ne namerava dati nobene izjave v zvezi s smrtjo predsednika Hošiminha.
Tiskovni urad KPI je danes objavil poročilo, v katerem je rečeno, «da so italijanski delavci in italijanski komunisti z globoko žalostjo sprejeli vest o smrti tovariša Hošiminha. Luigi Longo je v sožalnem pismu izrazil sožalje KPI centralnemu komiteju komunistične partije Demokratične republike Severnega Vietnama. Izvršni odibor KPI je sklenil prirediti v sredo,
10. t. m., v gledališču «Eliseo» v Rimu žalno svečanost v počastitev velikega revolucionarja, simbola borbe za socializem in za svobodo zatiranih narodov. Žalne svečanosti se bodo udeležili člani centralnega komiteja KPI in mladinske komunistične federacije.« V poriv čilu je nadalje rečeno, da bodo vsi današnji prazniki «Unitš» in komunističnega tiska posvečeni spominu tovariša Hošiminha. Hkrati pa so v znak žalovanja odložene vse druge prireditve, ki so bile na programu omenjenih manifesta cdj. V prihodnjih dneh bodo v vseh sekcijah KPI v Italiji žalne svečanosti.
Zveza italijanskih žena «UDI» je poslala Zvezd žena republike Severnega Vietnama sledečo brzojavko: «Iz vsega srca vam izražamo našo solidarnost ob smrti predsednika Hošiminha. Njegov zgled in njegov nauk bosta za vedno živela za na predek in zmago vietnamskega ljud stva, kakor tudi za napredek vseh narodov sveta«. Tajnik PSIUP Vec-chietti je danes poslal centralnemu komiteju KP Severnega Vietnama sožalno pismo ob smrti Hošiminha imenu centralnega komiteja PSIUP. V pismu je med drugim rečeno, da je smrt predsednika Severnega Vietnama velika izguba n« samo za vietnamsko ljudstvo, marveč za vse ljudi na svetu, ki se borijo za svobodo in za socializem.
Tajništvo CGIL je postalo centralnemu svetu federacije sindikatov Severnega Vietnama sožalje ob izgubi predsednika Hošiminha. V pismu CGIL je rečeno, da Je ime Hošiminh vklesano v zavesti milijonov italijanskih delavoev in mladincev in da legendama osebnost Hošiminha ter njegovo delo revolucionarnega voditelja, pripadata danes vsemu naprednemu človeštvu. Prof. La Pira, bivši demokristjan ski župan v Firencah, Je poslal načelniku delegacije Severnega Vietnama v Parizu sožalno brzojavko ob smrti Hošiminha.
V San Franciscu je prišlo do značilnega dogodka na zasedanju združenja ameriških sociologov. O-krog 50 oseb je prišlo v dvorano, da počasti spomin predsednika Hošiminha. Medtem ko se je predsednik združenja pripravljal, da poda svoje poročilo, je nekdo skočil k mikrofonu in napovedal: »Umrl je eden največjih borcev, ki jih svet pomni.« Nato je prečital Hošdmin-hov življenjepis.
TRETJI DAN BIVANJA GROMIKA V JUGOSLAVIJI
Sovjetski zunanji minister na obisku pri predsedniku Titu
Pogovori o napredovanju jugoslovansko-sovjetskega sodelovanja in o mnogih mednarodnih vprašanjih
Hošiminh (na desni) s svojimi najožjimi sodelavci.
(Od stalnega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gro-tnilka in njegovo soprogo, ki sta danes zgodaj zjutraj v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Mirka Tepavca in ostalih članov sovjetske delegacije prispela z letalom v Pulj.
Na sprejemu so bili z jugoslovanske strani navzoči državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac, podtajnik za zunanje zadeve Molorad Pešič, tajnik predsednika republike Joše Smole, s sovjetske pa veleposlanik Sovjetske zveze v Jugoslaviji Ivan Benediktov ter :ia-čelndka v sovjetskem zunanjem ministrstvu Leonid Zamjatin in Sergej Astavin.
Po razgovorih, v katerih so razpravljali o napredku jugoslovanske-sovjetskega sodelovanja in o mnogih mednarodnih vprašanjih, vštev-šd vprašanja evropske varnosti, sta predsednik republike Tito in njegova soproga zadržala sovjetskega zunanjega ministra Gromika in nje. govo soprogo in ostale goste na kosilu.
Sovjetski gosti so sd danes popoldne ogledali Brione, jutri pa
....""a..........i.mn.................iiiiiiiiimiiii.............iiiiiiihiihiiii
VČERAJ CELA VRSTA STAVK V RAZNIH OBRATIH
Danes je že kar 27.500 delavcev začasno odpuščenih v podjetju FIAT
Posredovanje podtajnika za delo Torosa, ki pravi, da se je ustvarilo «novo ozračje» - Zahteva po sklicanju komisije poslanske zbornice
TURIN, 4. — Jutri bo v podjetju FIAT suspendiranih z dela že kar 27.500 delavcev, ker se bodo 19.500 (kot jih je bilo suspendiranih danes) pridružili še delavca dveh izmen po štiri tisoč zaposlenih. Položaj se torej objektivno zaostruje in predstavlja kaj značilen uvod za «vročo» sindikalno je sen, ko bo na dnevnem redu obnovitev cele vrste sindikalnih pogodb, vsaj tako kaže ostro stališče podjetja in združenja industrijcev na splošno, ki skušajo z ustrahovanjem vplivati na jesenske dogodke.
Danes je prišlo do prvega
posredovanja na ministrstvu za delo, ko je podtajnik Toros sprejel predstavnike Fiat, Con-findustrije ter vseh treh sindikalnih organizacij. Toros je po sestanku dejal, da so se razgovori končali «v novem ozračju«, na osnovi česar je optimistično menil, da bo lahko prišlo do pogodbene rešitve spora.
Toros je tudi dejal, da se lahko od včeraj zabeleži po današnjih razgovorih novo ozračje, pa čeprav je položaj še vedno delikaten. Glede stališča ministrstva je mnenja, da gre za sindikalni spor v podjetju, do katerega je prišlo glede izvrševanja 26. junija svobodno podpisane pogodbe in da se lahko v okviru podjetja tudi reši ta spor. Druga vprašanja pa se bodo obravnavala ob obnovitvi delovne pogodbe.
Po sestanku so tajniki CGIL Lama in Dido, CISL Reggio in Po-mini in za UIL Vani izjavili, da so obrazložili položaj, da bo vlada razpolagala z vsemi eiementi. Zahtevali so, da se prekličejo suspenzije, ki so po mnenju sindikatov neupravičene. Tudi v preteklosti je že prišlo do podobnih stvari in nikoli niso bili sprejeti tako resni ukrepi. Sindikalisti so mnenja, da
je upravičena zahteva, da se predhodno prične s pogajanji. za obnovitev delovne pogodbe, da pa je treba prej rešiti sindikalni spor v FIAT. Gre torej najprej za pogajanja v podjetju, kjer se spor nanaša na izvajanje sporazuma in nato na globalna pogajanja o vsedržavni delovni pogodbi.
Danes je bil položaj v obratih FIAT v Turinu miren in so delavci šli redno na delo z izjemo seveda zaposlenih v delavnicah št. 32 in 33, kjer zaposleni nadaljujejo z »belo stavko*.
Delavci podjetij OM in Autobian-chi v Milanu so danes stavkali dve uri. Gre za solidarnostno stavko s svojimi tovariši, ki jih je podjetje v tako velikem številu neupravičeno suspendiralo z dela. Dve uri so stavkali tudi delavci OM FIAT v Brescii. V Firencah je okrog 300 uslužbencev FIAT sodelovalo pri protestni povorki, ki se je pričela po zaključku triurne stavke v podjetju FIAT v Novoli. Delavci zahtevajo, da se izboljšajo normativni pogoji, na kar ravnateljstvo ni niti odgovorilo. Stavkajoči so bili dalj časa pred prefekturo in so prekinili promet, medtem ko je prefekt sprejel delegacijo. Do polurne stavke je prišlo v podružnici FIAT v Milanu, kjer je zaposlenih
1000 oseb.
Komunistična skupina v poslanski zbornici je danes zahtevala, da se nujno skliče komisija za delo poslanske zbornice, ki naj preuči položaj, do katerega je prišlo v FIAT. Načelnik skupine PSIUP v poslanski zbornici Ceravolo pa je pozval predsednika poslanske zbornice Per-tinija, da skliče poslansko zbornico na izrednem zasedanju v zvezi s suspendiranjem delavcev v FIAT. Iz krogov poslanske zbornice se je izvedelo, da je malo verjetno, da bi prišlo do izrednega sklicanja poslanske zbornice, medtem ko je zelo verjetno, da se bo sestala Komisija za delo, kolikor se med tem ne bo uredil položaj s pogajanji.
Notranji spori o usodi Dubčka
Odlašajo s sklicanjem CK KPC
PRAGA, 4. — Za danes bi se moral sestati centralni komite KPČ, vendar pa so že predvideno sejo ponovno odložili in se sedaj govori, da bo do seje prišlo ali v začetku prihodnjega tedna ali pa šele po 19. septembru. Razlogi za odlaganje so dokaj globoki spori med člani CK o usodi Dubčka, ki je pod ostrim pritiskom in ni več dvomov, da ga bodo odstranili iz vodstva partije. Veliko vprašanje pa je, kakšne bodo trenutno druge posledice, saj je Dubček ne samo član prezidiija CK temveč tudi predsednik zvezne skupščine in uživa izredno široko popularnost med

PO DRŽAVNEM UDARU V LIBIJI
Solidarnost arabskega sveta z revolucionarnim režimom
Irak je opozoril Veliko Britanijo, naj se ne vmešava v notranje zadeve Libije
TRIPOLIS, 4. — Raddo Tripolis je danes sporočil, da so včeraj zvečer prišle v Bengazi oklepne edinice, pehota in policijske sile, ki jih je tja poslal revolucionarni svet. Prihod in namestitev edinic v Bengaziju je poteka' v popolnem miru in redu. IJst »Al Ahram* iz Kaira poroča, da je prišla danes dopoldne v Bengazi s posebnim letalom egiptovska delegacija, ki se je takoj sestala s predstavnikom libijskega revolucionarnega sveta, kateremu je izrazila podporo ZAR novemu libijskemu režimu. Delegacija bo izročila novim libijskim oblastem osebno pismo predsednika Naserja. Z istim letalom je prišel v Bangazi tudi sudanski general Halim, ki nosi s seboj pismo sudanskih oblasti libijskim voditeljem.
Bagdadski radio je danes izjavil, da jc Irak uradno obvestil Veliko
Britanijo, naj se ne vmešava v notranje zadeve Libije po državnem udaru, ki je strmoglavil kralja Idrisa. Namestnik zunanjega ministra Iraka Al-Nehmat je izjavil britanskemu odpravniku poslov
v Bagdadu, da je libijska revolucija notranja zadeva Libije, ki jo podpirata libijski narod in vse a-rabsko ljudstvo. Bagdadski radio je sporočil v zvezi s opozorilom Veliki Britaniji, da Irak ne bo stal križem rok, če se bo Velika Britanija ali kdo drugi vmešaval v no tranje zadeve Libije.
Revolucionarni svet je danes sporočil, da je policijska ura prekinjena od 12. do 17. ure. V arabskih političnih krogih poudarjajo, da je to znak normalizacije položaja in da bo morda kmalu policijska ura popolnoma ukinjena.
Iz dobro obveščenih krogov v Londonu se je zvedelo, da je Velika Britanija obvestila nov vo-
jaški režim v Libiji, da je zavrnila zahtevo kralja Idrisa po vojaški intervenciji v Libiji. To zahtevo je predložil britanskemu zunanjemu ministru v torek posebni odposlanec strmoglavljenega kralja. V Londonu pravijo, da so odposlancu povedali, da je revolucija v Libiji notranja zadeva ir da pogodba med Ubijo in Veliko Britanijo iz 1953. leta predvideva vojaško intervencijo britanskih čet samo v primeru napada od zunaj.
Radio Tripolis je danes sporočil, da je sovjetski odpravnik poslov v Libiji obvestil novo libii-sko oblast, da je Sovjetska zveza priznala Arabsko republiko Libijo. Iz Pariza pa poročajo, da je bivši predsednik vlade kralja Idrisa Fe-loiind danes izjavil časnikarjem, da je že 2. septembra poslal revolucionarnemu svetu brzojavko, v kari je izrazil popolno podporo novemu režimu.
Titova sožalna brzojavka ob smrti Hošiminha
BEOGRAD, 4. — Smrt predsednika demokratične republike Vietnama Hošiminha je globoko ganiia jugoslovansko ljudstvo, ki je od samega začetka s simpatijami spremljalo in tudi moralno in materialno podpiralo pravično in junaško borbo vietnamskega ljudstva za svobodo.
«Nenadna smrt legendarnega voditelja vietnamskega ljudstva je tem večja izguba za vietnamsko ljudstvo in vse svobodoljubno in na-predho človeštvo«, poudarja predsednik republike Jugoslavije Tito v svoji sožalm brzojavki podpred-ljudstvom. Sporedno s tem pa gre sedniku Demokratične republike
seveda za usodo nekaterih drugih vidnih predstavnikov »nove poti* in med njimi predvsem Smrkovske-ga in Čisarja, ki sta prav tako na prepihu, kot je Dubček.
Agencija ČTK je danes sporočila, da se je Dubček zadržal v ljubeznivem razgovoru s skupino sovjetskih, vzhodnonemških in poljskih poslancev, ki so na obisku v Pragi, kjer sodelujejo na posvetovalnem parlamentarnem sestanku.
Novi češkoslovaški minister za šolstvo Jaromir Hrbek je govoril na sestanku komunističnih šolnikov in zahteval odločno čistko »oportunistov in protisocialistov* iz vseh državnih ter drugih organizmov gospodarstva, šolstva in kulture. Dejal je, da je to edina pot, da se pride iz sedanjega položaja ter napovedal, da bo ministrstvo zaostrilo nadzorstvo ir. posredovalo v primeru nepokorščine. Končno je dejal, da je treba tudi izvesti revizijo obsodb proti tistim komunistom, ki so jih blatili, ker so branili marksistična načela 1968. leta.
Iz Varšave poročajo, da se je zaključil uradni obisk predsednika češkoslovaške republike Svobode, ki je bil formalno posvečen obisku ob obletnici nacističnega napada na Poljsko. Dejansko pa so se v zadnjem razdobju pa tudi lani pred zasedbo Poljaki vedno najbolj zanimali za notranje zadeve ČSSR in za njih razvoj in je tudi letos prišlo do izredno intenzivnih kontaktov vidnih poljskih predstavnikov ter gre tudi pri obisku Svobode v oistvu za povračilni obisk, saj je bil julija poljski predsednik na uradnem obisku v Pragi.
ZAR za sodelovanje z EGS
KAIRO, 4. — ZAR je predlagal, da se svet arabskega gospodarske ga sodelovanja poveže z Evropsko gospodarsko skupnostjo. V arabskem skupnem tržišču sodelujejo Egipt, Sirija, Irak in Jordanija. Egipčanska predlog predvideva, da bi prišlo do stikov z EGS in do posebne pogodbe, na osnovi katere naj bd se ustvarilo skupno gospodarsko področje, kn bi bilo za vse koristno.
Umrl deček iz San Dona ki in je operiral Barnard
CAPETOWN (Južna Afrika), 4. — Gdanfranco Velluto, deček iz San Donh del Piave, ki ga je operiral Christian Barnard, Je včeraj umrl zaradi nastalih komplikacij. Dečku so dolgo potovanje v spremstvu staršev omogočili delavci v San Donk ded Piave, ki so nekega dne, ko je bila splošna stavka, šU na delo in izkupiček dali njegovi družini.
SAJGON, 4. — Ameriško poveljstvo sporoča, da so partizani preteklo noč devetkrat napadli z mi-nnmi in raketami ameriška oporišča. Ameriška strateška letala «B-52» pa so izvedla šest napadov.
bodo prispeli z letalom v Zagreb, kjer bosta Gromika sprejela predsednik sabora Hrvaške Jakov Bla-ževič in predsednik republiškega izvršnega sveta Dragutin Haramdja, ki bo v čast sovjetskega zunanjega ministra priredil kosalo.
Gromdko z drugimi člani sovjetske delegacije se vrača popoldne v Beograd, kjer bo neposredno po prihodu z državnim tajnikom Mirkom Tepavcem začel sklepne razgovore, zatem pa se bosta oba udeležila sprejema, ki ga sovjetski veleposlanik Benediktov priredi v hotelu «Metrapol».
Predvidevajo, da bo Gromdko v soboto dopoldne pred odhodom iz Beograda imel v svoji rezidenci na Dediinju tiskovno konferenco
Sovjetski zunanji minister Gromi-ko in njegova soproga sta sinoči v hotelu »Jugoslavija« priredila večer-jo v čast državnemu tajniuk Mirku Tepaivou in njegovi soprogi. Med večerjo, ki je potekala v prisrčnem ozračju, sta ministra v svojih zdravicah izrazila obojestransko željo po nadaljnjem razvoju odnosov sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Vietnama Ton Duc Thangu, «ker je do nje prišlo v trenutku bližnjega zmagoslavja vietnamskega ljudstva v dolgotrajni in junaški boroi za svobodo, neodvisnost in socializem, ki jo je vietnamsko ljudstvo pod vodstvom Hošiminha tako uspešno vodHo.
Uk predsednika Hošiminha tegen. diamega revolucionarja in velikega
borca za pravice narodov, za sa-mopredeldtev in svobodan razvoj bodo narodi Jugoslavije, ki so bili srečni, da so imeli možnost pozdraviti ga v svoji sredini, ohranili v trajnem spominu. Tud iv tem bolečem trenutku izražamo popolno solidarnost in podporo pravični borni vietnamskega ljudstva,« zaključuje predsednik republike svojo brzojavko.
C sožalni brzojavki centralnemu komiteju vietnamske partije dela predsednik ZKJJ Tito poudarja, da bo tovariš Hošiminh ostal jugoslovanskim borcem in borcem za s» edalizem v trajnem spominu kot simbol borbe narodov za osvoboditev izpod imperializma, za nacionalno neodvisnost in socialistični razvoj. Junaški narod Vietnama j« s svojo uporno borbo proti imperialističnemu napadu dokazal, da se tudi malo ljudstvo lahko uspes-n zooperstavi mnogo močnejšim he-gemondstdčniim silam, ugotavlja Tito ter izreka v imenu ZKJ solidarnost in prepričanje v nadaljnji uspeh borbe za neodvisnost in socialistični razvoj Vietnama, v katerega temelje je Hošiminh vgradil vso svoje svetlo življenje revolucionarja
Sožaln.e brzojavke so poslali tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič predsedniku vlade Demokratične republike Vietnama, predsebni kzvezne skupščine Milentije Popovič predsedniku ljudske skupščine Vietnama, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac zunanjemu ministru DR Vietnama, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Veljko Milatovič predsedniku prezkbja ljudske fronte DR Vietnama, Zveza mladine Jugoslavije zvezi mladine za osvoboditev Južnega Vietnama in Svet Zveze sindikatov Jugoslavije Zvezd sindikatov Vietnama.
Jugoslovanski tisk objavlja na u-vodnih mestih vest o smrti voditelja vietnamskega ljudstva Hošiminha ter ganljive priložnostne komentarje, ki med drugim poudarjajo, da je smrt Hošiminha velika tragedija za junaško vietnamsko ljudstvo, ki je izgubilo svojega voditelja prav v trenutku, ko mu je bil najbolj potreben, saj ja bil kažipot svobode tudi za tiste Vietnamce, ki še čakajo na svobodo ter pobudnik končne zmage in dokončne svobode.
B. B.
iimttiiiii mil iiiiiui m tli mili iiimmt im iimrKiiiiiiiniitiiiimiiiiiiii m niiit iiiiii u iiiii iiiiiiiminiiiiiiiiiiiiii
BEOGRAJSKI KOMENTARJI
IT »	1	1	i	1*1
predsednika Saragata
Jadran ni več morje, ki ločuje, marveč povezuje oba naroda
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Vest, da bo predsednik italijanske republike G. Saragat v spremstvu zunanjega ministra Alda Mora v kratkem obiskal Jugoslavijo, je tu naletela na takojšen vsestransko pozitiven odmev. O tem obisku se je začelo govoriti že januarja letos, ko je takratni predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljqk bil v Rimu. Že ob tej priliki je Italija pokazala zanimanje za tak obisk po ponovnem jugoslovanskem povabilu: kmalu po obisku takratnega zunanjega ministra Nennija v Beogradu pa je bilo povabilo tudi formalno sprejeto. Predvčerajšnjem je bilo končno u-radno napovedano, da bo Saragat dospel sem 2. oktobra. Program obiska, do katerega manjka še skoraj mesec dni, ni bil še dokončno določen. Kot smo zvedeli, bo italijanski gost ostal v Jugoslaviji najmanj štiri dni mogoče pa en cel teden. Zvedelo se je tudi, da bo predsednik Saragat ostal predvidoma v Beogradu dva dni, nato pa bo obiskal še nekatera druga jugoslovanska mesta.
V jugoslovanski prestolnici pripisujejo obisku zelo velik pomen. Tu poudarjajo, da gre za prvi obisk nekega italijanskega državnega poglavarja v Jugoslavijo, odkar sploh ta država obstaja. Že samo to dejstvo, menijo v beograjskih krogih, še bolj kot potek razgovorov, ki jih bodo državniki obeh držav ob tej priliki imeli, pomeni dokončno uveljavitev načela, da je Jadran morje, ki nikakor ne ločuje, ampak tesno povezuje oba naroda na svojih bregovih. Skupna želja po miru, socialni pravičnosti v pogojih neodvisnosti, gospodarska lega obeh držav ter komplementarnost njunih gospodarstev, trdijo še v Beogradu, so elementi trajnega in odločilnega pomena, ki dajejo jamstvo za stalno in postopno zbliževanje obeh narodov. Tega se popolnoma zavedata obe vladi, ki gradita medsebojne odnose na trdnih temeljih miroljubnega sožitja, vzajemnega zaupanja
in nadvse plodnega sodelovanja. Ti odnosi so v teku zadnjih let dosegli stopnjo resničnega prijateljstva in vsestransko odličnega sodelovanja na vseh področjih tako na gospodarskem in kulturnem, političnem, turističnem itd. Tako stanje bo dobilo svoj največji poudarek z obiskom najvišjega italijanskega predstavnika v Jugoslaviji.
Kot rečeno, ni bil program obiska še dokončno izdelan. Lahko pa se predvideva, da bo ob tej priliki prišlo do najširše izmenjave mnenj tako o dvostranskih odnosih kot tudi o vseh sedanjih največjih mednarodnih problemih. V okviru razgovorov o dvostranskih odnosih bo prav gotovo prišla do izraza pomembna vloga manjšin tako slovenske v Italiji kot italijanske v Jugoslaviji za zbliževanje in recipročnost in vsestransko spoznavanje med obema narodoma. V tem okviru napovedujejo, da bo prišlo tudi do direktnega stika med uglednim italijanskim gostom s predstavniki italijanske skupnosti v Jugoslaviji.
Glede mednarodnih problemov bodo na dnevnem redu vsa vprašanja, ki pomenijo žarišče napetosti ter grožnjo za mir v Evropi in v svetu. Govorilo se bo o možnosti sklicanja evropske konference o varnosti kot tudi o iniciativah neuvrščenih držav, da pripomorejo k popuščanju napetosti in k utrditvi miroljubnega sožitja med vsemi državami sveta ne glede na njihovo družbeno politično ali blokovsko o-predeljenost. Tudi ob tej priliki bo še enkrat poudarjena trajna vrednost načel spoštovanja suverenosti in neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, upoštevanja razlik, ki se nujno pojavljajo, ter priznanje pravice vsakemu narodu, da sam odloča o lastni bodočnosti, se pravi načel, katerih spoštovanje edino omogoča graditev take svetovne skupnosti, v kateri bo nevarnost nove pogubne vojne končno odpravljena.
TOM MARC
M
MNENJE FRANCOSKEGA TISKA IN SINDIKATOV
Skepticizem in razočaranje v Franciji
po objavi «načrta za oživitev gospodarstva^
CGT ostro kritizira vladne ukrepe -in srednjih podjetnikih» - «L’Echo»:
«L’Humanite>: Udarec po delavcih, malih ^Ljudstvo ne bo sledilo nasvetom vlade>
PARIZ, 4. — Skepticizem in razočaranje v Franciji po govorih ministra Valerieja Giscarda D’Estain-ga in predsednika vlade Chabana Delmasa po francoski televiziji, v katerih sta državnika napovedala vladni načrt za »sanacijo in konsolidacijo francoskega gospodarstva*. V resnici gre za tipičen načrt, s katerim namerava francoska vlada rešiti kupno moč franka pred novimi krizami, ne da bi se pri tem dotaknila dobičkov velikega kapitala in industrijskih mogotcev. Ni slučaj, da se v tem načrtu francoska vlada najprej sama žrtvuje, ko je napovedala omejitev in skrčenje na minimalne višine javnih izdatkov in državnih vlog v industrijo in druge gospodarske panoge, s tem pa objektivno vpliva predvsem na delavske mezde in dobičke srednjih in obrtniških slojev.
Ni slučaj torej, če so vladni načrt za »resanacijo* narodnega gospodarstva najostreje kritizirali delavski sindikati CGT, medtem ko druge sindikalne centrale skeptično čakajo na prihodnje korake vlade in posredno na reakcijo svojih članov.
Pariški tisk komentira na vidnem mestu včerajšnja govora francoskih državnikov in daje o njiju različne ocene. V glavnem je zabeležiti težnjo po opravičevanju nepopularnih gospodarskih sklepov v golističnem tisku, medtem ko je drugi tisk v svojih sodbah previden in čaka na splošno reakcijo prebivalstva. Ostro negativna pa je sodba, ki jo o vladnem predlogu da.ie komunistično glasilo «L’Hu-manite*, ki trdi, da bo vladni načrt »udaril predvsem po uslužbencih in malih ter srednjih industrijah.
Objektivno spremlja reakcijo na vladno sporočilo centristično glasilo «L’Echo», ki v svojem uvodniku zaključuje,, da »ljudstvo ne bo sledilo nasvetom vlade*, medtem ko meni «Paris Jour*, da bo prišlo v potrošnji do velike vrzeli, medtem ko se ne bosta okrepila ne izvoz ne zaupanje.
Ostro kritičen do nekaterih členov vladnega načrta je sicer goli-stični «L’Aurore*. Ta meni predvsem, da vladni načrt ni upošteval potrebe po kompetitivnosti francoskih proizvodov na mednarodnem trgu. V tem smislu, zaključuje svoj komentar, pa ni bilo storjeno kdo-
je prve dramatične trenutke. Zaradi nenadnega in nepredvidenega znižanja vodne gladine, se je v enem izmed rezervoarjev zvišal zračni pritisk. Posebne naprave so se namreč zaradi nenadne spremembe pritiska pokvarile in dva člana posadke sta morala nemudoma zapustiti malo podvodno bivališče ter okvaro popraviti. Na srečo se je vse izteklo srečno in podvodno življenje se sedaj odvija po predvidevanjih.
Ljudem »podvodnega naselja*, med katerimi je tudi neko 17-letno
dekle, mineva čas, kot bi se nahajali na suhem, v svojih domovih. Iz telefonskih razgovorov, ki jih začasni prebivalci jezera imajo z vsakomer, ki želi z njimi govoriti, se je izvedelo, da se nekaj ur posvečajo znanstvenemu delu ali pregledovanju naprav, nato pa počenjajo kar se jim zljubi: igrajo na k Sirte, gledajo televizijo, lahko gredo pa tudi na kratek izlet po jezer skem dnu, kjer pobirajo, kot je povedal poročnik Piras, bombe, ki so jih Nemci odvrgli v jezero v zadnji vojni.
Barvna televizija
za prenos operacij v Groote Schuuru
CAPETOWN, 4 — V prisotnosti predsednika južnoafriške države ter številnih osebnosti iz političnega in znanstvenega sveta, so v glav-
BENESKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
FELLINIJEV «SATYRICON»:
ni operacijski dvorani bolnišnice «Groote Sahuum>, v kateri je kirurg Bernard izvedel prvo preša-ditev srca, predali svojemu namenu nov barvni televizijski sistem ((Flumtaioon». Višek dogodka je bil, ko so na velikem zaslonu 8x12 m v dvorani, oddaljeni 500 m od operacijske sobe, prenašali v barvah operacijo na odprtem srcu. To je bil prvi tovrstni prenos v Južni Afriki. Vse elektronske naprave, ki omogočajo stotinam študentom, da spremljajo vse faze operacije na stcu bolje kot če bi bili neposredno ob kirurgu, so izdelali
v ce-
loti v tovarni Philips.
ltlllllllllllllllllll|iJIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||y||||||,u,|||||||,,||r|<|,,|||||,|||,m,|,,,M||,|,||||,||,,||,|1|1|,||||||||||||||||||||
PO MISOVSKI MANIFESTACIJI ZA KARDINALA FLORITA
Verniki v upornem Isolottu so se zbrali na javni skupščini
FANTAZIJA IN POETIČNOST
Veliko priznanje filmu « Zaseda >
jugoslovanskemu
v ^
Žige Pavloviča
BENETKE, 4. — Potovanje skozi
Govoril jim je župnik Mazzi • Policija prijavila sodišču 358 <upornih> vernikov, mnoge pa zaslišuje
FIRENCE, 4. — Približno sedem novem sredstvu pritiska: povabil
vekaj.
Tudi navdušeni golistični »Figa-ro», ki v prvih vrstah svojega komentarja hvali »doslednost* vladnega gospodarskega načrta, priznava med vrsticami in nato izrecno na koncu, da so obljubljene davčne olajšave samo polovica tistega, za kar se je bila vlada že pred časom obvezala in da državljani tega ne bodo kar tako sprejeli, saj nimajo tako slabega spomina.
V treh rezervoarjih na dnu jezera Cavazzo
»Operacija Atlantida* — s tem imenom so krstili podvig, med katerim so predvčerajšnjim spustili v jezero Cavazzo dva posebna rezervoarja z osemčlansko posadko, včeraj pa še en rezervoar s štirimi člani te nenavadne odprave, ki jo je organizirala sekcija za podvodne raziskave Italijanskega jamarskega centra. Člani odprave, ki jim poveljuje poročnik Aldo Piras, bodo ostali v globinah karnijskega jezera en mesec.
Rezervoarje so spustili 17 metrov globoko. Te posebne naprave, ki so po svoji zunanjosti precej podobne navadnim naftnim rezervoarjem za ogrevanje stanovanj, so oprem ljene z najrazličnejšimi napravami in potrebščinami. Podvodni stanovalci lahko razpolagajo namreč s
__1___•____TJ____-•	__
prhami, pečicami, televizorji, tele-
foni, posteljami in drugimi udobnostmi.
Včeraj je dvanajstčlanska posadka treh rezervoarjev doživljala svo-
sto članov verske skupnosti fare v Isolottu, ljudskem rajonu toskanske prestolnice, ki jo vodi borbeni župnik Enzo Mazzi, se je tudi včeraj zbralo na glavnem trgu, kjer je najprej molilo in pelo verske himne, nato pa javno razpravljalo o nastalem položaju. Spor zaradi »novega katekizma*, ki so ga verniki napisali s pomočjo župnika Mazzija in ga nato razdelili po vsej fari, se nadaljuje. Pred meseci je namreč konservativni florentinski kardinal Florit javno obsodil katekizem, v katerem je bil govor tudi o preganjanju črncev, atomski vojni, lakoti in boleznih v nerazvitih državah, ki jih izkoriščajo bogate velesile in podobno, nato pa samooblastni-ško odstavil preveč »krščanskega* župnika Mazzija in na njegovo mesto imenoval starejšega župnika Albo, ki se je sicer disciplinsko vdal v usodo, ni se mu pa zljubilo oporekati strnjeni skupnosti vernikdv v »Isolottu*, ki so nadaljevali svojo versko dejavnost izven cerkve. Florentinski kardinal je nato segel po
je (toda reči bi morali, da mu je »ukazal*) župnika Mazzija, naj se preseli v škofovsko kurijo in živi ob njem. Tako bi, seveda, onemogočil bojevitemu Mazziju nadaljevanje njegovega dela. Mazzi se je temu uprl in še enkrat maševal na odprtem. Po tej maši so se verniki zgrnili v župno cerkev in prisostvovali maši dekana Albe. Ta je opazil, da se je cerkev nenadoma napolnila in se ustrašil. Obrnil se je k vernikom in jih vprašal, če hočejo, da z mašo nadaljuje. Pozval je tiste, ki maše, nočejo (ker so ji že prisostvovali na odprtem, z Mazzijem), naj dvignejo roko. Vsi so dvignili roko in stari Alba je odšel. Drugačnega mnenja pa so bili policijski organi in vsi, ki so bili povezani s škofovsko kurijo v Florenci. Na vernike so sodnijske prijave začele kar deževati. Florentinski policijski organi so v nekaj dneh prijavili sodnim oblastem kar 358 ljudi, medtem ko kakih 200 še zaslišujejo. Obtožujejo jih, da so »prekinili versko svečanost*, oziro-
ma, »onemogočili župniku Albi, da bi maševal*. Dejstvo, da je sam pozval vernike, naj izrečejo svoje mnenje, so policijske oblasti prezrle Razburili pa so se tisti verniki, ki jih policisti niso prijavili. Menili so, da je bil način, kako so policisti izbirali imena tistih, ki naj se prijavijo, diskriminacijski, in podpisali izjavo, v kateri se sami obtožujejo iste krivde.
Ti so se v glavnem udeležili včerajšnje skupščine na glavnem trgu v rajonu Isolotto in poslušali župnika Mazzija, ki je med drugim prebral besede kardinala Urbanija svojemu vrstniku Floritu in nato dodal: »Sinodij je torej obsodil Kristusa, nam ne preostaja drugega, kot ostati z njim pribiti na istem križu. Naša vera je vedno ista.* Poudaril je nato, da ni verska skupnost v Isolottu navdihnjena z nobeno »ideologijo*. Nasprotno, je dejal, »smo samo za katekizem, odprti do vseh, do tistih, ki trpijo v imenu evangelija, evangelija sodobnih ljudi.*
življenje, v izginulem, predkrščanskem svetu, kjer ni greha in ki se popolnoma na novo izmišljuje, v katerem se giblje, pronica skozi megleno stvarnost, kot privid, vrta ljudi. Cas, ne zgodovina, kajti «Sa-tyricon» režiserja Fellinija ni zgodovinska obnova, temveč fantastična pripoved po Petroniju. Zato pa se bo razočaral gledalec, ki si bo šel ogledat Fellinijev film, prepričan, da se mu nudi rimskn zgodba, podobno onim, na katerega ga je bila navadila bogata ameriška produkcija.
«Moj film je odktanjanje zgodovine in arheologije», je dejal Fellini med tiskovno konferenco, «in je poveličevanje iznajdljivosti, fan-tazije.» In res je prav tako delo tega režiserja, ki fe prispel s svojim «Satyriconom» do nove, pomembne faze svoje iskalne mrzlice. Kajti po tem delu se z veliko težavo lahko še govori o Felliniju kot <tktatoliškem» režiserju. Svet, ki ga riše. je res tisti izpred nekaj tisočletji, toda odklanjanje čuta za zgodovino v tem filmu pomeni poskus povezati to, kar je hotel povedati s tem filmom, s sedanjostjo, s sodobnostjo: m je, ponavljam, pripoved o svetu, v katerem ni čuta za «greh», o poganskem svetu. Toliko bolj, ker ne zasledimo v njem obsojanja ali o proščanja, opravičevanja oseb, ki se gibljejo in živijo po etiki, ki je povsem različna od «uradne», ki velja v dandanašnji družbi. Film bo brez dvoma zmedel, toda ne zaradi škandalističnih ali orgiastičnih prizorov, ki so bolj prisotni v drugem «Satyriconur», tistem, ki ga je režiral Polidori in v katerem nastopa Togrtazzi. Fellinijevo delo ima veliko zaslugo, da je povsem poetično. To, v čemer ni uspel pred dvema letoma Pier Paolo Pasolini s «Kraljem Ojdipoms («prireditvijo, ki je bila med zgodovinsko in barbarsko»J je Felliniju uspelo.
Vsebina filma je večini že zdai-n<aj znana. Gre za vrsto prizorov v katerih nastopata dva prijatelja Encolpio in Ascilto, v Trimalhijo-novem Rimu, na Likonov ladji. Likon. cesarski sel, se zaljubi v Ascil-ta in se z njim «poroči». V sanjskem vrtu nekega čudežnega mesto, v duplini čarovnice Enoteje (ki jo je izvrstno podala črnska manekenka Donaile Luna) ozdravi Ascilta bolezni, zaradi katere je izgubil gibčnost. Z obema prijateljema se druži Giton, lep mladenič, ki mu oba dvorita.
Jasno je, da bodo Fellinijevi prizori v mestu Suburra in LAkonova svatba (v tej vlogi nastopa Alain
Cuny, profesor, ki si v «Sladkem življenju» vzame življenje) gledalcu šokirali, posebno še tistega, ki je bil navajen m drveče «bige» in palače Ben Hura. V tem smislu film marsikaj demistificira in lahko torej razumemo zanimanje, ki je zanj vladalo. Manj pa razumemo ljudi, ki so v tej strastni radovednosti bili pripravljeni plačati tudi 80 tisoč lir (sam sem tak prizor videl) in da so bili listki v areno popolnoma razprodani v pol ure, in to upoštevajoč dejstvo, da bo film v kratkem predvajan v vseh mestih, nedotaknjen, s samo eno omejitvijo: prepovan bo mladini do 18. leta starosti.
G. R.
Pomembno priznanje je včeraj zvečer doživela jugoslovanska filmska jrroizvodnja, ko je beneški mednarodni festival za širjenje umetnosti in slovstva (CIDALC), ki mu predseduje Devendra Kumar iz Indije, soglasno nagradil film «Zaseda« (žige Pavloviča) za mmetni-ški izraz, zgodovinske težnje in človeško vrednotenje» dogodkov in prizorov, ki s uberejo s ptotna».
Proslava 25-Ietnice
svobodnih partizanskih
republik v Furlaniji
Videmska ANPI nam je poslala v objavo naslednje siporočilo:
Med drugo svetovno vojno, to je pred 25 leta, sta nastali po ostrih bojah v Karr-iji in vzhodna Furlaniji na zasedenem ozemlju Furlanije dve svobodna partizanski republika. ki so ju demokratično u-pravljali. Prva je imela svoj sedež v Ampezzu, druga pa v Fojdl. Čeprav je ta prva demokratični poskus trajal samo malo mesecev, je bil to v Italiji prvi in najbolj Izrazit primer samostojnega vladanja karnijskega in furlanskega prebivalstva.
Konec septembra sta obe svobodna področji, ki ju je napadlo okrog 80.000 Nemcev, fašistov in kozakov, končala svoj slavni obstoj, medtem ko se je nadaljevala še bolj krvava partizanska borba proti okupatorjem.
Da bi proslavila to obletnico prirejata pokrajinski odbor ANPI iz Vidma in sekcija ANPI iz Fojde v soboto 6. septembra ob 19.30 uri v dvorani «Alla Pergola« v Pojdi ve čer prijateljstva in ljudstvo slavje. Na to srečanje so povabili tudi odposlanstvo predstavnikov sloven skega gibanja
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
ZARADI NEPREVIDNOSTI NEMŠKEGA TURISTA
Mlad delavec iz Sv. Križa žrtev hude prometne nesreče
Ko se je po Nabrežju peljal z lambreto, ga je podrl avtomobilist ■ Njegovo stanje je zelo resno
Na Nabrežju Mandracchio, pred hotelom «Excelsior», se je včeraj, v zgodnjih popoldanskih urah, pri; petila huda prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen mlad lam-bretist. Nad njegovim zdravstvenim stanjem se doslej zdravniki še niso izrekli.
Do nesreče je prišlo nekaj pred 13. uro. Po Nabrežju Mandracchio sta se ob omenjeni ur' skoraj vzporedno vozila v smeri ribje tržnice 18-letni delavec Mario Crisman iz Sv. Križa št. 476 z lambreto TS 32261 ter 40-letni nemški turist Wal-ter Sandner iz Stadebergerja, ki je upravljal avtomobil Opel Admiral z registracijo A-TH 79. Razlika je brila le v tem, da se je Crisman vozil po tistem delu nabrežja, ki meji z morjem, nemški turist pa po nasprotnem delu cestišča. Med enim in drugim delom nabrežja ie ozek drevored za pešce, ki se pred hotelom «Excelsior» pretrga in se
V NEDELJO V KNEŽAKU IN NA KALCU
Proslava 100-letnice velikega tabora na Pivki
Govorila bosta sekretar CK ZK Slovenije An. drej Marinc in poslanec, pisatelj Ciril Kosmač
V nedeljo bo v Knežaku in na Kalcu proslava stoletnice velikega tabora, ki je bil 9. maja 1869 na Pivki, in sicer na gradu Kaleč. Tabor, ki ga je tedaj sklical pesnik, glasbenik in narodni buditelj Miroslav Vilhar, je bil mogočna politično - kulturna manifestacija, saj se ga je udeležilo okrog osem tisoč ljudi iz Slovenije, Hrvatske in celo iz Češke. Ce upoštevamo tedanje razmere, ko niso Imeli takih cest in hitrih prevoznih sredstev kot zdaj, niti tolfko prostega časa in denarja, lahko sklepamo, kakšno navdušenje so zbujali med našim ljudstvom taki tabori.
Taka obletnica ni smela kar tako mimo. Na pobudo kulturno prosvetnih organizacij občin Ilirske Bistrice in Postojne sta občinski konferenci SZ DL sklenili, da bodo svečano proslavili ta jubilej.
Ob 11 uri bo v Knežaku otvoritev novega poslopja osnovne šole ter odkritje spomenika Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču, trem velikim domačinom, zaslužnim in zvestim sinovom slovenskega naroda. Zaorali so globoke brazde, sejali dobro seme ta njihovo delo je obrodilo le-
pe sadove. Pred sto leti Je bil na Kalcu mogočen tabor, v obnovljenem stolpu gradu bodo ob proslavi stoletnice odprli razstavo Vilharjevih del, na tem stolpu pa Je že nekaj let vzidana skromna plošča, ki priča, da so se tam v začetni dobi narodnoosvobodilne borbe sestali prvi aktivisti OF s Pivke ta lz Ilirske Bistrice.
Mnogi naši borci dobro poznajo tiste kraje med Pivko ta Snežnikom, zato bo oh tej priliki v nedeljo tudi srečanje borcev bivšega istrskega območja. Ob odkritju spomenika bo govoril sekretar CK ZK Slovenije Andrej Marinc, na popoldanski Jubilejni proslavi pa naš znani pisatelj Ciril Kosmač, zvezni poslanec. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pevski zbori, recitatorji ta godbe na pihala, na to pa bo zabavni del s plesom. Nastopil bo priznani Ljubljanski narodni ansambel.
Našim čitateljem toplo priporočamo, da se udeležijo proslave Kdor še ne pozna tistih krajev, bo odkril novo ta lepo pokrajino, del mikavnega sveta pod Snežnikom, ta se bo še vračal tja na oddih ta razvedrilo.
omenjeni cestišči združita v ozkem prehodu. Ravno ta prehod si je izbral nemški turist, da bi nekje ob morju lahko parkiral svoj avtomobil. Neprevidno je zavozil na cestišče, po katerem je prihajal Crisman, ne da bi pri tem upošteval prednost vozil, ki so prihajala z desne. To pa je bilo usodno '.a mladega lambretista iz Križa, ki je ravno takrat privozil mimo. 0-pel ga je namreč zadei in mladenič se je prevrnil s svojim vozilom vred na tla, kjer je negibno obležal. Pri padcu je z glavo močno udaril ob tla, z razbitinami stekla vozil pa se je precej hudo porezal po udih.
Očividci so tedaj nemudoma obvestili o nesreči orožnike ter poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa. V nekaj minutah je bilo osebje RK že na nabrežju, naložilo ranjen ca v rešilni avto ter z odprto sireno odhitelo v splošno bolnišnico,
kjer so ranjenca v vsej naglici
Idelki
sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so si, kot rečeno, strogo pridržali prognozo, vendar upajo, da bodo mlademu delavcu le rešili življenje.
Pred študijskim zasedanjem
Trst v odnosih EGS-vzhodna Evropa
Čez dober mesec bo v Trstu študijsko zasedanje o vlogi našega mesta v mednarodni trgovini s posebnim poudarkom na možnosti njegove uveljavitve v odnosih med EGS in tretjimi deželami oz. vzhodno Evropo. Zasedanje bo vodil novi minister za zunanjo trgovino Mi-sasi, na njem pa bodo sodelovali med drugimi italijanski komisar pri vodstvu EGS E. Martino, upravni svetovalec Fiat dr. Agnelli, ravnatelj instituta za mednarodno pravo na tržaški univerzi prof. M. Udina ter predstavniki nekaterih izmed najvažnejših državnih gospodarskih ustanov kot so IMI, ENI, IRI itd. Zasedanje ima namen postaviti v os prednje možnosti ponovne uveljavitve tržaškega emporija in vse dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru mednarodnih trgovinskih tokov, ki se prelivajo čez to evropsko področje, priklicati pozornost vladnih organov na tukajšnjo gospodarsko problematiko in hkrati opozoriti vodilne organe EGS na specifično vlogo naše dežele kot pomembnega perifernega dejavnika. Po vrsti poročil, katerim je namenjen prvi dan zasedanja, ki bo trajalo od 6. do vključno 8. oktobra, bo na trgovinski zbornici 6 okroglih miz, vsaka o določenem problemu.
OBČINSKA T0P0N0MASTIČNA KOMISIJA ZAKLJUČILA SERIJO SVOJIH RAZGOVOROV
V gredo zvečer je bilo na Padričah zadnje srečanje občinske toponomastične komisije z vaščani posameznih vasi tržaške občine. Komisija, Id ji predseduje odbornik Ceschla, je zbrala dovolj predlogov, prebivalcev posameznih vasi o imenih oseb, ledinskih imenih, Imenih borbenih enot in drugih, po katerih naj se imenujejo ulice in trgi po naših vaseh. Zvedela je tudi za odločno zahtevo naših ljudi, da morajo biti imena slovenskih vasi izpisana z njihovimi pravimi imeni vsi ulični napisi pa dvojezični. Sedaj pričakujemo, da bo od teh brez dvoma potrebnih srečanj tudi kaj stvarnih rezultatov, ki bodo upoštevali ljudsko voljo. Na zgornji sliki občinska odbornika Ceschia in Hreščak s tolma-čico na sestanku na Padričah, spodaj del udeležencev tega sestanka
BEL.R »nCRNR
BFRIKR
R StmiHJ
Gana
Nkrumahovi gradovi so padli iz oblakov
42.
Leta 1947 je stranka iskala tajnika, ki naj bi se bavil z zamudnimi organizacijskimi posli, ker so višji voditelji imeli obilo drugega dela pri lastnih poslih, da bi izgubljali čas s tistim garaštvom.
Nekdo je predložil Nkrumahovo ime: nihče ni slišal prej o njem, a zagotovljeno jim je bilo, da je dovolj sposoben, in poklicali so ga iz Londona, kjer je tedaj živel. Decembra 1947 se je 38-letni Nkrumah vrnil po dvanajstih letih odsotnosti v Afriko in se lotil dela z navdušenjem. Organiziral je nove strankine odseke, organiziral je mladino in zraven poskrbel tudi za lasten ugled. V kratkem je presegel stare voditelje in tudi meje njihovih pooblastil.
Štiri mesece po prevzemu funkcije je bil že v izgnanstvu. Izbruhnili so neredi zaradi nezadovoljive ustave in Nkrumah se je vrgel v politični boj precej ognjevito; imel je jasne pojme o tem, kar je bilo treba zahtevati, medtem ko so jih imeli ostali voditelji le o tem, kar je bilo treba zanikati.
Anglija je presenetljivo storila napačen korak: začela je preganjati nezadovoljneže. S tem je dosegla obratno od tistega, kar je želela. Odpor rodi odpor, s preganjanjem črnskih voditeljev, jih je Anglija le poveličala pred ljudstvom.
Nkrumah je pripomogel k organiziranju bojkotov belim trgovinam, ki so dvignile cene, angleška policija je posegla in povzročila dva mrtva in pet ranjenih. Črnski odgovor je bil 29 mrtvih in 237 ranjenih in tokrat so Angleži razumeli, da si žagajo vejo, na kateri sedijo.
Takoj so popravili napake, dali so nalogo domačinom, naj sami popravijo ustavo, s čimer so ubili dve muhi na en mah; pomirili so ljudstvo in razcepili voditelje. Drugo se je zgodilo takole: borbeni Nkrumah je postal previdnejši in zmernejšim voditeljem Konvencije že nekoliko nevaren, zato so sklenili, da se ga rešijo. Nkrumah je zavohal, kaj nameravajo, in jih je prehitel. Junija 1949, nekaj ur, preden so voditelji stranke oznanili njegovo odpustitev iz tajništva, je sam proglasil ustanovitev nove stranke, stranke ljudske konvencije, CPP.
CPP je najprej zahtevala samoupravo, da si je pridobila ljudsko naklonjenost, kmalu pa je tudi sklenila, da »poizkusi* novo ustavo in s tem se je prikupila angleškim oblastem. Obe zbližanji sta dali svoje sadove. Nkrumah je bil prvi ganski politik, ki se je naslonil na ljudstvo. Angleški guverner ga je povabil 5. januarja 1950 na zaseben pogovor in izid srečanja je bila ugotovitev »medsebojnega razumevanja*.
Kmalu po tem srečanju je bilo nekaj stavk, kjer ni bilo dosti nasilja: Nkrumah je bil obtožen, da je sodeloval pri njihovi pripravi in bil je obsojen na dve leti zapora. Obsodba ga je zadela ravno ko je bila priznana nova ustava in se je začel volilni boj za nove ljudske predstavnike.
Nkrumah je med štirimi strankami pobral absolutno večino, zlasti v mestih, čeprav (ali prav zaradi tega?) je bil on in večina njegovih sodelavcev v zaporih. V deželni skupščini je dobil 36 sedežev, vsi njegovi nasprotniki skupaj pa 32.
Začelo se je pravo delo. Nkrumah je bil najprej imenovan za načelnika vladnih zadev, po novi ustavni reformi, marca 1952 pa za pravega ministrskega predsednika.
Na volitvah leta 1956 je spet prevladal, dosegel je 71 sedežev na 104. Anglija je določila datum razglasitve neodvisnosti za 6. marec 1957.
Ko je napočil veliki trenutek, je Nkrumah stopil na oder pred množico, v jetniški obleki in zavpil: »Gana. naša ljubljena dežela je svobodna za vedno.* Po enominutnem molku je množica zavpila: »Gana je svobodna.*
Angleži so odšli in prepustili domačinom nehvaležno nalogo vladanja v nerazviti deželi. 80 odst. prebivalstva je bilo nepismenega, med severom in jugom je bila velika kulturna, etnična, verska in gospodarska razlika. Kar je bilo najhujše: severni veljaki so grozili z odcepitvijo že pred neodvisnostjo in teta 1955 je za to tekla tudi kri.
10. novembra je Nkrumah ozna-
nil prvi poskus atentata in ne ijf de na utemeljenost grožnje_
koristil napetost, da je omejil svfr bodo nasprotnikom. Zaprl je
ditelje opozicije; dal je . zakon, da se lahko zapre ys gar, brez dokazov ali sodrujsK s pooblastila, če je le osumljen, rovari Droti državi. Poslane,
rovari proti državi. *—	..
niso bili prisotni dvajsetkra ^ poredoma na sejah, so mandat. Pri tem so bili P11?,. v poslanci opozicije, ki so sec1 zaporih in zato niso mogk P stvovati sejam.	.. ;e
Na gospodarskem podrocj bil položaj še manj r°žnatJili5n|)
uii puiuzaj sc umuj . -JviSllO
sko gospodarstvo je bilo 00 -o, od monokultur, to je od m ne proizvodnje posameznih stri iških rastlin ki SO bile 00
ki je bilo zelo nezanesljivo- ^
Glede svoje P^krte je bJa
na do neodvisnosti in tudi P° odvisna od evropskih in a
ških velikanov, kakršna j® ver, katero poznamo pod r
ver, Kaieru puzimum t--- . mo manjših proizvodov, kot	.
Persil, Lux, Gibbs. Podobne be so dobavljale Afriki vse, ^ je potrebovala, v zameno z ^ rnvinp in Gana se je zna ,-a.
absurdnem Pol?z1a
rovine,
neodvisnosti v absurdnem v-. ,g ju, da je izvažala les in jn vžigalice, izvažala kakao, oj in0i maščobe in uvažala marž , j|a milo in čokolado. Zemlja Je | bi zagotovi19
dovolj bogata, aa 01 i“e"Angie-prehrano prebivalstva, P°°. jo ži pa je morala Gana uvaža« odstotkov vseh potrebnih zi ■ Novembra 1962 bi zapadel . mahov sedemletni rok Pred, jeka republike. Preživel je 0	^
16 oseb.
daj štiri atentate, izgubilo življenje m	le!a.
njegovo oblastjo so se zbirat ni oblaki. Kljub temu
glasil za dosmrtnega republike.	pro-
Nkrumah se je naslonil n ^ izvodnjo kakaa, kot na glavn 40.
žavni vir dohodkov. Obšita®
in n*
jenje te rastline je ohromil ^ vajanje agrarne reforme j1 ufi prednega raznolikovanja 3 ^
kar je neizprosna napaka^v ^
kot je Gana, nega je kmetijstvo podlaga drža
kih državah,
gospodarstva. Kolonialna de® na se je dosledno maščeval Cena kakaa je padla. Leta7o00
n Kil o Inn« lrnlrnn irl’/afin3 O ....
je bila tona kakaa vredna--lir, leta 1965 pa le 175.09®
ganska proizvodnja se Je . jp. tem le podvojila. Prišlo je flacije, ki je takoj slabo u
vse
vala na ljudstvo. Na zunaj s ^ to ni opazilo. Oktobra	fe-
začela v Gani tretja let«3 . ateri renca afriške enotnosti, na ^ je bilo zastopanih 36 držav- :eV, to stalo 50 milijonov osi Jgg.
hotel zasidrati v .
je
Nkrumah je ni žarišče vpliva.
ki se
je po21’1
je preusmerilo v Etiopij^-
Nkrumahovo izbegavanje
štaba vojjjj
odštel
nosti ni moglo trajati vecn ■ ^ februarja 1966 je vojska odS» Nkrumaha, medtem ko je državnem obisku na KitaPnVtlj Upor je vodil ne načelnik glavnega katerega je Nkrumah prejšnjega julija.
Edini odpor je nudila f* ^aj hova osebna straža, ki gjjdo-ur branila predsedniško P |,j|o Upor je izvedlo 3000 vojakov (a. je 27 žrtev. Nova vlada se itril* koj pobotala z Anglijo: z^tgVal* je odnose z Gvinejo in zar|jngoVl vrnitev petih milijonov ste ^ katere je Nkrumah svoj c p s« sodil Sekou Toureju. A®3 _oSeč'* je pobotal tudi z vsemi odprl je meje s Togom. 8 y0|to. koščeno obalo, z Zgornjo
MM	. ..	&
vzpostavil je spet odnose pri' rijo in s Senegalom; izgnaJ Jv padnike opozicijskih gibanj -,arioV ............ kot ,s
sednjih deželah.
nigerijske ilegalne stranke nj8-ba. Ruski in Kitajski str
ki so bili izgnani, na nJ1*? sto so prišli ameriški lZ|a(ja. organizacije Fordovega s .,ctavi|*
sto so prišli ameriški
Nova vlada je takoj ,za tfiltjj Nkrumahove poskuse	J®
zacije, razdržavila je P°d'jržavf'
zacije, razorzavua jc jih je prej Nkrumah P^jg >* SDreiela je ogromna p°t pr%
-S&* *
sprejela
zahodnega tabora, oP1 nje zveze z vzhodnim o . p fO n jena politika je na SP0 stala precej »zmerna*. bra 1967 se je znatno zvisa‘Ja afriški izvoz v Gano. Nkrumahovo glavo Je P s, davnim poskočila od sedno jonov lir na sto. . zate9l Gvineja, kamor se -,f’. 0ma,, Nkrumah, je ostala P°P° samljena na svojem konc
Nigerija
Država, ki je vredna drugačnega slovesa
Nigerija je vredna drugačnega slovesa, kakršnega uživa danes z državljansko vojno. Dežela je trikrat večja od Italije, pred vojno je na njej živelo 60 milijonov prebivalcev, petina vseh Afričanov. Mesto Ibadan je največje črnsko mesto na svetu. Nigerija ima dovolj bogastva, da bi pred vojno skoraj lahko začela izvažati svoje izdelke v sosedne države. S tem
bi se izvlekla izpod ncokolonialnega jarma
prevzela nekaj afriških to vojno pa bo moral
1$
■3$
manj en rod, da sc D gvtaP5«« postavila spet na n°ge- „ntii ,, koristi na črnem kot*" ^ P zaenkrat še zunaj nevar bi jih prevzeli črnci.	^
(Nadaljevanje sle
strijskih rastlin, ki so ne od nihanja cen na sveto .
tržišču, in tudi od povpraševanj
tli
s.

s
-etn
V
S
[5
&
$
Hi
S
, Vi
K
%
s
'I
.Pa
V
1 ki
%
R


| CANADA ET AUSTRALAStE AMERIOUE LATINE
MESTE DE L'ASIE
CHINE	JAPON	T 500 000 000
to podatkih, ki jih je objavila organizacija FAO
| enkrat * demografski tsploziji
koncu stoletja nas bo na Zem-' mil'iard in pol — Najbolj •nevarna* je Indija
tj ^okrat smo se ustavili fc.,7°Sanju tako imenovane de-i)‘j e!5_sPl°zije. Navajali smo Ulj, *“> številke, ki so naka-lk. : Pogosto celo dokazovale.
jki J")aiu bo človeštvo zna-n , ’talkanskim pomanjka-%(* ■ mbenega blaSa. kaJltj k in proizvodnja ne bo-ifalsbugIa s'eb‘t' naraščanju pre-i ; a> saj smo v zadnjih le-Ktelt Ve^krat ugotovili, da je naraščanja prebivalstva lani, VebJ> od odstotka nara-1	Vrh tega je tu-
iWo da se prebivalstvo bolj t sJ?°® v bst'h državah ali
} Ste0 v?ravijo- *ze™1^-
tid	kJer je ze sedaj ob-
ij^. Pomanjkanje prehrane, po-^ J« pa se število prebivalstva «d Sv, tako imenovanem bogata « ’ kjer je prehrambenega C8 pretek.
se k temu vprašanju po-itti^^aeamo z grafikonom, z •C^^rtežem, ki so ga imeno-I*, s?*)® demografske eksplo-^V.bre za črtež ali grafi-\ L, ga je objavila revija «Ce-; tku 30 '»laja FAO, to se pra-* ie i,i_veia Združenih narodov, ^ akvarja z vprašanjem prelij' „ n organizacija ima svoj
LSs zn"1--
^uie c ..z nam nazorno Pn" ta Čanje prebivalstva do I *o sicer po že omenje-kwi. .'Hljepisnih regionih* ali ^isr>ih področjih. Gre za zemljepisna področja: i^oado z Avstralijo, Latin-fe)ejT;riko, Evropo, Afriko, po-^^jetsko zvezo, Indijo, Ki-jijo ’ laponsko in, na koncu, •1k ra^eo že omenjenih podro-j) fi^aine. V tem vrsinem re-^ Jo tudi podatke na grafi-'ttij S se pravi od leve proti sc deli «gobe» z naravi hp Prebivalstva kažejo vedno °d J milijard 400 mi-\ 'kolikor je bilo ljudi na ‘J Jkp.koncLi lanskega leta, pa bjo, ?'Jard in po, kolikor raču-o'lj~J,b° na našem planetu ži-;# v”’ ob koncu tega stoletja,
! ayi v letu 2000 »“taji
risbi, k že omenjene-
li« .vOnu demografske eks-
^ , Pa je revija «Ceres» ob-Jlj^kidi konkretne podatke, ne-1 fj(wtabt‘io po »regionih*. Po k' j« je napravilo ame-L?ru*en.ie za Združene na-00 °b koncu našega stoletja ’ i„ ?a Zemlji 7,5 milijard lju-Hje j® na primer Kitajska, ki 4)	^20 milijonov prebival-
teciaj 1 milijardo 480 'iia K’v prebivalcev. Sovjetska p1 šteje sedaj 240 milijonov ^knC!°ev’ bo štela tedaj 400 ^'tk .^DA, ki so tik ob kom-Stele 130 milijonov in la-■i) “"dn ob koncu našega sto-e že 3jQ milijonov prebili) ' Največji porast prebival-1 |(j bo med velikimi država-19oji ^ v tem primeru jemljejo 5Vr5? kol primerjalne osnove, !'kcn, Indija, ki se bo v tem teja sto’etja močno pri-■" tajski. Indija, ki
7 000 000 000
USA	1968 200	2000 350
Canada et Australasie	40	70
Amerique Latin©	270	760
Europe	460	570
Afriqua	330	860
URSS	240	400
Inde	520	1330
Chine	730	1480
Japon	100	140
Reste de l'Asie	590	1550
Uomji črtež nam zelo nazorno prikazuje tako imenovano demografsko eksplozijo, te si črtež podrobneje ogledamo, bomo videli, da se za določene «regione» ali področja, kot n.pr. za Indijo in Kitajsko, predvideva mnogo večje naraščanje prebivalstva. In prav na teh področjih je vprašanje prehrane zelo pereče.
NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI
«Kreta in Helada» 6. zvezek zbirke Umetnost v slikah
Ob novi knjigi zbirke UMETNOST V SLIKAH, knjigi, ki je posvečena starogrški umetnosti, bi lahko nanizali vrsto misli. Na primer misel, da je bil pouk o umetnosti pred desetletji omejen na ozek krog, da pa vsi tisti številni, ki bi se morda zanimali za upodabljajočo umetnost, niso imeli niti priložnosti niti možnosti, da bi se seznanili z njo. Danes je pouk likovne umetnosti v naših šolah močno razširjen. Danes imamo film, imamo pa tudi odlične možnosti reprodukcije, kar vse je prinesla sodobna tehnika. In če smo bili nekoč navezani izključno na uvoz umetnostnih knjig, je danes, ko imamo vendarle nekaj tovrstnih domačih del na razpolago, bistveno drugače. In tako ima danes tudi naš človek, pa čeprav ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZVOJ NOB V BRDIH IN BENEŠKI SLOVENIJI PO KAPITULACIJI
Vloga Briško-beneškega odreda spomladi in poleti 1944. leta
v
Napad na letališče Belvedere - Prvomajska vojaška parada v Šmartnem Vključitev odreda v Gregorčičevo - Mitingi in propagandna dejavnost
..«iw.V'<i>,ki- »''“‘J0- ** 'ma
nac' po' mi,i.inrde P:e"
v- bo ob koncu npšega sto-P° teh računih, imela že prebi-ome-
M
Metodo 33(1 milijonov ^imo2rede bomo
SvS
SS; kar Pomeni,
V ^vrlstvo
,a' lo Indija leta 1045, to tkoncu zadnje vojne, šte-■ s 320 do 330 m;li:onov pre da bo n^ 55 letih (1945-milijardo.
a^rastlo
za eno
Ko iz referata Lide Bezlaj-Kre-velove «Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Brdih in Benečiji po kapitulaciji Italije* povzemamo nekaj značilnejših podatkov, bomo svoj povzete1-, zaključili s kratkim prikazot i dogajanj na področju Briško beneškega odreda v letu 1944 ter operacij narodnoosvobodilnih sil do osvoboditve.
Briško beneški odred je takoj po ustanovitvi prizadel okupatorju hude udarce, posebno ker je deloval na strateško izredno pomembnem področju. Odred, ki je imel v začetku dva bataljona, je v marcu 1944 dobil še tretjega.
Ker je okupator največ zla napravil V beneških vaseh z letalstvom, je skupina partizanov BBO v noči med 12. in 13. marcem 1944 napravila napad na letališče Belvedere pri Vidmu. Del' skupine je zavzel stražarnico na letališču, drugi del se je lotil uničevanja letal in tovornjakov, tretji del skupine pa je napadel vilo, kjer so se zabavali nemški častniki. To akcijo je vodil s svojimi možmi Marko Redelonghi, ki je že 5. maja istega leta padel pri Briginju.
Skozi sedmo nemško ofenzivo v aprilu 1944 se je BBO pretolkel z garibaldinskima bataljonoma Mamelli in Mazzini in prav v to dobo spada ustanovitev Beneške čete, ki je za nekaj dni odšla v vzhodno Beneško Slovenijo, od maja dalje pa je ves čas operira la v zahodni Beneški Sloveniji.
Prvega maja 1944 je BBO priredil v Šmartnem v Brdih celo voja ško parado Teden dni zatem pa jo bil med BBO in brigado Garibaldi Friuli sklenjen sporazum za ustanovitev mešanega slovensko italijanskega koordinacijskega štaba. ki je določal, da bo garibal dinska 'brigada, kadar bo operi
""".................n.................m....
|jX UMKTNUSTMH UALKK1J |
Folco Iacobi v Občinski
“f Folco Iacobi, katerega ■ oni 'lai}a olj se vrši v občin-1*lt,, er'i>, je pričel svojo umet W-P°t leta 1911 na toskanski V^”' razstavi. Od tedaj je Siife*“est slikarskim izročilom \ a mojstrov Toskane, kar za-
“•kisanje v sliko resničnosti ;iiib ,Ba sveta. Se pa vendar .^mu od njih razlikuje kot !k" «?č, tako v barvnem kot A itoP°**cijskem ustvarjanju svo-
-C'
V00 različnosti je ti skrbni Ntn, Pa. fci P<t ie kar se da %„Ve.n del mestnega okolja. *«	mu črni železni steber
\ J**°vanje ladij na samot-Mjnolu, par črnobelo ople-J in, drogov cestne ograje, oken J. >,inj>Us,i rožnato pobeljeni ste-5 kr^taasti nastavek dimnika, °°lan golob čepi na stari *i, . ‘n celo samcat enostaven Hul teh tako vsakdanjih
ko, cla je slikar au umenjenegu poenostavljanja dospel le z vztrajnim delom v primerjanju medse bojnih grafičnih učinkov predmetov raznih oblik. Je to končni do sežek lihega dela zadnjih deset in več let, ko je slikar le enkrat razstavil. Tudi tu pot so tu živ Ijenjsko prepričljivi portreti. Slike gospe, dekleta in dečka, ki jim kljub izredni natančnosti izvedbe ne moremo prisoditi fotograficno-sti, v katero v takem s'ikanju lahko zapade lažni umetnik,
MILKO BAMBIČ
„„r................M............................................-........
rala na področju IX. korpusa, operativno podrejena paritetnemu štabu. Enote IX. korpusa pa so se obvezale, da bodo nudile italijanski brigadi vso pomoč. Skupno pa bodo skrbeli za mobilizacijo, preskrbo in obveščevalno službo.
Dne 22. maja sta italijanska bataljona iti trije bataljoni BBO potrdili povezanost italijanskih in slovenskih partizanov v skupnem boju. Bilo je to v Brdih, ko so pričakali sovražnika v Cerovem, pri Peternelu, v Višnjeviku. Šmartnem in Kojskem.
Padec Rima, 4. junija 1944, in izkrcanje zaveznikov na zahodni fronti, 6. junija, sta pomembna dogodka, ki sta postavila v ospredje bojišče v Italiji in na Zahodu. Naša ožja domovina-pa-je postala pomembna zaradi premika nemških oboroženih sUtekozi njo Zato je vrhovno poveljstvo Jugoslavije ukazalo vsem slovenskim enotam, naj preidejo v ofenzivo na komunikacije. V ta okvir spada tudi pohod ni. bataljona BBO v prvih dveh tednih junija v Benečijo.
Dne 25. junija 1944 je odšla v vzhodno Beneško Slovenijo skupina borcev, ki je pomnožena z no vimi borci začela takoj napadati in 5. avgusta napadla Ailo in Špe ter, le malo pozneje pa še mostove pri Sv. Kvirinu. Tretjega septembra se je iz skupine razvil Beneški bataljon, ki se je pozneje s štirimi bataljoni BBO vključil v Gregorčičevo brigado, ko je ta prispela v Beneško Slovenijo. BBO je bil v dobi od konca aprila do Konca julija 1944 zelo aktiven in najboljši med enotami IX. korpusa. Močno se je izkazal tudi na političnem področju,
Beneška Slovenija je zlasti je šeni 1944 zaživela izredno bogato politično življenje. Ze pred poletjem je okrožje dobilo v pomoč več aktivistov, okrožni komite je razdeljeval dvojezično literatur, in list »Matajur*. Pri delu mu ji pomagala tudi kulturniška skupi na IX. korpusa. Triindvajsetega julija je bil vebk miting, ki se ga je udeležilo 800 ljudi in na katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja povezanost za hodne Benešk - Slovenije in Rezije z narodnoosvobodilno borbo in soglasje s sklepi AVNOJ.
Navedli smo le nekaj pomembnejših dogodkov, kajti vseh dogajanj v tani pregledu n moremo navesti
V jesen 1944. letu spailajo tudi napori za združitev italijanskih osvobodilnih enot Garibaldi in 0-soppo ter napori za sodelovanje, toda že decembra je prišlo med guribaldinci in osopovci do ponovnega razkola in divizija Gari-baldi-Natisone je prešla v sestav IX. korpusa in januarja 1945 se je iz zahodne Beneške Slovenije
premestila na šentviško planoto.
Nemška ofenziva «Partisanen-woche», to se pravi akcija od konca avgusta v oktober proti partizanskim enotam v severni Italiji, je zajela tudi Primorsko. Tedaj so se Nemci prvenstveno znesli nad civilnim prebivalstvom. Zato je ta nemška ofenziva bila znana tudi kot »ofenziva požigov*.
Prej smo rekli, da se je v Gregorčičevo brigado vključil tudi Briško-beneški odred. Bilo je to v začetku septembra. Idrijsko-tol-minski odred se je pridružil koj zatem in čez mesec dni je Gregorčičeva brigada z obema odredoma zapustila Beneško Slovenijo. Štab IX. korpusa je sklenil, da se onstran Soče ustanovi operativni štab za zahodno Primor-»ki>, da VuUi Ui bataljone, ki' so ostali na desnem bregu Soče. Januarja 1645 .se je trem bataljonom pridružil še četrti,
Tako smo prišli že v zadnje leto vojne, v februar 1945. Ker je sovražnik hotel na vsak način ohraniti cesto Čedad-Kobarid-Bo-vec so se ves čas vrstili napadi.
V prvih dneh aprila se je IX. korpus z vsemi političnimi in oblastnimi forumi s težavo prebil iz sovražnikovega obroča Gre za znano zadnjo nacistično fašistično o-fenzivo, po kateri se je IX. korpus takoj lotil borb za osvoboditev vseh naših krajev, tudi Gorice, Trsta in drugih mest. Pri tem so enote operativnega štaba za zahodno Primorsko osvobajale področja na desnem bregu Soče. Prvi bataljon je prodiral proti Tar-čentu, ki ga je osvobodil 30. aprila, drugi bataljon je 1. maja osvobodil Tolmin in prodrl nato do Klodiča ter preko Medane prišel do Krmina, kjer je imel hude boje s četniki do 5. maja. Beneški bataljon je uničil del kozaškega polka pri Dolnji Mersi in .sottotaval—pri- -----
-osvoboditvi—Koba-
rida in Špetra. Prvega maja je ob pomoči, garibaldincev osvobodil tudi Čedad.
Tako so najzahodnejše enote IX. korpusa osvobodile vse slovensko ozemlje tudi na skrajnem desnem bregu Soče. vse do Čedada.
KONEC.
•vetovni prvak Nino Benvenuti je pred dnevi obiskal sedež italijanskega združenja za borbo pratt mišični distrofiji na Opčinah.
visokošolsko izobražen, pa vendar tak, ki ga umetnost privlači in oplaja, možnost dobiti vpogled v likovne dosežke vsega sveta Eno izmed takih pomagal, ki naj približa svetovno umetnost čim večjemu krogu ljudi, je tudi izdaja Umetnost v slikah, izdaja, ki prinaša predvsem reprodukcije posameznih umetnin, in s temi podobami najbolj neposredno govori za umetnost vnetemu občudovalcu
Ideja umetnostne knjižne zbirke, posredovane predvsem v slikah, ni nova. Izdaja, ki so si jo zamislili Nemci, ima to odliko, da je poleg kvalitete tudi sistematična. In zato nam je ta izdaja morda bližja kot podobne romanske publikacije. Pa tudi tekst, ki seveda neogibno spremlja ilustracije, je napisan stvarno, kratko in jedrnato ter nam veliko pove brez nepotrebnega leporečja. Zato je bila posrečena izbira te zbirke, ki nam bo v 18 knjigah prinesla največje svetovne dosežke upodabljajoče umetnosti. Sicer pa smemo urednikom Državne založbe Slovenije, ki nam to izdajo posreduje v slovenščini, izreči tudi pohvalo, ker posamezne knjige redno prihajajo na knjižni trg. Pred seboj imamo namreč že šesto knjigo in je torej tretjina vseh knjig že izšla, če je založba v svoji prvi napovedi obljubila dokončanje izdaje v letu 1971. potem smemo vsaj po sedanjem tempu izhajanja upati, da bo program te knjižne zbirke tudi časovno izpolnjen.
Znaj imamo turej pred seboj knjiko z naslovom KRETA IN I1E-LADA, knjigo, ki je posvečena umetnosti stare Grčije in Krete med 2. tisočletjem pr. n. štetjem ter dobo Aleksandra Velikega m diadohov. Ta knjiga je še toliko bolj zanimiva in nam toliko bližja, ker govori o starogrški umetnosti, ki jo vendarle vsaj približno ze poznamo. Predstavlja pa mm tu-ai tisto umetnost, ki je oplemenitila vso svetovno upodabljajočo umetnost in katere stvaritve predstavljajo še danes v marsičem nedosežen vrh. Ne morda na vseh področjih, v kiparstvu pa prav gotovo. Ta umetnost pa je enkratna, pravi avtor knjige, umetnostni zgo-dovimr German Hafner v svojem uvodu. To, kar se je dogajalo v umetnosti Grčije med 2. tisočletjem ter dobo Aleksandra Velikega, je namreč neprimerljivo s čimer koli na svetu in v katerem koli kasnejšem obdobju, To velja tako za njene dosežke kot tudi za vplive, ki so jih ti razširjali. Sicer pa se bo o teh dosežkih starogrške umetnosti prepričal vsak ljubitelj umetnosti, ki bo lahko v tej knjigi spoznal vse tiste stvaritve, ki jih občuduje ves svet Snov je avtor razdelil po obdobjih, ki jih je osem, od najstarejšega obdobja od 2500 do 1900 pred mšim štetjem, preko šestega, petega in četrtega stoletja do poz-nogrške umetnosti Aleksandrove države.
Razumljivo je, da so v tej izdaji reprodukcije prvenstvenega pomena in da je prav slikovno gradivo tisto, ki je bistveni sestav ni del teh knjig. To slikovno gradivo pa, spremljano s kratko raz lago, samo po sebi dovolj pre pričljivo govori in prikazuje iz redne dosežke starogrške umet nosti. širšemu krogu prijateljev upodabljajoče umetnosti bo nova knjiga več kot dobrodošlo vodilo po svetu več kot 2000 let stare, o še vedno tako občudovanin vredne —4'
i! Ril
t’.iJp°d katerim
'froS0 Pa to predvsem
lsti človeškega bitianja pri-nastro jenje.
iz na-
prostranosti oko>ja in tid1Tvu katerim izstopa v bar-Poudarjeni osrednji pred Nji ^'korjevega zanimanja, laco $ov°lj. kakor na primer v Sto veliki trg*, preprosta a Jt j„ Ota navpičnic drogov sve-S0 v*porednic tlaka, da oboje rasli iQtaene kot strune krhkih cHn ~ieP°ti razmerij višin in Ž t« n a sinteza pojoče samote Pozna izstopala v oljih laco-S, Razstave pred dvema le-V	pa se sedaj evo-
b0i ,ls^u popolnosti.
i„ **lmo to bolje, če si ogle-™*e6ni p'co 0(Jl*črdh ujedank v ‘ mapi. Spoznali bomo ia-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste lahko pobrali sadove svojega potrpežljivega dela. Ponudba vam bo zelo koristila.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če nočete zbegati sodelavcev, ni treba izvesti spremembe vašega programa.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne kaj previdnosti, če hotečete izvesti spremembo sistema dela. Manj ob čuteno prijateljstvo kot v pretek losti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobro proučite podlago sporazuma. Prosti čas boste prijetno preživeli.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Našli bo ste pomoč v okolju, ki vam ni več sovražno. Namesto, da bi iskali novih znancev, utrdite raje prijatelj stvo s starimi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Praktične probleme je treba urediti v teku dneva. V družbi s prijatelji
boste imeli obilo zadoščenja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugoden dan za pametne pobude. Preden kaj izgovorite, dobro pre-mlslite.	,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neugoden dan z zmedo, delom in nejasnimi idejami. Bolje počakati.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Skušajte utrditi, kar ste dosegli. Odpovejte se izvedbi nemogočega načrta.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugoden trenutek za ugodne stike. Razburjivo ozračje za zakonce, ro manlično za zaljubljence.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S hitrim delom boste dosegli prav gotovo uspeh. Srečali se boste s čudaškimi, a originalnimi ljudmi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne sodej lujte z osebo, ki vas je v preteklosti prevarala. Čas je primeren za razne nakupe.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prire ditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Mladi flavtisti; 19.10 Pesniški na zori včeraj in danes; 19.20 Melo dije; 19.45 Beri, beri rožmarin ze leni; 20.00 šport; 20.30 Gospodar stvo in delo; 20.45 Operna glas ba; 21.45 Veseli utrinki,
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.35	Nekaj poezije.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju tro; 8.40 Pisana glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Vesela glasba; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plo šče; 11.30 Popularne pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Domače kronike; 14,10 Prisluhni mo jim; 14.35 Danes pojo; 15.00 Koncert; 15.20 Godalni orkester;
16.35	Pisana paleta; 17.40 Nove plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester Reed; 23.10 Pisana glas ba; 23.30 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 10.30 Filmske novosti; 11.30 So-
PETEK, 5. SEPTEMBRA 1969
pranistka A. De Cavalieri; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Emilio Pericoli; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Spored za najmlaj še; 16.30 Neapeljsko poletje; 17.05 Mladina in poletje; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Gerusalemme liberata; 21.15 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Pisana glasba; 14.00 Juke box; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.18 Violinist Z. Franoe-scati; 16.35 Z glasbo na počitnicah; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Juke box poezije; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Program s S. Pampanini; 20.01 Alberto Lupo in glasba; 21.10 G. Goda: L’impostore; 22.10 Zaključek filmskega festivala v Benetkah.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Glasba in slika; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Doba klavirja; 14.30 Portret avtorja: W. Walton; 15.30 Pendereski: Pasijon: 17.20 Dvorakova 9. simfonija; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Ženska in šport; 19.15 Koncert; 20.30 Na meji življenja.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 10.20 Mozart, Ca-sella, Ravel; 11.35 Pianist D. Li-patti; 12.00 Romani-Bellini: Norma.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Danes za vas; 8 25 Telesna vzgoja. 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Operna matineja;
10.05	Pionirski tednik; 10.35 »Morda vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 šopek samospevov;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Janaček: Vlaški plesi, 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Človek in zdravje; 18.15 Koncert po željah; 19.15 Zvočni razgledi; 19.50 Na medna rodnih križpotjih; 20.15 Ansambel Ahačič; 2100 Komorni zbor RTV; 22.15 Oddaja c morju; 23.15 Ples na glasba; 24.05 Literarni noktur no; 24.15 Razpoloženjska glasba
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Program najmlajše; 19.45 Športne vesti in ital. kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Igra ne pozna meja; 22.15 Mednarodni filmski festival v Benetkah; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Geminus:
22.05	Skriti umotvori; 22.35 Ne kaj jazza.
JUG. TELEVIZIJA
21.00,	01.00 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 19.30 Lassie - film; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Naš glo bus; 20.50 Cikcak; 21.35 Poljubi me, Katka — film; 23.30 Poletni quiz.
DR. FRAN VATOVEC:
Slovenska in jugoslovanska časniška beseda
17.
Bele lise v črno obrobljenem uvodniku «Krvavi dnevi v Ljubljani)) ob septembrskih dogodfkih 1908 oznanjujejo silo in pogum časnikarskega peresa Ivana Cankarja, tedaj najbolj revolucionarnega slovenskega pisatelja, publicista in časnikarja. Nadomeščal je glavnega urednika RP Etbina Kristana, kadar je bil v zaporu ali na potovanju.
V	socialno demokratskem publicističnem toku opažamo predvsem tri vzporedna žarišča časndških pojavov. V Celju deluje dinamični socialno demokratski publicist Rok Drofenik. Nekaj časa je urejeval v Trstu socialno demokratska časnika «Delavec» in «Svoboda», povezana v tedensko zaporedje periodičnega izhajanja. Ob prvih volitvah v peto rurijo je prižgal 1. 1897 tukaj svojo «Luč», slovenskemu ljudstvu v prosveto. Ker pa je ta «Luč» le šibko in le enkrat zabrlela, je prižgal zatem še «Novo luč» na štirih straneh. Zasnoval je istega leta tudi prvi socialno demokratični časopis «Svobodni glasovi*.
V	Idriji se je razvilo plodno jedro sooialno demokratične periodične in tudi neperiodične publicistike. Polmesečnik «Na-prej» (1903—11) je bil varno naslonjen na reaino zaledje delavskih organizacij.
Trst pa je izpričal zelo ugodne pogoje za rojstvo in razmah socialno demokratičnega časniškega tiska. Krepka vzmet deluje tukaj: zrela delavska zavest. Socializem poganja iz trdoživih samoobrambnih korenin tesno povezanega gibanja slovenskih tei italijanskih delavskih množic. Trst se izcimi ob volitvah 1907 kot »najbolj rdeče« avstrijsko mesto. Tu vzbrsti tednik «Delavski list» (1908—09), glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Osrednja postava in glavni urednik je Ivan Regent, ustanovitelj lista. Ni ga perečega vprašanja, ki ga ne bi prestregli v uvodnikih ali polemičnih člankih. Vzbuja in krepi med tržaškim delavstvom razredno zavest. Napoveduje boj slovenskemu meščanstvu. ((Delavski list» je opravil pomembno vzgojno in politično delo. Znatno je razširil zaledje za naslednji razcvit socialističnega periodičnega tiska v Trstu m Gorici
Drugi vrh. dnevnik «Zarja». Krepak časniški priliv iz stolpcev «Rdečega prapora» ter iz vzporednih obrob ih časni-ških pritokov celjskega, idrijskega in tržaškega publističnega jedra se zlije 1. 1911 z novim časniškim tokom dnevnika oZarja» (1911—15), od 1. 1914 glasila delovnega ljudstva, od 1. 1915 pa glasila Jugoslovanske demokratske stranke. V dvojnem podnebju posije »Zarjaii. V ljubljanskem uspeva. V tržaškem bi se verjetno tudi zakoreninila, ko bi ne bilo prve svetovne vojne. Potlačili so jo. Njena publicistična gesla; boj za novi red in svet; boj za delavsko organizacijo; za mir na Balkanu itd. Pojav že liolj ustaljenega dnevnika «Zarja» pomeni nedvomno drugi vrh v razvoju slovenskega socialno demokratskega časniškega tiska. V maju 1915 so posijale na tržaškem časniškem obzorju štiri štev dnevnika «Zarje», septembra istega leta pa je prišlo na svetlo še 12 zaporednih dnevnih poslovilnih številk. Kot dnevnik je posijala, kot dnevnik je ugasnila.
Tretji vrh dnevnik «Naprej» (1917—28). Pojavil se je leta 1917 ko plameneča bakla sredi mračnih obzorij prve svetovne vojne. 2 junij 1928 pomeni konec njegove časniške poti sredi zevajočih razpok v reakcionarni vladavini jugoslovanskega meščanstva. Poraja se kot glasilo jugoslovanske socialno demokratske stranke. Čez pet Tet je postal glasilo «Socdjalistične stranke Jugoslavije«. «Naprejevo» programsko pričevanje: Za novo socialistično družbo; krik po miru med grmenjem topov; vera v revolucijo; razčiščevanje narodnostnega vprašanja; samoodločba narodov; federativna ureditev Jugoslavije itd. V zvezi z namenom, pridobiti kmečke množice za socialno demokratsko misel, je prihajal 1. 1919—21 na svetlo «Ljudski glasu, politični tednik za slovensko ljudstvo. Z 1. 1922 nadaljuje njegov časniški program «Naprejeva» četrtkova številka, ki je izhajala do 1. 1928 kot «Ljudski glasu.
V	stolpcih ((Napreja« je čutiti odmeve oktobrske revolucije. Prav tedaj, ko se je pojavil dnevnik «Naprej», so se slovenski delavci zbirald na mirovnih manifestacij skih shodih. Vzporedno sp se razgibali valovi delavskih stavk. Svoj odgovor ima ta uporniški duh v ' vstaji mornarjev v Boki Kotorski ter slovenskih vojakov v Judenburgu. Radgoni in Murauu. Seveda so imeli vsi ti prelomni pojavi kot neogibni nasledek oktobrske revolucije svoj odsev tudi v slovenski socialno demokratski periodični publicistiki. To velja med drugim tudi za ((Naprej«. Že dva dni po zmagi oktobrske revolucije je objavil brzojavno notico, ki zajema osnovne programske točke te revolucije. Proletarska bojna pripravljenost krepko izstopa iz objave v «Napreju» (15 IV 1919) ob meddeželni konferenca Jugoslovanske socialno demokratske strank« Julijske krajine fi. aprila v Trstu ((Praktična rešitev ooiitičrrh, ekonomskih, kulturnih in socialnih vprašanj je mogoča in tudi dana le po diktaturi proletariata.« Ob stavki meri narodnega socialističnega proletariata 20. in 21 julija 1919 je bil natisnjen v .Napreju’ revolucionaren proglas Jugoslovanske socialno demokratske stranke Sklepni pozivi v proglasu; «Doli z imperializmom! Naj zave pravice ljudstev! Naj živi ruski in madžarski bratje' Naj živita socializem in internacionala!«
Ob tem času naletimo na zanimiv socialno demokratski časniški poskus na Goriškem. Tu se je pojavil tednik »Prole-tarecn (Gorica 1921), najprej glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji in splošne strokovne zveze v Italiji, pozneje pa glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji, časnik se je zanimal zlasti za trpko usodo briških kolonov. Vzdržal je le do 23 številke.
Ob tem času pa je pridobilo na svoji veljavi tudi mariborsko sooialno demokratsko publicistično žarišče, saj je tu zaživel politični tednik «EruikosL» (1920—231. glasilo Socialistične stranke Jugoslavije Tiskali so ga v mariborski Ljudski tiskarni, pozneje pa v ljubljanski Učiteljski tiskarni. V Ljudski tiskarni je prihajal na svetlo tudi tednik «Socialistu (1923— 1925) kot glasilo Socialistične stranke Jugosiavije. Nadaljuje časniški program »Enakosti« na osnov, sklepa, sprejetega na kongresu omenjene stranke v Celju 12. avgusta 1923. Pozneje so ga tiskali v Ljubljani. Leta 1925 pa je pomen mariborskega časnikarskega žarišča narasel, ko so tednik (pol-mesečrfik) «Delavec» (1914—41), glasilo Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije, preselili iz Ljubljane v Mar.bor. Ne smemo prezreti, da je prav ((Delavec« tedaj povezal programski publicistični smisel vseh delavskih strokovnih listov, ki so morali utihniti sredi grmenja topov med prvo svetovno vojno.
Četrti vrh. ((Delavska politikau (1926—411 glasilo S7balistične stranke Jugoslavije. Nekako štiri mesece je prihajala na svetlo kot dnevnik, pozneje kot poltednik. Gre torej za četrti, čeprav bolj priložnostni, socialno demokratski dnevnik na Slovenskem. 146 številk prvega letnika je bilo natisnjenih v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. DP je tu oznanjala zedinjenje delavskega razreda Njeni stolpci so bili odprti vsem, ki so želeli ozdraviti tedaj struj no razcepljeno delavsko politično gibanje. Nato je urednik Rudolf Golouh preselil »Delavsko politiko«, ki je bila doslej glasilo Centralnega delavskega sveta, v Maribor. Tu jo je Izročil tamkajšnji skupini socialno demokratske stranke. Skupno z nemškim socialno demokratskim poltednikom »Volksstimme« je tvorila DP nekak »mali« dvojezični delavski dnevnik v Mariboru. Oba časnika sta uspešno prebujala in krepila razredno zavest delavskih množic v tem pomembnem industrijskem središču Ni oporekati, da je mariborska skupina socialne demokracije uspešno razvijala svojo publicistiko, saj se je naslanjala na množično organizacijo razredno zavednega delavstva in siromašnih kmetov ter viničarjev na mariborskem območju
Zedinjevalna prizadevanja ((Delavske politike«, ki je želela združiti okrog sebe ves razredno zavedni proletariat z ieve in desne na osnovi «načel nepopustljive razredne borbe in marksizma«, so bila nedvomno tehtno utemeljena Med obema vojnama se potaplja socialno demokratsko delavsko gibanje na Slovenskem v bednem mozaiku strujne. razcepljenosti. Te razbite sile imajo svoje publicistično zaledje v svojih glasilih.
To strujno razdrobljenost, ki je imela svoje izvirne pomanjkljivosti v ideološki neizdelanosti strujnih političnih programov, so razvnemale polemične bitke v stolpcih strujnih časnikov. Bernotov eNapreju, Id se je bojeval zoper «kšeftarski» socializem in nenačelni oportunizem, je sprožal ostro kampanjo zoper Antona Kristanu, utemeljitelja tega sistema. V dr. Korunovi social-patriotski struji, ki je izdajala tednik sSocialistu, pa je našel Anton Kristan svoje zagovornike, češ da je «Tonetova močna roka« potrebna za rešitev socializma na Slovenskem. Anton Kristan se je publicistično naslanjal najprej na idrijski polmesečnik eN apr e ju (1903—11), pozneje pa na politični leposlovni in poučni mesečnik «Pod lipou (1924—28), ki ga je tudi sam urejeval.
Po poti taktično praktičnih vprašanj v aktualni dnevni politiki je krenila struja »peričevcev*. Vodil jo je dr. Ljudevit Perič. Njen program je oznanjalo »socialistično glasilo* tednik ] aZarjau (Ljubljana, 1922-23).	(Nadaljevanje sledit
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.1, najrfižja 19.6, ob 19. uri 24.2 stop., zračni tlak 1013 stanoviten, veter 4 km/h severozahcdnik, vlaga 75 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 23/4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 5. septembri
LOVRENC	,,
Sonce vzide ob 6.31 m za __ ^ 19.36 — Dolžina dneva ».«>	83j
na vzide ob 00.27 in zatone
Jutri, SOBOTA, 6. septembri
ljuba
v «AVU MAGNI TRŽAŠKE UNIVERZE
Otvoritev 23. zdravniških dnevov
posvečenih jatrogenim obolenjem
Po pozdravih župana in rektorja je imel otvoritveni nagovor dr. Mat-chioro - Med nagrajenimi zdravniki tudi slovenski zdravnik dr. Andro Vuga
Z nagraditvijo uglednih zdravnikov, ki so se izkazali v tekočem letu. so se včeraj pričeli XXIII. «TržaSki zdravniški dnevi«, ki jih organizira tržaška zdravniška šola za bolniške vede ob sodelovanju s tržaško univerzo.
Svečano odprtje tržaških zdravniških dni, ki bodo trajali do nedelje, ko se bodo udeleženca simpozija razšli, .je bito včeraj zjutraj v prostorih vseučilaške «avle ma-gne» na novi univerzi. Prisotni so bili predstavniki oblasti, župan inž. MarcelUo Spaccdmi, predstavnik deželne vlade DUlci, podprefekt in pokrajinski komisa,r dr. Moldnari, rektor tržaške univerze Origone in predsednik združenih bolnišnic odv. Morgera. Po kratkem pozdravu tržaškega župana in rektorja Origo-neja je prebral kratek otvoritveni govor prof. Macchioro, opolnomo-čend komisar višje šole zdravniških ved v Trstu, ki je poudaril predvsem pomen srečanja ,ki je postalo že tradicionailno in ki daje možnost številnim zdravstvenim delavcem iz Italije izmenjati misli o najnovejših in najbolj aktualnih vprašanjih na področju zdravstva, kakor tudi drugih ved, ki spremljajo znanstveno in humano poslanstvo zdravnika in kirurga. Novost letošnjih tržaških zdravstvenih dni so nagrade, ki jih je prof. Macchioro izročil zdravnikom in znanstvenikom za njihovo požrtvovalno delo, objavljena dela in praktične rezultate doma in v tujini.
Tako je izročil nagrado «Ettocre Oldani« zdravnikoma dr. Romanu Dominiconejti in dr. Salvatoreju Coppolinu, medtem ko sta dr. Bo-tegheM in dr. Villani prejela nagrado »Attilia Coflerja«, dr. Sabino Scardi in dr. Bonini nagrado «Italijanske zveze proti karddova-scolamdm obolenjem«, prof. E. Belsasso nagrado «B. Vitaliano«, dr. B. Pasealis nagrado »Gdorgio Robba«, dr. Salvatore Coppolino nagrado «Tito Livio Colonelto«. Nagrado «Enzo in Gioia Focardi« pa je za svoje zaslužno delo, o pravijeno na ljubljanski univerzi, prejel slovenski zdravstveni delavec dr. Andro Vuga. V imenu zveze za boj proti srčnim boleznim in botrami v zvezi s krvnim obtokom pa je izročil prof. Taglia-ferro nagrade zdravnikom Eldsd Martinolld, A. Bonindiju, Enmiu Del Nertju in Osoarreju Mossanghdni-ju, id so se posebej izkazali v svoji praktični dejavnosti, slednji kot zdravnik tržaške telovadne zveze «Gimnastica Triesfcina*.
V svojem poročdllu je prof. Macchioro sporočil tudi, da je bila na pobudo bolniškega zdravstvenega centra ustanovljena nagrada po znanem tržaškem okulistu in primariju dr. Raffaeleju Camposu, v višini enega milijona lir. Podeljena bo zdravniku - okulistu, ki bo napisal v prihodnjem letu monografijo o okulističnih vedah.
Po otvoritveni svečanosti so se udeleženci simpozija razšli. Nadaljeval se je v veliki dvorani glavne bodmdšnice, kjer so zdravniki začeli s preučevanjem in razpravami na letošnjo temo, ki je: «Jatroge-na obolenja v zdravništvu in kirurgiji«. Gre v bistvu za vprašanje, ki je danes aktualno ,o tem, kako lahko zdravila In drugi zdravstveni pripomočki utegnejo škoditi človeškemu organizmu, če se jih bolnik poslužuje stalno in pretirano. Tipičnim primerom uživanja mamil iz zdravniških razlogov se je danes pridružilo nešteto primerov, ki so ustvariM v zdravstvu precejšnjo zmedo, posebno še zaradi obstoja več tovarn zdravil in razlik v poimenovanjih in kemični sestavi enega in istega zdravila, oz. sistema zdravil. Je v podobnih primerih odgovoren zdravnik, in v kakšni meri? Na taka in podobna vprašanja morajo odgovoriti strokovnjaki , katerim zastavlja današnji napredek znanosti še drugo nalogo: iskati protistrupe, oziroma zdravila za zdravljenje »jatroge-nih«, t. J. od zdravil povzročenih obolenj.
Tako so včeraj udeleženci simpozija poslušali predavanja o podobnih obolenjih v otorinolaringo-iatrajd in pediatriijd, medtem ko so danes na vrsti vprašanja škodljivosti ioniziranih izžarevanj ter o-bolenja v okulistiki in kirurgiji (s posebnim poudarkom vprašanja j&-trogenih obolenj zaradi krvnih transfuzij), nevropsihiatri jd in ge-riatriji. V soboto bodo na vrsti jatrogena obolenja iz juridične-
ga vidika, nato predavanje o obojen.
njih dermatološkega značaja, na prebavilih, v krvi, na pljučih in jetrih.
V nedeljo zjutraj bodo udeleženci lahko posegli v razpravo.
Prof. Josip Tavčar
novi predsednik upravnega sveta SG
Včeraj se je sestal upravni svet Slovenskega gledališča v Trstu, ki je sprejel vrsto pomembnih sklepov. Imenoval je za predsednika prof. Josipa Tavčarja, ki je tako prevzel mesto preminulega prof. Frana Rauberja. Upravni svet je tudi imenoval umetniško vodstvo SG, ki ga sestavljajo predsednik Josip Tavčar, ravnatelj gledališča Filibert Benedetič, ter novo imenovani dramaturg Miroslav Košuta. Funkcijo tajnika je v upravnem svetu prevzel Klavdij Palčič, dr. Igor Kosmina pa je bil kooptiran kot novi član. Seja se je zavlekla dokaj pozno in bomo poročilo o njej z repertoarjem za sezono 1969-1970 objavili jutri in v nedeljo.
UVELJAVLJENJE DEŽELNEGA ZAKONA ŠT. 28
Na deželno pobudo raziskave
za odkrivanje rudnih ležišč
Dežela je nakazala v ta namen 400 milijonov lir Sedež za rudninske raziskave in študije bo v Toimeču
Posojilo pokrajini
Prof. dr. Macchioro izroča nagrado zdravniku dr. Andru Vugi
V uradnem vestniku štev. 222 z dne 1. septembra 1969 je objavljen mimdsbrski dekret z dne 23. avgusta letos, po katerem sme tržaška pokrajina najeti posojilo v višini 441,800.000 lir za kritje gospodarske zgube v obračunu za poslovno leto 1968. Z istim dekretom je dana denarnemu zavodu, ki bo dovolil posojilo možnost, da v smislu dekreta štev. 51 z dne 11. januarja 1945, nemudoma izplača prosilcu dve tretjini priznanega posojila.
niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiitiiiiiimmiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiii||""ii
Z ZADNJIMA PREDAVANJEMA NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Danes se zaključi zasedanje o organizaciji prevozov v EGS
Včeraj sta predavala Španec dr. Prieto Alonso in Švicar dr. Meyer
Z zadnjima dvema predavanjema se danes na tržaški univerzi zaključi X. mednarodno zasedanje o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Včeraj sta nastopila dva strokovnjaka, član madridskega Consejo Superior de Transportes Terrestres dr. E. Prieto Alonso in glavni ravnatelj zveznega ministrstva za promet v Bernu dr. H. R. Meyer.
Madridski strokovnjak je obravnaval današnje stanje na področju prevozov v Španiji. Dejal je, da je glede prevozov najvišji pristojni forum ministrstvo za javna dela (Ministerio de Obras Publicas), ki se pri svojem poslovanju oslanja na številne organizacije, predvsem pa na Višji svet za kopenski promet. Železniški promet se v Španiji odvija razmeroma počasi, ker so posamezne proge različno široke. Proge z »evropsko* širino je leta 1941 prevzela v svojo oskrbo država, ter v ta namen ustanovila Državno omrežje španskih železnic
(RENFE). Pozneje je poverila o-skrbo nad delom ozkotirnih železnic
mednarodni promet v Evropi. Cestni promet prevladuje po svojem pomenu nad železniškim. Za razliko od tega, kar se dogaja povsod drugod po svetu, poslujejo švicarske državne železnice aktivno; finančni položaj obstoječih zasebnih železnic pa ni tako rožnat. Pridevnik «zaseben» je treba tu razumeti tako, da so te železnice po zakonu sicer zasebne, v resnici pa so lastnina delniških družb, pri katerih imajo glavno besedo občine in kantoni.
Govornik je nato prikazal delovanje švicarske letalske družbe Svvissair, ki je tudi visoko aktivna. Promet po notranjih vodnih poteh je razvit predvsem po Renu, po katerem prihaja v Švico približno 25 odsto vsega uvoza. Čeprav tega sami številni Švicarji ne vedo, razpolaga republika od zadnje vojne sem tudi z lastno mornarico, ki je tudi visoko rentabilna. V Švici obratujeta dve petrolejski čistilnici.
ki prejemata surovino po naftovodih, v bližnji prihodnosti pa se bo repubbka povezala s tujino tudi s plinovodom, po katerem bo prejemala metan z^ svoje industrijske m civilne potrebe.
V NEDELJO, 7. SEPTEMBRA
bo ob 15.30 pred spomenikom na nekdanjem strelišču pri Bazovici svečanost ob 39. obletnici
ustrelitve
bazoviških
junakov
6. septembra na dan obletnice ustrelitve pa bo ob 17. uri kratka svečanost na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani.
Že več kakor leto dni raziskujejo strokovnjaki v naši deželi ozemlje, da bi odkrili rudna ležišča. Gre za pobudo deželne uprave na podlagi zakona štev. 28 iz leta 1966. Ta zakon vsebuje ukrepe za pospeševanje raziskav v zvezi z rudninami in drugimi naravnimi snovmi. V naši deželi so že obstajale razne rudarske dejavnosti, povezane z industrijskimi. Poleg tega so sprejeli omenjeni zakon tudi zato, ker so upoštevali, da ni bila dežela s stališča rudnin še dovolj raziskana. Sploh so bile prejšnje raziskave nezadostne in so jih opravljala v glavnem zasebna podjetja. Končno je bilo treba imeti tudi celotno sliko rudninskih virov v deželi.
Kar se tiče rudnikov, sta zelo važna rudnika svinca in cinka v Rablju in na področju Timav-Pon-tebba. Prav tako so ležišča bakra na področju Forni Avoltri-Monte Avanza, kjer je bil nekoč rudnik, ki pa je sedaj opuščen. Poleg tega so ležišča ilovice na morenskem področju Tilmenta, krede v dolini De-gano, marmorja na Krasu, v Tima-vu, v Forni Avoltri in Toimeču. Iz tega izvira potreba po proučevanju in raziskovanju, da bi lahko ugotovili, kakšne so možnosti za prihod nost. Iskati bi morali tudi zemeljske pline in surovi petrolej, toda tu sta nadomestila deželo ENI in SNIA. Po državnem zakonu sme namreč ENI raziskovati obalno področje Furlanije - Julijske krajine, SNIA pa v notranjosti na področju 150.000 ha, kar pomeni šestino deželne površine.
Zakon štev. 28 predvideva, da dežela skrbi za raziskave s pomočjo specializiranih ustanov in tudi zasebnikov, ki so izvedenci za geologijo, mineralogijo in geofiziko. Za raziskave je dežela nakazala 150 milijonov lir leta 1966 in po 100 milijonov od leta 1967 do leta 1970 vsako leto. Da bi se raziskave ne razblinile, so sklenili, da sklenejo konvencijo z eno samo visoko kvalificirano ustanovo, t.j. z vsedržavnim svetom za raziskave. Deželna uprava je podpisala lani konvencijo, ki velja do leta 1973. Obvezala se je, da bo izdala v ta namen 400 milijonov lir. Splošne in posebne načrte v zvezi z raziskavami vodi prof. Usoni, ki je po poklicu profesor za montanistiko in ki je po rodu Furlan.
Po odstranitvi raznih birokratskih
iiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiituiiiiiiiitiiiiiiniiiiia
drugi javni ustanovi, FEVE, za o-stale ozkotirne proge v državi pa skrbijo posamezni zasebni zakupniki.
Cestno omrežje pripada državi in drugim javnim ustanovam, ki so ga dolžne vzdrževati. Doslej je bila Španija praktično brez avtocest, sedanji minister za javna dela Silva Munoz pa je sprejel načrt za speljavo prvih odsekov. Danes je v Španiji v gradnji 500 km avtocest, in sicer na šestih različnih trasah, odprtih za promet pa je vsega le 15,5 km avtoceste.
Področje javnih prevozov v mest nem in medmestnem prometu je urejeno kakor pri nas v Italiji. Zakonodaja pa daje prednost železnici, v smislu da pristojne oblasti le v izjemnih primerih dovoljujejo vzpostavljanje avtoprevozniških prog na relacijah, v katerih že obstoja železniška zveza. To velja tudi za izredne vožnje, ali kakor jim pravijo v Španiji, za vožnje »discre-cionales*. Kljub prednosti, ki jih uživajo tako glede potniškega kakor tudi glede blagovnega prometa, pa poslujejo tudi španske železnice z izgubo:	lansko leto je znašal
primanjkljaj RENFE brez industrijske amortizacije 3.816,1 milijona pezet, poslovanje FEVE pa se je zaključilo s primanjkljajem 135,3 milijona pezet.
VELIKE ZAMUDE PRI JAVNIH DELIH
Drugi predavatelj, dr. Meyer, pa je govoril o prevozih v Švici ter naglasil, da je promet zvezne države kljub temu, da Švica ne pripada EGS, popolnoma integriran v
Krožna železniška proga v predoru bo dograjena šele deset let kasneje
Zaradi tega se bo tudi podvojil strošek zanjo ■ Dokončati bi jo bili morali do leta 1965, v resnici pa jo bodo izročili prometu šele leta 1975
Ob prihodu Italije leta 1954 so nakazali Trstu 45 milijard br za
razna dela, da bi ublažili krizo, ki
jo je preživljal. Med temi deli je bil tudi načrt za gradnjo podzemelj-»lg
ske krožne proge, dolge približno 6700 m. Namen te proge je, da se odstrani z nabrežja tovorni vlak, ki večkrat na dan prevaža blago ali vagone med obema postajama in pristaniščema, kakor tudi blago, ki je namenjeno v Žavlje. Po načrtih bi bila morala biti krožna podzemeljska proga zgrajena do leta 1965, v resnici pa jo bodo, če pojde vse po sreči, zgradili šele deset let kasneje, t. j. do leta 1975. Prvotno so računali, da bodo potrošili za progo okrog 6 milijard lir, sedaj jih pa ne bo dovolj niti 12.
Delo se je zavleklo iz običajnih
birokratskih razlogov, k temu pa
je treba tudi prišteti težkoče, ki izvirajo iz zemljišč in iz dejstva,
da poteka proga pod mestom, t. j. pod hišami. Tako je
je nastal velik zastoj pod Ul. Kandler, kjer je pretila nevarnost, da se celo ute-
župan In*. Spnccini pozdravlja udeleženo« zdravniških dnevov
gnejo med gradnjo proge porušiti hiše. Drugo nevarno mesto je bilo pod Drevoredom d’Annunzio, kjer so tudi morali ustavili dela pod tako imenovanimi poslopji »Crismani*.
Doslej je bilo zgrajene polovico proge, za preostale odseke so že dali dela na dražbo ali pa jih bodo še dah. Načrte za progo so pripravili do leta 1958, delo pa se je začelo šele naslednje leto, in sicer najprej na Greti, kjer je bil pri otvoritvi takratni minister za delo Togni. Delo je takrat še precej dobro napredovalo na prostem in tudi v predoru pod Greto. Potem pa se je stvar zataknila. Zaradi tega je javno mnenje večkrat protestiralo in politični zastopniki so v Rimu pogostorna intervenirali, da bi se stvar premaknila z mrtve točke in da bi našli način za gradnjo proge, ki ne bi prizadel stavb nad predorom.
Sedanje stanje del je naslednje; če gremo s postaje Sv. Andreja proti Barkovljam in ne upoštevamo po vrsti raznih odsekov proge, ki so jih gradila, jih gradijo ali jih bodo gradila razna podjetja, pridemo do dveh predorov, ki tvorita križišče. En predor gre namreč v smeri pristanišča pri Sv. Andreju, drugi pa proti Žavljam. Ta dva predora, ki predstavljata drugi o-brok del, sta že oba dokončana ter opravljajo sedaj le še zunanja dela. Križišče obeh predorov je pod Ul. Della Tesa. Za odsek od Ul. Della Tesa do Trga Perugino je razpisan natečaj za dražbo in sedaj se pričakuje njen izid. Zatem pride na vrsto odsek Trg Perugino-Drevored XX. septembra, ki je peti. Tega odseka še ne morejo oddati na dražbo, ker morajo čakati na rezultat dražbe za prejšnji odsek. Dela je treba namreč uskladiti. Od Drevoreda XX. septembra do Ul. Cologna so v teku dela, ki so povzročila največ težkoč zaradi neugodnega terena pod Ul. Kandler in tudi zaradi slabega geološkega sestava tal sploh. Od Ul. Cologna do Ul. Commerciale je predor že dovršen. Od Ul. Commerciale do Grete so bila dela že oddana na dražbi, toda tu je spet po sredi birokracija in podjetje čaka na vrsto raznih dovoljenj, med katerimi je tudi dovoljenje za uporabo razstreliva, ker je tudi tu potrebna velika pažnja. Dokončan pa je odsek pod Greto, t j. na področju Ul. Bonomea, kjer se proga zopet
cepi _ na dva kraka, in sicer proti Tržiču ter proti glavni postaji. Kot smo dejali, predstavlja ta odsek prvi obrok del, ki so ga začeli graditi leta 1959, t. j. pred desetimi leti.
Povišani prejemki kmečkih delavcev
Zaradi zvišanja draginjske doklade za dve točki so se zvišali tudi prejemki kmečkih delavcev. Mesečna plača (195 delovnih ur) za stalne navadne kmečke delavce znaša 54.132 lir, za kvalificirane 59.670 Ur, za speciabzirane 65.730 lir. Za dnevničarje: navadne 344,22 Ur na uro, za kvaUficirane 379,39, za specializirane pa 417,97 lir na uro.
Poslanec Belci za poštno osebje
Poslanec Corrado Belci je pred nekaj dnevi zaprosil posl. Guerri-nija, naj čimprgj skUče stalno poslansko komisijo, kateri predseduje, in naj povabi ministra za pošto, da bi poročal o položaju poštnega osebja. Poslanec Belci je poudaril, da v mnogih večjih in manj-
ših mestih zelo šepa poštna služ ba, zlasti raznašanje pošte. Mini-
strstvo sprejema v službo in premešča nekatere civilne invaUde, pravi Belci, z juga na sever. To osebje je sposobno za delo v uradih, ne pa za raznašanje pošte. Poleg tega poštno ministrstvo namešča zmagovalce natečaja iz leta 1965 daleč od krajev njihovega bivanja ter maši luknje z začasnim osebjem, ki po zakonu ne sme ostati v službi več kot 90 dni. Zaradi tega je poštna služba po vsej državi zašla v slepo ulico. Potrebni so nujni in učinkoviti zakonski u-krepi, pripominja Belci, da se reši problem in prihranijo nepotrebni stroški.
Poslanec Belci tudi zahteva, naj poštno ministrstvo namesti na našem področju 70 zmagovalcev na natečaju iz leta 1965, ki imajo svoje bivališče na Tržaškem.
ovir so se raziskave začele juUja 1968. Deželna uprava je že izplačala prvi obrok 54 miUjonov in bo izplačala kmalu tudi drugi enak obrok za prvo leto dela. Sedaj pričakujejo predračun izdatkov, ki ga bo predložil prof. Usoni za drugo leto. Doslej so pregledali gorsko področje z geokemijsko prospekci-jo. Hkrati potekajo dela za geološke preglede in za petrografske raziskave. To delo opravlja inštitut za mineralogijo in petrografijo tržaške univerze s pomočjo znanih strokovnjakov. Predvsem iščejo svinec, cink, baker in uran, da bi razširili
že obstoječo proizvodnjo. Te raz-
trobite kemične in mineraloške a-nalize. V Toimeču pa gradijo poslopje, kjer bo deželni sedež za raziskave in študije. Naprave za ta sedež bo dobavilo zelo znano podjetje, ki se je že uveljavilo v Evropi na tem področju. Prve raziskave bodo torej opravili prav v Toimeču.
Na podlagi zakona štev. 28 so tudi sklenili konvencijo z zemljepisnim raziskovalnim inštitutom v Trstu in s prof. Ambrosijem, profesorjem geologije, da pripravijo geofi-žično in geološko študijo s tolmačenjem podatkov na področju rimskih toplic v Tržiču. Na tem področju
iskave opravljajo severno od dolin Bele in Tilmenta. Pri osrednjem centru za raziskave v Vidmu pa opravljajo v laboratorijih vse po-
nameravajo namreč razširiti indu-
strijsko cono in zato bo treba premestiti rimske toDlice boli proti se-eru. Vsekakor bodo iskali še bolj tople in bogate vrelce.
liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiuitiiiiniutiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiliiiiil
ODGOVOR ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO IN HIGIENO
Tržaško podjetje Crismani čisti morje in obalo
Čiščenje se razteza na pobudo pristaniške ustanove od Barkove*j do Sv. Jerneja
Občinski odbornik za higieno in zdravstvo dr. Gaetano Blasina je odgovoril na vprašanje liberalnega občinskega svetovalca dr. Armanda Zimola glede čiščenja obale in tržaškega pristanišča. Odbornik je dejal, da je avtonomna pristaniška ustanova poverila podjetju Paolo Crismani dela za čiščenje obale in pristanišča, da ta dela sedaj opravljajo in da se bodo končala do kon ca leta. Dela se nanašajo na področje obale med potokom Boved v Barkovljah in med pristanom Sv. Jerneja v miljski občini, to je na vse področje, nad katerim ima svojo pristojnost pristaniška ustanova.
čiščenje se tiče morske površine, obale in pomolov. Pri tem uporabljajo mehanična sredstva, poseben prašek in druge snovi. Sedaj opravljajo ta dela na morju pred pristaniščem za čolne in v Miljskem zalivu. Kar se tiče raznih vrst olja in nafte, jih vsrkavajo s posebnimi, črpalkami ter spuščajo v velike zaboje, katere izpraznjujejo v bližini rafinerije Aquila.
Tržaška občina se je vedno ukvarjala z vprašanjem »umazanega morja* in je svoj čas poskrbela za raz-
ilo-
ne poskuse z uporabo posebnih plovil in novih izdelkov, ki nevtralizi-
rajo škodljive snovi in ščitijo morje pred onesnaženjem. Da bi odstranili še en vzrok onečejanja morja s smetmi, so izročili vsem jadralnim društvom posode za odpad-
ke^ki jih služba za čistočo redno | pr0foS0rjem Srednjih SOI
Sestanek podtajnika PSI na pokrajini za cesto po Devinščini
V sredo, 2. t .m. je prefeiktumi komisar pri tržaški pokrajini dT. Molinari sprejel, na njegovo zahtevo, podtajnika tržaške federacije socialistične stranke odv. Grudna, ki ga je v spremstvu načelnika komisije za kmetijstvo PSI opozoril na zaskrbljenost Prosečanov, zlasti cetličarjev in vinogradnikov, ob napovedi bližnje graditve novega odseka kraštee pokrajinske ceste po Devinščini.
Socialistična predstavnika sta dr. Moidnariju tolmačila potrebo, da se prizna prizadetim pravica in se
jim omogočil, da izrazijo svoje
mnenje o trasi načrtovane ceste in se tako čimbolj omejti škoda ter ohranijo kulture.
Prefektumi komisar je izrazil razumevan ie za izraženo mu skrb in .je sprejel predlog, da si predstavniki pokrajine in prizadetih lastnikov prihodnji teden na kraju samem ogledajo področje in skušajo najti za vse sprejemljivo rešitev.
Opozorilo šolskega skrbnika
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega	,
Ravnateljstvo državo«- - jsl t ga tehničnega zavoda «z|*a , 0dv<-Trstu, Strada di GuardielU11' |tj
.'o" »ie“ SNE?**
91«, Ud au at	r -	^
dne 1. septembra s pismen "eoih iz slovenščine. Razpored P ,
izpitov Je objavljen na ogli!B ski zavoda	pjj/9
.1 UVU114	.	1)1! ■
Vpisovanja za šolsko le n so vsak dan od 10. do hra lise bodo zaključila 20. sep«®«*' formacije v tajništvu zav0
* *	jole
Ravnateljstvo državne ***Jf?)
----u (ROJ11 |
p°prav"S v
ti r septembra t.l. R«'5'"' ^
»Fran Erjavecn v Trstu^^cR^^®"’upi.
vešča, da so se začeli PopBaJ,
u 1. septemora i.i. menih in ustnih izpitov je jolsKo oglasni deski. Vpisovanje ^ 9 *>
oglasni aesKi.	^
leto 1969/70 je vsak dan 12, ure	***	„1)1(1-
Ravnateljstvo državne** spo-nega liceja »France preSerl00ri''r11 roča, da so se začeli VS1 „ «K» izpiti v jesenskem |zp tn.nStvWl!,n šolskega leta 1968/69 na zna {naj liceju, višji gimnaziji m ^ (JI liceju dne 1. septembra	e
s pismeno nalogo iz *l°v
<red»J' *
Ravnateljstvo državne5""^
Ravnateljstvo arzavuc ---	^
le »Fran Levstik* na pr"vnj #
roča, da so se začeli P°PSd-
da so se zaceu	so>-
te 1. septembra. Vpisovanj	do
sko leto 1969-70 je vsa*
vključno 25. septembra.
* • *	, očitebl-
Ravnateljstvo državnega ullCj šča »A. M Slomšek« v si **
Caravaggio 4, obvešča, d* ptemBr* čeli popravni izpiti dne 1'1°venšt>'£ s pismeno nalogo l* » je »o Razpored pismenih izpu ,aVoia javljen na oglasni de , t0 jšfl-jJ Vpisovanja za šolsko 1 ufe * _______.. j-..	in no
so vsak dan od 10. d0 1s‘^'pternprJ'
se bodo zaključila 20. tnformac je v tajništvu 2
...	vod-
Vpisovanje v otroške vr ^ stvo ONAIRC sporoča, “
""dl
sovanje novih otrok v	Iž
auvdiijc uvviii	. -j UP
troške vrtce ter	v ^
do	otroci, ki	so že	h.odiIivrtca.	j
nadaljevali obiskovanje ^ «
22. do 25. septembra vsa	tre»
8.30 do	12.	ure. Prine,st'	sPrW'
rojstne	liste	in zdravstven
vala.	’ * *
Ravnateljstvo 6riav“e®?,rpiii nega liceja »France pteS , v *,
roča, da	se	vrši vpisoval	vls
razrede znanstvenega 11	(P ['ji
gimnazije in klasičnega vg]ju“ dan od 10. do 12. ure ao 25.	septembra	1969
* * *	Kati»Jtl	il
Na osnovni	šoli	na	jo
vpisovanje vsak dan oa ure do 15. t.m.
. » •	.,o«*
*	oiB»'
Didaktično ravnateljstvo	op'
šole s slovenskim učnim J vpls* Nabrežini obvešča. da rr .
obvešča, da
ivaurcziui ouvesca, nja za šolsko leto	„„ «<j
lovni dan do 13. sepl oryi r*1!* do 12, ure Za vpis v_,P,|St in nH,B' uD*1'
uo iz. ure c.a iv“ ■ , ijSt Je treba predložiti rojstni	-jj,n. ,
trdilo o vseh prejetih ..«ncl
trdno o vsen prejmi-- u0P,-druge razrede se vpisuje! jjj, predloutvijo šolskega sp •
...
Didaktična ravnateljstva ^noV» «
da se na vseh slovenski	r*zr" )
šolah vrši vpisovanje 28	( L
vsak dan od 9. do 12-	L
Učenci, ki se bodo	Q
drugi, tretji, četrti ah P,nje 5" P naj prinesejo s seboj čevalo.
>1
'k
A
h
i
\
S
S
K
v slovenski dijašl
oa!Ct J
1. Dijaki ln dijakinj®/ ^ l#* (J
iua in	v SolSkCl*5 ja!fl	k:v
Načrt Stimat prehaja v konkretnejšo fazo»
Na zadnjem zasedanju vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o sodelovanju dežele Furlanije - Julijske krajine na nedavnem celovškem sejmu, na katerem je deželna ustanova za razvoj obrtništva pripravila lepo razstavo domačih obrtniških izdelkov. Dr. Caidassi je nato poročal tudi o stikih, ki jih je med X. mednarodnim zasedanjem o organizaciji prevozov v Evropski skupnosti imel s predstavniki avstrijskih in zahodnonemških poslovnih krogov.
Govornik je nadalje omenil najnovejši razvoj dogodkov okoli vprašanja pomorske konference za Daljni vzhod ter ukrepe, ki jih je zbornica prevzela za to, da bi na našem področju zmanjšala neugodne posledice nedavno sprejetih pravil glede prevažanja nevarnih tovorov po morju.
Dr. Caidassi je povedal, da se je pred kratkim sešel z inž. Gui-ciardijem ter da mu je ta zagotovil, da se stvari okoli načrta Stimat ugodno razvijajo ter polagoma prehajajo v »konkretnejšo fazo*, zlasti po nastopu zainteresiranih gospodarskih organizacij na Siciliji. V tem okviru je najavljen tudi obisk večjega števila sicilskih pridelovalcev agrumov, ki si bodo o-gledali pomol VII in druge pristaniške naprave, povezane z načrtom STIMAT.
Na koncu je dr. Caidassi omenil, da je zbornica poverila ožji skupini strokovnjakov nalogo, da pripravi proračun ustanove za leto 1970 in ustrezen načrt posegov v korist pokrajinskega gospodarstva.
Smrtne posledice padca v gostilni
Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je včeraj zjutraj, nekaj pred 6. uro, preminil za posledicami hudih telesnih poškodb Marcel-lo Andrigo, ki je 31. avgusta nerodno padel v gostilni »Noemi* v Ulici Torino 4 ter si zlomil levo stegnenico.
Moškega, ki je hudo bolehal tudi na srcu, so v splošno bolnišnico pripeljali šele naslednji dan okrog poldne. Zdravnikom je tedaj izjavil, da je v omenjeni gostilni, kjer je bil uslužben, padel okrog 22. ure zvečer, ker mu je nepričakovano zdrsnilo na bananinem olupku. Hude telesne poškodbe in srčno obolenje pa so bili za nesrečnega An-driga usodni in vsa zdravniška pomoč je bila zaman.
Šolski skrbnik opozarja profesorje srednjih šol. da je rok, ki je zaipadel 22. avgusta, za predložitev prošenj za začasna imenovanja za ravnatelje srednjih šol in za profesorje tujih jezikov, umetnostne vzgoje, glasbene vzgoje in tehničnih vaj., podaljšan do 10. septembra. Rok za predložitev u-govorov zaradi premestitve zapade 6. septembra. Za profesorje leposlovnih ved, matematike in znanstvenih opazovani je rok podaljšan do 10. septembra, rok za ugovore glede premestitev pa zapade 29. septembra.
Ljudska prosveta
Pevski zbor Primorec iz Trebč bo
itnel redne pevske vaje danes, 5. Cm. v ljudskem domu v Trebčah] Priporočamo polnoštevilno udeležbo] Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča dane pevskega zdori1' da bo v ponedeljek, 8. t.m. ob 20.30 prva redna od bo rova seja. Obenem obvešča pevce in pevke me-šanega pevskega zbora, da bo v torek, 9. t.m. ob 20.30 prva redna sezonska vaja. Priporočamo polnoštevilno udeležbo.
PARK MIRAMARSKBGA GRADU: »Luči ln zvoki«. Ob 21. »Der Kal sertraum von Mlramare« v nemščini- ■	---
ščtnl; ob 22.15 «Mass!millano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus »M« vozi a Barkovelj, postajališče tramvaja «6 a od Mlramara pred predstavo in po njej.
Nazlonale 16.00 »Un uomo a nudo« Buri Lancaster. Technicalor.
Fenlce 16.00 »11 di to neMa piaga« Klaus Knsky, George HM ton.
Grattaclelo 16.00 »Prima che venga 1’lnverno«. David Ntven, Arina Ka-rlna.
Eden 16.00 »LMsoila delle svedesl«. K. Diamant, Evva Creen. Technicoi tor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 »La pelle Slovane«. Ann Lino, Kelt Barron. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 »Una estate >a Quattro». G. Gemma, B. Anderson. Prpove-dano mladini pod 18. letom.
Filodrammatlco 16.30 «Quella sporca storia del VVest«. Andrea Giordana.
Alabarda 16.30 »Odissea sulla terra«. P. Neal, F. Gruber. Technlcolor.
Aurora 16.30 »Pendulum«. George Peppand. Technlcolor.
Crtstallo 16.30 »H gobbo dl Parlgl«. Jean Tatt.
Capltol 1630 »Sel simpablche caro-gme«. E. G. Robinson, M. G. Buc-celta, Adolfo Celi, Technlcolor,
Im pero 16.30 »Cracatoa, est dč Glava«.
Vtttorio Veneto 17.00 »Detttto per pro. oura», Dane Clark, B. Ann Davis.
Ideale 16.00 »La pu bella coppta del mondo«, Paola Quattrlnl, VValter Cbianil, Aldo Giuffrt. Technicalor.
Abbazla 16.30 »Rio Bravo«, John Wayne, Maureen O Hara.
trstu kot redni au «LU‘jr : ci morajo vložiti prosnl0 . Iti '1 t1]1
?>•
laškega doma v OTd M jj \ št 72 ali Čampo S DP, ot\ r, ’ tcbusa štev 25 in 26) 81 rng.ti& pornem društvu Diiaška Ul Geppa 9/11 (pri Spz"
2. Prošnje za sprejem'’ ^ dom se sprejemajo "£.0\owv do izpolnitve vseb razP mest
3. Dijaki, ki niso 7 ložaju, da bi Pia-- ,.n vzdrževainino, naj vloži)® pornem društvu Diias*8 posebno prošnjo
4. Vsa druga poia^J1®! - r po telefonu štev. 93-167
po
dijaški dom).
S V*<$]
'ec n Trenta- ^ r
Prosvetno društvo
ganizira v izlet v Bovec „ nje v društvenih prostor"® nedeljek, torek, četrtek ln ,, 19.30 do 21. ure.
Prosvetno društvo SI*vk° ^ le siporoča izletnikom, da Oo V' na Gorenjsko 7. t.m. t0 ,vaOl. P' zjutraj Izpred cerkve sv. * v>r(“ g>i Iz mesta vstopijo P1? renze tn pri Volti dl ch °.oprejo, SPD javlja, da izlet * ,Ko K? jezerom z vzponom na ,7.>, k* bi morai biti v nedeo tembra, odpade iž tehnični
tembra, odpade iz tetinno« .
ROJSTVA, SMRTI
,N P°f0^‘
Dne 4, septembra 1969 s jd ^ u rodilo 8 otrok,
sr, 46-letnl Armando Ca*flajii ^
UMRLI SO: 71-letni sr, 46-letnl Armando Ca ap, y Rosa Posedel vd. na Teresa Colauttl vd' 0.1«tl’||-jjJ.
letni Umberto Bianchi, n8", ** na Furlani por. SchuP®rAI,r>» v Marcello Andrigo, 87-letn Braji<i|"
vina, 75-letnl Vlocenzo letni Giuseppe ZampoU1-
DNEVNA SLUŽBA

Cipolla, Ul. Belpoggl® * tf|r Ul. Ginnastlca 44. Mia" •
skl drevored 117.	.gN
NOČNA SLUŽBA	Jr
(od 19.30 d® *•	|4. V
Dr. Gmemer, Ul. zoni. Trg Sonnlno 4. ^jjca Oberckm 2. D’Ambrosl.
M 19/C.
Mali oglasi
J
all * j'
MIZARJA DRUŽABNI** ^0. nega delavca Išče obrtnik
tefon trati 725-707,
Razpis za prijave -F - ški * &
K
Z'
V
n
*!■
- L*
J) 16.3*
IRAŠKE znanstvene in turistične privlačnosti
|0VS*e-
!0i!> '
I, 0^:
i IIP"1 oalol«
V morskem akvariju letos k skoraj 170.000 obiskovalcev
^ inozemskimi obiskovalci prevladujejo Nemci in Avstrijci, medtem ko so Jugoslovani bolj redki
VESTI IZ STANDREZA
mednarodni turistični to-

JU/ . ni
Ed P*
, Jols"1
SolsKO
9>
laM***-
oprav«
, «*• "ve0!! SfS
itue-
;S
, Ul"1
''se * pted>^
ur« » ,tei"Pf'
da.
Vo"
»\
da Z
< ffl$ C51, od
rJ
V*
r:1#
v 's' v#
Su*
* l
io **
{J Počasi usihajo, je pred vho-v tržaški morski akvarij še «no vsak dan kar precej živah-<or ri ie.gotovo eden izmed zna-tijLf uživa ta tržaška prirodo-»tvena ustanova ugled ne samo »eia (~n}ačini temveč tudi izven inf “jaške pokrajine in tudi UL davnih meja. Kdor se za-hjj 24 morsko tauno, lahko sj in V a!5variju mnogo zanimivo-Paritet, s katerimi se mo-j,. . Ponašati le maloštevilni polo , variji drugod v državi in i1LV”U in to tako iz domačih td tu* drugih svetovnih morij r točnih do tropskih.
'iiT”?0 znanstvene pomembnosti Hi^ucne privlačnosti tržaškega ^akvarija smo skušali jj ? ne't®j podatkov o njem, z!a-Padeva letošnji obisk in kv- .v preteklih letih. Po posre-ivnn1U finskega odborništva za jjL VzKojo nam jih je nudil rav-Hj, J^tnega narovoslovnega mu-Pfof. dr. Renato Mezzena, saj
C? aRvarij v okvir tega muzeja, Atlsvoj sedež na Trgu Hortis 4. ki je nameščen v po-
■it
■ id

, — (1965-69) je poprečni H ??Va®i obisk dosegel 50.000 o-V* odst. celotnega letnega jSj' Temu razdobju največjega Š0j,J « sovpada z močnimi po--	*-urističnimi tokovi, sledi
ji Jj?6 z manjšim obiskom, ki gre p**	\ teumiira do marca. Običajno
najmanjši v januarju, ko C. Poprečno 3000 oseb. yL,?a .Podatkov omogoča tudi 'tiL^nje strukture obiskovalcev iti. V mesecih manjšega
je od oktobra do marca, Si • obiskovalci v glavnem Tr-(jT !n turisti iz Italije, medtem
dol i&ti?eT-e7 le, mal°- števil°
,,v M obiskovalcev se v po-Jr nftm^ocih nekoliko poveča, ven
g

J1 n^L^tveno, pač pa se ogrom--Val<v?a število inozemskih obi-i >J0v. med katerimi prevladuje L110’ ln Avstrijci. Kako se K T^odni obisk inozemskih tu-f tek?0 posameznih narodnostih ° u£°toviti, po približnih ce-''dstnfu se raduna- da je vsaj u K(L,lkov vseh inozemskih turis-% TJcev oziroma Avstrijcev, 30 % ‘Bačanov in italijanskih tu-* ostalih 20 odst. pa odpade mSovalc* -	•	•
'VjJ Podatkov, ki nam jih je ‘ Ze rečeno — nudil ravnatelj "anstvenega muzeja prof. rjgj j’ -i6 razvidno, da se slo-j jv Ssti ?.na splošno jugoslovanski n#* cin °°i. malo zanimajo za to Oblačnost, ki sodi brez Pretiravanja med glavne


i
*
ušil. na nabrežju med pomorsko M t1111 ribjim trgom, je bil od-" - leta 1933 in mestna uprava rbela za njegov razvoj, je bil akvarij temeljito Hj ]L*ran in polepšan pred dve Wvk a’ ko co ga v prisotnosti li*'? 0b'asti po krajšem pre 1|, .Ponovno odprli za občinstvo it Ja 1967. Obnovitvena dela so C«, ®?la predvsem na tehnične k *\in na izboljšanje 45 večjih t v?"* - bazenov, prav tako pa trst !,xa? tudi število posameznih Wn° in drugih predstavnikov
CJaune.
K- n° z razvojem in večanjem ' se je veča! tudi obisk.
4, ko je v prvem letu obste tkj 1- 1. 1933 bilo obiskovalcev tiS Se. je njih število po stalnem tj 5,?aJu v lanskem letu povzpelo k^s.600, v letošnjem letu do
■Sfi......
V kratkem bodo začeli razširjati spodnji del Mihaelove ulice
Odpravili bodo ozko grlo pri Briskotu in razširili spodnji konec ulice - Dela za 90 milijonov lir so že oddali
Turisti pred vhodom v akvarij
NESREČI DVEH MLADIH JUGOSLOVANOV
Ko je prečkal ulico se je znašel pod avtom
Zlomil si je komolec In zadobil udarec v prsi Vespist podrl 12-Ietnega študenta iz Ljubljane
'TiCa	v icwj»iijcTn ictu uu
k^fgnsta pa že na 169.660 o-“ rr? .v- Če upoštevamo meseč-^Prečni obisk ..................
obisk v zadnjih letih, k je ta od 16.500 oseb v ’lct? • Povečal na 21.208 oseb Usnjem letu.
(jk °8novi podatkov o mesečnem <aj , a.kvarija lahko dobimo ne-’& ^mivih pokazateljev. Naj-“	je v poletnih mesecih
‘naj?!a do septembra - oktobra 'raJ-Sktui konicami v avgustu.
^-valce drugih narodnosti.
L'? ^v-mavaiij« nivu giavuv
% ,Uristične zanimivosti. U-"i^te Sa bo z izboljšavanjem TOV® turizma iz Jugoslavije v
<Stoč?l0-t!ldi zanlmaT jl-';
OfUr," Kltl turistov za ta akvarij k Ke Orodno inštitucije.
Včeraj popoldne ob 13.15 so na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli na zdravljenje 28-letnega jugoslovanskega državljana Slobodana Mirkoviča, ki trenutno biva v našem mestu, v Videmski ulici št. 80. Na pregledu na oddelku za prvo pomoč mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom levega komolca ter številne udarce v prsni koš. Zaradi vsega tega se bo moral Mirkovič zdraviti približno dva meseca.
V bolnišnico je ponesrečenca pripeljala s svojim avtomobilom, NSU-prinz z registracijo TS 55144, 34-letna Nebrina Stefel iz Ulice Virgi-lio št. 33 ter povedala, kaj se je bilo ponesrečencu pripetilo. Mirkovič namreč ne pozna italijanščine in zato se z zdravnikom ni mogel pogovoriti. Stefel pa je povedala, da je s svojim avtomobilom mladeniča ‘ podrla na tla, ko je prečkal Videmsko cesto na zebrastern prehodu za pešce v višini Ulice Pa-duina. Ženska se je po omenjeni ulici peljala proti središču mesta, nepričakovano pa ji je z njene desne presekal pot Mirkovič. Nemudoma je sicer pritisnila na zavore, a je kljub temu mladeniča zadela s
prednjim desnim odbijačem. Pri padcu si je Mirkovič, kot rečeno, zlomil komolec in se udaril v prsi.
Podobna nesreča se je v jutranjih urah pripetila še enemu jugoslovanskemu državljanu, le da 'dednjega ni podrl avtomobil, temveč vespa, in da njegove poškodbe niso tako hude. 12-letni študent Jože Dolinar iz Ljubljane je namreč o-krog 9. ure neprevidno prečkal cestišče v Ulici Coroneo, pred poslopjem s hišno številko 3. Ravno tedaj pa je, nič hudega sluteč, privozil po ulici navzgor, namenjen v Ul. F. Severo, 22 letni Mario Cetin iz Ul. Negrelli, ki je upravljal vespo z registracijo TS 37019. Cetin sploh ni utegnil pravočasno zavreti malega vozila, ko je to že oplazilo dečka in ga podrlo na tla. Na srečo pa se je mali Dolinar le lažje potolkel po levi strani čela in so mu v splpšpi bolnišnici nudili le prvo pomoč.
£ Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj	sprejel na poslovilni
obisk polk. Maria Quarta, poved j-ni!ka 14. artilerijskega regimenta. Nato pa je sprejel novega poveljnika regimenta «Piemonte Cavaile-ria».
Te dmd smo pisali v Primorskem dnevniku o pripravah za gradnjo nove odhodne državne ceste, ki bo šla od Tržaške ceste v Gorici preko industrijske cone in Pilošč ter preko novega mostu čez Sočo južno od Ločnika dalje proti Krmi-nu. Z gradnjo bodo začeli predvidoma prihodnjega januarja.
V zvezi s tem delom in še pred njegovo izvedbo, pa se v okviru regulacijskega načrta Gorice, ki je prejšnji teden z objavo v deželnem uradnem listu stopil v veljavo postavlja tudi vprašanje regulacije 02fkdh grl v prvem delu Mihaelove ulice v štamdrežu.
Gre predvsem za razširitev cestišča pri gostilni Briško ob steka-lišču ulic sv. Mihaela in Kraške ulice, ter razširitev ulice od tu do križilšča z Ul. Pola na Rojcah. Pri gostilni Briško bodo morah podreti tul hiše ter bodo tu uredili manjši trg s šinno kakih 30 m kair bo omogočilo promet tudi težkih tovornjakov s prikolicami. Na spodnjem delu Mihaelove ulice bodo tudi podrli dve hiši in razširili cestišče do 10 metrov ter uredili tudi pločnike.
Dela so bila že oddana podjet jema Tacchino in Edilscavi ter bodo zanje potroši® okrog 90 milijonov Mr. Še prej pa bodo morali urediti kanalizacijo na tem odseku, ki jo bodo priključili na kanalizacijo v Ul Pola.
Ko bodo ta dela dokončana bo tudi! promet po pokra finski cesti proti Sovodniam precej olai«an tudi za tovorni promet, saj tudi ta stalno in na "to narašča in narekuje nujno rešitev v tem smislu.
Po pomoM je pila varekino
Včeraj dopoldne ob 9. uri so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v go riško bolnišnico 56-let,-no Ido Porini iz Gorice, Ul. Coce-via 10, ki je na svojem domu menda po pomoti spila nekaj varekine V bolnišnici so ji ugotovili znake zastrupitve ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Sindikalne iz Tržiča
"'Danes ob 18:30'bo na sfeddžu CISL v Tržiču zborovanje občinskih uslužbencev iz Tržiča, na katerem bodo proučili položaj te kategorije v zvezi z njihovimi sindikalnimi zahtevami. Govor bo tudi o pripravi na stavko, katero nameravajo izvesti
prihodnji teden, če ne bo prišlo do sporazuma z občinsko upravo.
Danes ob 9. uri bo na sedežu UIL v Tržiču sestanek predstavnikov treh sindikatov CISL, UIL in CGIL, na katerem bodo proučili položaj v kemični tovarni Solvay v zvezi z namero vodstva tovarne, da bi predčasno upokojili starejše delavce.
Srečanje bivših borcev v nedeljo na Vrhovljah
V okviru proslav, ki bodo v tem mesecu v Novi Gorici in na Go-
poldme na Vrhovljah v Brdih veliko žbarovamje bivših partizanskih in garibaldinskih borcev, ki so so med NOB borili na področju go-rdiških Brd. Računajo, da se bo ob tej priliki zbralo na Vrhovljah okrog 10 tisoč ljudi z obeh sitrani meje. Govorila bosta narodni heroj Janko Rudolf in komandant Garl-bafldinoev Mario Fantini - Sasso.
Ob tej priliki bodo izdali v Novi Gorici posebno brošuro o poteku in razvoju narodno osvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji. Prireditelji vabijo bivše borce dn druge napredne ljudi iz Gorice dn Goriškega, naj se v čim večjem številu udeležijo te
VESTI IZ DOBERDOBA
V nedeljo spet gostovanje prosvetarjev iz Polzele
V prosvetni dvorani bodo nastopili s Finžgarjem ljudsko igro <tRazvalina življenja»
Prosvetarji dz Polzele na štajer- dali županstvo, prostore osnovne skem bodo v nedejjjo, 7. t. m. zo- ] šole v Doberdobu, občinsko knjiži-
pet prišli na prijateljski obisk k prosvetnemu društvu «Jezero» v Doberdobu, s katerim so navezali živahne kulturne stike. 2e spomladi so imeli v Doberdobu gostovanje s katerega so gostje iz matične domovine odnesli lepe vtise, kar so ponovno poudarili tudi v zadnjem pismu odboru društva «Jezero» v katerem napoveduje predsednik društva iz Polzele Stanko Novak pjihov prihod.
Tokrat bodo v domači prosvetni dvorani v Doberdobu predvajali znano Finžgarjevo ljudsko igro ((RAZVALINA ŽIVLJENJA«. Začetek predstave bo ob 17. uri.
Pred tem si bodo gostje, ki se bodo pripenjali z avtobusom, ogle-
riiškem bo v nedeljo 7. tm. do-1 proslave
llllllllllllllimilllUUllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIfllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII
IZVOLJEN JE BIL ČLAN KD MATTE0 VERSACE
Po 208 dneh krize Tržič dobil župana
Za enobarvni odbor so glasovali le demokristjani in socialdemokrati podprli le sporazumne točke programa ■ Ostra polemika PSI s
Socialisti bodo socialdemokrati
..umi,nn......................................
VČERAJ URADNA OTVORITCV
Odprt nov gostinsko-trgovinski obrat Agrarie-Koper na Škofijskem bloku
Obrat vključuje samopostrežno trgovino z mesnico, restavracijo in bifejem - Ima teraso in velik parkirni prostor
Mejni prehod pod Škofijami, ki je najbldižji Trstu, beleži naj večji promet, spada med naj večje mejne prehode v Jugoslaviji, je sodobno urejen in se, zlasti na jugoslovanski strani, naglo širi ter izpopolnjuje z raznima objekti. Takoj ob prihodu čez mejo ima potnik na razpolago bencinske črpalke, po. tovataid urad, menjalnico, bifeje, trafiko, trgovine, gostilno, restavracijo itd.. Tudi na italijanski strani so začeli z deli za razširitev bloka, ker je tu, po veliki razširitvi na jugoslovanski strani, postalo ozko grlo, ki dela preglavice obmejnim organom in slabo kri šoferjem. škoda, da je delo zadnje čase nekoliko zastalo in skoraj obtičalo.
Na jugoslovanskem delu imajo zdaj novo pridobitev; novo samo-
l .... 111111 limiimiimmmmmiiillMinmm
vjjBUDO VIDEMSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
16 furlanskih podjetij 11(1 zagrebškem velesejmu
Naknadno se je prijavilo še 10 podjetij, ki pa niso dobila več zaželenega razstavnega prostora
slovansko - italijanska trgovinska zbornica.
Glede rednega nastopanja furlanskih podjetij na zagrebškem sejmu je treba pripomniti, da se je pobuda videmske trgovinske zbornice, ki je pred petimi leti organizirala prvo kolektivno razstavo furlanskih gospodarstvenikov — u-deležilo se je je 5 podjetij na skupni površini 75 kv. m — zelo dobro obnesla ter da se je na njeni osnovi do danes vpeljalo na jugoslovansko tržišče nad 60 domačih podjetij. Zato je zanimanje furlanskih gospodarstvenikov za zagrebške (in tudi za ljubljanske) sejemske prireditve čedalje večje. Poleg 16 podjetij, ki so se prijavila do trenutka, ko je zmanjkalo razpoložljivega prostora, se je namreč za Zagreb priglasilo še 10 tvrdk, ki pa niso dobile zaželjenega razstavnega prostora.
Videmska zbornica je letos prvič razširila to sodelovanje tudi na dunajski sejem; nanj se je priglasilo 6 tvrdk, ki so skupno najele 140 kv. metrov razstavne površine.
v1 v °i°šnjem jesenskem velesej-u'^.^Stebu, ki bo od 11. do ? ^ra, b0 v sklopu italijan-^ ip ."be sodelovala tudi sku-
ve-
iN»hB'*uma. v okviru domače ko-A "Ustave, ki jo, kakor v virfdnj'ri petih letih, pri-oethska trgovinska zbornica, W?atafeč sodelovala podjetja (iNth* ™Urute, Calzature Dario, L iti p Canica Udinese, Del Bian aaa della Penna iz Vidma, rfe t *anuss> iz Pordenona ter Me, "?dke iz vseh krajev Fur-(INvb Ustavile bodo termične Miltjt. gumijaste izdelke, tekstil. kS, jj®' kovinsko galanterijo, o potrebščine za šole V' ri?’, Nadomestne dele za vo-„%^Hčne gospodinjske stroje j/tlti ' Dne 18. septembra bo na
Sir '80	8a b(X*°
■ v prisotnosti novega ita-i® ministra za zunanjo tr-^tacarda Mosasija. Istega v prostorih gospodarske \ , SR Hrvatske na Rooseveltu sešla tudi mešana jugo-
posfcrežmo trgovino, aild market, in ,restavracijo. Novi obrat bo imel velik pomen ne samo za turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo, ampak spričo kratke razdalje, tudi za Tržačane, ki hodijo čez mejo po «spe-žo». V samopostrežni trgovina je namreč tudi mesnica. Novi gostinsko - trgovski obrat kombinata A-graita - Koper je dobrih sto metrov od bloka, na desni strani, nekaj metrov od ceste, na lepi razgledali točki. V pritličju je samopostrežna trgovina z mesnico, zgoraj restavracija in bife z lepo teraso, spredaj pa je velik parkirni prostor za avtomobile. Načrt je izdelal doiž. Daonjan Tepina (Invest-biro - Kopeir), gradlbena dela pa je opravilo podjetje Obrtni center v Kopru. Skupni stroški so znašati 180 mdi. S din.
Uredbe otvoritve, ki je bila včeraj dopoldne, so se udeležila predsednik koprske občinske skupščine MHiro Kocjan, direktor kombinata Agraria - Koper inž. Ivo Jelačin, zastopniki raznih podjetij s Koprskega ter obmejni organi z jugoslovanske in Italijanske strani.
V	imenu kolektiva Agrairia - Koper je spregovoril tov. Rafael Ber-žan upravnik poslovne enote maloprodaje, kd Je pozdravil goste in se zahvalil koprski občanski skupščini, projektantu in vsem, ki so prispevali k uresničitvi pobude. Med drugim Je dejal:
«Z namnanom, da bi Agraria - Koper svojo proizvodnjo in proizvodnjo svojih kooperantov v večji meri prodajala neposredno na tržišče ter sd na ta način ustvarila boljše prodajne pogoje, in seveda istočasno izboljšala rentabilnosti je začela v zadnjih letih močneje razvijati tudi lastno maloprodajno -trgovsko in gostinsko mrežo.
V	območju občine Koper ima Agraria - Koper trenutno angažiranih 26 poslovnih enot živilske stroke, in sicer 4 samopostrežne trgovine, 5 prodajaln mleka in mlečnih proizvodov, 2 restavraciji, 8 mesnic, 2 bifeja, 1 gostilno, 2 vinotoča in 2 zelenjavni trgovina.
Kot vidimo si Agraria, kljub moč-ni konkurenci prizadeva razširiti lastno maloprodajno mrežo v občini dn je nedvomno dosegla v zadnjem obdobju znaten napredek.
Udeležba Agrarie v primerjavi s celotno občino zavzema v prodajni površini nad 20 odst., v prometu z živili pa nad 30 odst. celotne raa-itoacije na območju občine Koper.
Ko so naši organi upravljanja razpravljali in sklepali o izgradnji marketa in restavracije v nepo-
sredni bližina mejnega prehoda na škofijah, so upoštevali zelo naglo naraščajoči maloobmejni promet s tujim turizmom na območju občine Koper. Na primer: v letu 1966 je na območju občine prekoračilo mejo samo v eno smer 7.704.000 potnikov, v 1967. letu 10.000.000 potnikov, v 1968. letu pa že 11.000.000 potoiikov. Na območju slovenske O-bate je bilo v 1966 letu zamenjanih raznih deviz za 108.000.000 N din, v 1967 letu se je promet zamenjave povečal na 150.000.000 N din, v letu 1968 pa kar na 170 milijonov N din.»
Po zapornem nalogu, ki so ga
izdale sodne oblasti, so agenti s komisariata na Trgu Stare mitnice aretirali in pospremili v koro-nejske zapore 24-fetnega Gianfranča Bemardisa s Trga Garibaldi. Fant je bil svojčas obsojen na šest mesecev zapora zaradi obteževal-ne sramotitve javnega funkcionarja.
V sredo zvečer, nekaj minut po 22. je večina svetovalcev tržaškega občinskega sveta izvolila novega župana v osebi krščanskega demokrata Mattea Versace, ravnatelja chotela uradnikov* v Tržiču, stanovanjske hiše za samske uradnike tržiške ladjedelnice.
Zaključila se je tako po 208 dneh kriza tržiškega občinskega sveta, ki je nastala 7. februarja, ko so na seji občinskega sveta socialistični svetovalci glasovali s komunisti in psiupovci za resolucijo, ki je odločno podpirala borbo in način borbe elektrovarilcev tržiške ladjedelnice. Na tisti seji je prišlo do ostrega nasprotja med socialisti in demokristjani, ki so do tedaj skupno u-pravljali več kot tri leta tržiško občino.
Po usodnem 7. februarju je prišlo do več sej občinskega sveta, do sestankov med predstavniki raznih strank, tiskovna poročila so se vrstila drugo za drugim, polemika je rasla. Zdelo se je že, da bo prišlo do sprave med socialisti in demokristjani, to upanje pa je' večkrat splavalo po vodi. Tržiški demokristjani, ki so v opoziciji z desnega zornega kota napram levičarski večini, ki upravlja to stranko v pokrajinskem merilu, so skušali odlašati rešitev problema z najrazličnejšimi izgovori. Najprej so odločitev odlašali ker so verjetno na tihem upali, da se bo znana avto busna afera slabo končala za obtožene socialistične in komunistične svetovalce. Ko pa se je ta zadeva za socialiste in komuniste u-godno rešila na goriškem sodišču, so spet rešitev odlašali v upanju na socialistični razkol. Do tega je tudi prišlo in skupini, ki se v Tržiču zbira okrog dosedanjega župana Romanija, je uspelo pridobiti zase dva socialdemokratska svetovalca, ki sta se odcepila od socialistične stranke po julijskem razkolu.
Zdelo se je že, da bo prevladala težnja tržiških desničarskih demokristjanov, vendar je pokrajinsko vodstvo KD nakano preprečilo. Tako je splahnelo upanje, da bi se ustvarila dvostrankarska koalicija med KD in PSU.
Na sestanku med strankami leve sredine je prišlo do sporazuma. Odbor naj bo do volitev prihodnjo spomlad enobarvni (sestavljajo ga samo demokristjani), za župana in odbornike bodo glasovali tudi socialdemokrati, socialisti od PSI pa so se pri tem glasovanju vzdržali. Obvezali pa so se, da bodo od zunaj podpirali odbor če bo ta ravnal v prid delovnim množicam. Socialisti bodo tako odobrili letošnji proračun, glasovali bodo tudi za ureditev staleža osebja in za vrsto drugih sklepov, ki so bili sporazumno sprejeti še pred nastankom krize.
Povedali smo že Ime novega žu-
pana. Dobil je 15 glasov, 3 glasov niče so bile bele, 7 glasov je dobil bivši komunistični poslanec Franco. Za podžupana je bil izvoljen s 14 glasovi Giovanni Fragiacomo, za odbornike pa prof. Osvaldo Ferrari, dr. Pio Barbariol, Giorgio Boa-to, dr. Antonio Cobalti in Edoardo Calligaris.
Kriza v Tržiču se je rešila, odprla pa se je v Gradiški. Pisali smo že včeraj o čudnem glasovanju za novega župana, kjer sta socialdemokratska svetovalca glasovala za komunističnega kandidata, z namenom onemogočiti izvolitev socialista za župana. Ta je dobil glasove socialističnih in de-mokrščanskih svetovalcev.
Izvršni pokrajinski odbor Socialistične stranke se je sestal v sredo zvečer skupno s člani odbora sekcije v Gradiški. Izdali so tiskovno poročilo, v katerem ostro napadajo stališče socialdemokratske stranke, ki je nastala zaradi ostrega antikomunizma nekaterih prvakov te stranke. Poročilo federacije PST pa ugotavlja, da je politika nove stranke čisti oportunizem, ki ga je ta dokazala v naši pokrajini v dveh občinah, ki sta oddaljeni ena od druge komaj 15 kilometrov,
V Tržiču so bili socialdemokrati pripravljeni podpreti brez vsakega
NA ZBOROVANJU V KRMINU
Zadružniki so razpravljali o gradnji zadružne kleti
Med njimi so tudi slovenski vinogradniki iz Brd
programskega pogoja enobarvno de-mokrščansko večino, v Gradiški pa so izdali politiko leve sredine in samo za to, da bi onemogočili izvolitev socialističnega župana, glasovali so za komunističnega kandidata, ne da bi bil ta vprašal cialdemokrate za njihove gla Poročilo je precej polemični nove stranke in pomeni ver uvod v ostro borbo med socialisti in socialdemokrati v prihodnji volilni kampaniji.
Vpisovanje
v Slovenski dijaški dom
Vodstvo Slovenskega dajaškega doma v Gorici obvešča, da so se odprla vpisovanja v Slovenski dijaški dom za šolsko teto 1969 76 Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v ta slovenski zavod kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah M j to dobijo pri upravi Zavoda. Prošnje se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa pojasnila dobe zainteresirani pri upravi doma, v Ulici Monte-santo 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
nico in čitalnico ter vojaško kostnico v Redipugld Kosilo jim bodo pripravili v gostilni «Pri Roški«. Pc predstavi se bodo zadržali ob kozarcu vtoa v prijateljskem razgovoru s prosvetarji iz Doberdoba.
Dodamo naj še, da so nalepili že po vseh vaseh goričkega Krasa lepake z vabilom domačinov na to kulturno srečanje z gosti iz matične domovine.
Podjetje Calcisonzo iz Zagraja je prejšnji teden asfaltiralo neka^ tere notranje ulice v Doberdobu in uredilo odtoke z dvorišč ob cesti s primernimi cementnimi napravami. Tako ne bo treba na teh krajih bresti voda, ki ob nalivih ni imela primernega odtoka in je tekla po cesti.
Šolske vesti
Vpis na višje slovenske srednje šole se vrši v tajništvu šole v Ul. Croce v Gorici vsak delavnik od 9. do 12. ure. Zaključek vpisovar n ja bo 25. septembra. Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dneva in naj pohitijo.
V Glasbeno šolo v Gorici vpisujejo gojence za novo šolsko leto do vključno 13. t. m. Vpisovamie na sedežu v Ul. Ascoli 1/1 vsak delavnik v dopoldanskih urah, tudi po telefonu 24-95. Reden pouk se bo začel v ponedelje, 15. t. m. Za Sovodnje bomo javili vpisovanje enkrat pozneje. Starši pohitite z vpisom svojih otrok, dokler je še kaj mest na razpolago.
Najdeni predmeti
V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7 hranijo naslednje najdene predmete: devet ženskih in dve moški kolesi; moški jopič; tri denarnice z nekaj denarja; ženska zapestna ura; nekaj tuje valute; trak za registracije, dva mopeda, dva par« naočnikov, obesek iz dragocene kovine, spojka za avtomobile in razno orodje.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dvigne med uradnimi urami na omenjenem uradu.
V	dvorani občinskega gledališča v Krmirni je bil v nedeljo dopoldne občni zbor (Sternov zadruge za gradnjo zadružne kleti za Goriška Brda in ravninsko področje ob njih. Na zborovanju, kd se ga je udeležilo kakih 100 članov, je podal obširno poročilo o pripravljalnih dolih predsednik zadruge Dailla Pozza. Med prisotnimi so bili tudi slovenski vinogradndiki iz Steverjana in drugdh krajev.
V	poročilu je omenjena akcija za pridobitev še novih članov za boljši uspeh nameravane Meti to o možnosti pridobitve finančnih sredstev, da bd lahko čdmprej konkretno pristopili k izgradnji.
Govoril je tudi krmdmsfci župan Lucian® Stecohdna, M je poročal o delovanju občinske uprave za realizacijo tega načrta in je obljubil tudi nadal.jno pomoč občinske u-prave, kd se zaveda gospodarske in Bocdelne važnosti zadružne kleti, za vse vinogradnike tega področja. Priporočal je pripravljalnemu odboru naj bi že na svoji prihodnji seji poveril strokovnjakom izdelavo načrta za zadružno Met, da bi tako pospešKM njeno izvedbo.
Predstavnic- ERSE te Gorice dr. Gionchetti je nato govoril o sodelovanju te ustanove pri realizaciji zadružne kleti, zlasti s finančno ipomočjo na osnovi zakonov za razvoj kmetijstva.
Pri debati, M je sledila poročilom, so se oglasili številna prisotni tar obravnavali razne podrobnosti. Med drugimi je govoril tudi član nadzornega odbora zadruge Silvino Poletto iz Gorice. Ob zaključku so na zborovanju odobrili nekatere spremembe zadružnega pravilnika ter potrdili dosedanji u-pravni odbor še za nadaljnih šest mesecev.
»-'■»‘H
Uraden sprejem gostov iz Slavo n skega Broda v dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu. Odbornik Agati *n vodja Skupine te Slavonskega Broda in Tmjamov Drago Sepdč sta sd izmenjala spominske darove oto prisotnosti predstavnikov v pestrih slavonskih narodnih no-
šah. Gostje so zagotovili, aa so s svojega petdnevnega bivanja na Goriškem odnesli najboljše vtise. Predstavniki rekreativne organizacije Ltoertas iz Gorice bodo verjetno prihodnje leto v avgustu vrnili obisk v Slavonskem Brodu.
Novembra v Ajdovščini proslava 25-Ietnice 4. prekomorske brigade
Na Primorskem se vrstijo proslave raznih partizanskih edinic, ki so bile formirane pred petindvajsetimi leti. Novembra bo v Ajdovščini proslava četrte prekomorske brigade ob 25-letniči ustanovitve. Ob tej priliki bo v knjižnici NOV in POS izšla knjiga «4. prekomorska brigada*, Goriški muzej bo priredil posebno razstavo, priprav-
ljen bo kulturni program.
Brigada je bila ustanovljena v Bariju 7. septembra 1944 iz vojakov bivše italijanske kraljeve vojske, ki so bili včlanjeni, kot primorski Slovenci, v zloglasne delavske ba taljone
V brigadi je sodelovala vrsta ljudi, ki prebivajo danes na tej strani državne meje. Brez dvoma se bodo vsi preživeli borci udeležili proslave svoje partizanske edinice.
Slovenski balincarji na tekmah v Ronkah
Balincarsko društvo «Alla Pesa* v Ronkah organizira v nedeljo, 7. t.m. celodnevno mednarodno balincarsko tekmovanje v Ronkah. Poleg drugih se je za tekmovanje prijavilo šest balincarskih ekip iz Jugoslavije, in sicer: Litostroj iz Ljubljane, Radovljica, dve ekipi z Jesenic ter po ena iz Nove Gorice in Postojne.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za deset dni na zdravljenju 76-letno Katerino Šinko vd. Benčič iz Tržiča Ul. Largo Isonzo, ki se je na domu ranila z nožem na prstancu desne roke.
Pri trčenju z nemškim avtomobilom «simca 1300» na križišču Ulice Cosulich z Ul. Romana, je bil včeraj ranjen 59-letni Alfonso Felice iz Tržiča, Ul. Romana 118, ki se je peljal s «fiat 600». Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in druge poškodbe ter so ga pridržali za deset dni na zdravljenju. Vsi štirje nemški turisti v drugem vozilu so ostali nepoškodovani.
MLADINSKI ENODNEVNI IZLET V KOZJE pri Rogaški Slatini
priredi Komisija za mladino to šport pri SKGZ v nedeljo, 14. septembra ob 50. obletnici SKOJ.
Vpisovanje pri SPZ v Gorici, Ul. AscoM l/l, tel. 24-95. Potni stroški po 1200 lir na osebo.
Dve nesreči na delu
Včeraj ob 11.50 so pridržali za 15 .dni na zdravljenju v gorišM bol. ndiVidci 34-lctoega Baftista Baito iz Moimacoo v videmski pokrajini Zdravnika so mu ugotovili močan udarec v križu, M ga je dobil, ko je v železarna Mon tesan, to v Gorici nakladal kose železa na tovornjak pa ga je pri tem kos železa udaril v hrbet.
Ob 14.40 pa so pridržali na zdravljenju 36-letnega Geltoda Paluzzana te Gorice, Tržaška cesta 13. Ko je delal v slaščarskem podjetju La GiuMa pri stroju za parkiranje, ga je bat udaril v levo roko ter ga ranil na kazalcu.
UBHMi
VERDI. 17.30: «Gli mtoccabili«, J. Cassavetes to B. Ekland. Ktoe-maskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «Gli anni impossi-bilni, D. Niven in L. Albricht. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15-22: «L’al-tra faccia del peccato«. Barvni dokumantar v ktoemaskopu o spolni svobodi v svetu.
VJTTOR1A. 17.15: aStephane una moglde infedeleii, St. Audran in M. Boquet. FrancosM barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00—21.30:	((Viaggio
al oentro della terra«, po romanu J. Verne; P Boone in J. Ma-son.i; amerišM kinemaskopskli film v barvah.
Iršič
EXCELSIOR. 16.30: «Gli intocca-bila», J. Carsavetas in B. EMand. Barvni film.
AZZURRO. 18.00: ((Justine«, R. Po-wer in J. Palance. Barvni film.
PRINCIPE. 18 00- «Metti una sera a cena«, J. L Trtotignant in F. Bolkan. Kinemaskope v barvah.
A o ra (.urna
SOČA (Nova Gorica); »Sokolov plen«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE; ((Kekčeve ukane«, slo-vensM barvni film — ob 17. to 20. uri.
SVOBODA (Šempeter); »Molki, švedski film — ob 18. in 20.
ŠEMPAS: Prosto
PRVAC1NA: »Po sledi zločina«, a-meriški barvni film — bb 20.
RENČE: «Rebecca», ameriški film ob 20.
KANAL: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Al Corso, Marzini, na Korzu Italija št 89 — tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes ves dan m Jutri bo v Tržiču odprta lekarna »Al Redentore« dr. Enneri in de Nordio, Ulica Rossell 23, tel, 72340.
V OKVIRU ČLANSKEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA NA 11. SŠI
V nedeljo prva srečanja z nastopom šestih ekip
Vseh sodelujočih moštev je sedem ■ Tekme bodo v Nabrežini, Križu in Trstu - Razpisana je tudi disciplinska nagrada
V nedeljo se bo začel članski nogometni turnir letošnjih 11. SŠI. Kot smo že poročali, se je za to prireditev v regularnem roku prijavilo sedem enajsteric. Po zaključku sprejemanja prijav sta se prijavili še dve, vendar pa ju organizator ni več mogel sprejeti, ker je komisija, ki organizira to tekmovanje, že opravila vsa žrebanja.
Nastopila bodo naslednja moštva ŠDB iz dolinske občine, ŠDZ iz Bazovice, Barkovlje, Kontovel, Kras, Repen in Mladost z Goriškega.
Te ekipe so bile porazdeljene v dve skupini. V prvi bodo nastopala ŠDB, ŠDZ in Mladost. Ta skupina bo nastopila na stadionu «1. maj» v Trstu.
Druga skupina, v kateri bodo Igrale enajsterice Repna, Barko-velj, Krasa in Kontovela, pa bo razpolagala z igrišči v Križu in Nabrežini.
Turnir je razdeljen na dva dela: na kvalifikacijski in finalni.
V prvem delu bodo moštva nastopala po sistemu «vsak proti vsakemu« in bodo po koncu tega dela sestavili lestvici obeh skupin. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v zaključni del turnirja. Tukaj se bo v polfinalu prvi iz A skupine pomeril proti drugemu iz B skupine, v drugem polfinalu pa zmagovalec B skupine proti drugemu iz A skupine. Zmagovalca teh dveh polfinalov se bosta 5. oktobra potegovala za 1. mesto, poraženca pa za 3. mesto.
Podrobnejši razpored tekem bo naslednji:
7. september
skupina A: ŠDB — Mladost («1. maj«);
kar se tiče te tekme še ni gotovo, če jo bosta ekipi odigrali tako, šot predvideva umik. Zaradi težav i igralci se bosta ekipi sporazumeli dokončno danes, če bodo to tekmo odigrali v Trstu ali v Sovodnjah.
skupina B: Repen — Barkovlje (Križ) in Kras — Kontovel (Nabrežina) ;	.
IMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiirmiiiiii
OBVESTILO

Organizacijski odbor 11. SŠI obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip v naslednjih rokih:
DO 10. SEPrEMBRA: namizni tenis;
DO 16. SEPTEMBRA: košarka, bližanje, planinsko orientacijski pohod, atletika (MO, ZE, MI, ME) badmiton in šah;
DO 2. OKTOBRA: «med dvema ognjema«, atletika (NI in NE) ter streljanje.
Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos Imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah Izkaznico, vabi OO 11. SŠI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SŠI ter jih nato izpoljnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije.
14. september skupina A:	ŠDB — ŠDZ («1.
maj«);
skupina B: Repen — Kras (Križ) In Barkovlje — Kontovel (Nabrežina);
21. september
skupina A: Mladost — ŠDZ; skupina B: Repen — Kontovel (Križ) in Kras — Barkovlje (Nabrežina) ;
28. september polfinalni tekmi v Križu ln Nabrežini ;
5. oktober
finalni tekmi v Trstu, na stadionu «1. maj«.
Vsa kvalifikacijska srečanja ln obe polfinalni tekma bodo v jutranjih urah in sicer z začetkom ob 9.30, le srečanje Kras — Kontovel, 7. septembra, se bo začelo pol ure prej, to je ob 9 .uri.
Za finalni srečanji bodo organizatorji določili začetek tekem kasneje.
Ekipe se na tem turnirju ne bodo borile le za čim boljšo uvrstitev, ampak tudi za posebno disciplinsko nagrado. To nagrado bo namreč osvojila enajsterica, ki bo imela ob koncu svojega nastopanja najmanjše število kazenskih točk.(Odigrati pa mora najmanj dve tekmi). Organizatorji bodo za disciplinsko nagrado točkovali prekrške takole: opomin: 1 točka strogi opomin: 2 točki izključitev: 4 točke.
Kapetan ekipe in člani spremstva, ki bodo prijavljeni imensko na zapisniku, bodo v primeru kazni prejeli dvojno število kazenskih točk. Vsaka kazen bo izrečena le enkrat. V primeru ponovitve se bo avtomatično spremenila v višjo kazen. Kdor bo, na primer, dobil dva stroga opomina, bo s tem avtomatično izključen iz igre. Kdor bo pa izključen, ne bo smel nastopiti za svojo ekipo na SŠI v naslednjem kolu.
Upajmo seveda, da bo teh ka-
zenskih točk na letošnjem nogometnem turnirju SŠI čim manj, da bi tako to tekmovanje potekalo v zadovoljstvo igralcev, gledalcev, društvenih voditeljev in organizatorjev.
MEDNARODNI NOGOMET
NOVI SAD, 4. — Danes popoldne je domača Vojvodina zaključila tekmo turnirja za pokal sejemskih mest z varšavsko Gwardio neodločeno 1:1 (0:1).
* * •
CHARLEROI, 4. — V prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest je belgijska enajsterica Sportinga Charleroja premagala zagrebški Dinamo 2:1 (2:1). • • *
MOSKVA, 4. — Povratna tekma izločilnega kola turnirja za pokal pokalnih prvakov Torpedo (Moskva) — Ra pid (Dunaj) se je končala neodločeno 1:1. Ker se je prva tekma končala 0:0, se je Rapid, zaradi goia, ki ga je dosegel na tujem igrišču (kar velja dvojno).
uvrstil v prvo kolo turnirja, kjer so bo na Dunaju spoprijel s holandskim Eidhovenom.
• • »
MUENCHEN, 4. — Domača enajsterica Muenchen 1860 je igrala v prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest z norveškim moštvom Skeid iz Osla neodločeno 2:2. Prvi polčas se je končal 1:0 v korist muenchenskih nogometašev.
• • •
BELO HORIZONTE, 4. — Brazilska nogometna reprezentanca, ki se je že uvrstila v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki, je morala na turneji po državi Minas Gerais kloniti z 2:1 enajsterici Atletica.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiiii nun iiiiiii um n iiiinii im Hlinili im m n n |limi m im inninni umni imiiiin,,m||||||||||||||||
NEKAJ VPRAŠANJ IN PRIJAZNIH ODGOVOROV
Severin Bonač bo skušal še enkrat priti do uspeha
Po nedeljskem italijanskem prvenstvu smo obiskali na njegovem
domu novega državnega prvaka
dvojcu brez krmarja, našega slovenskega rojaka Severina Bonača. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katera nam je tudi prijazno odgovoril.
Kako in kdaj si se začel zanimati za veslanje?
Začel sem 1959. leta, to je z 19. leti. Prej sem igral nogomet, na veslanje pa me je navdušil tedanji trener društva Ginnastica Triesti-na Mario Ustolin. Kasneje sem na stopal za barve raznih klubov:
Ko si dosegel prve vidnejše u-spehe, si mislil, da boš trikrat italijanski prvak?
Meni je šlo vedno, da bi dosegel boljše rezultate.
Te ni nihče postrani gledal, ker si Slovenec?
Ne nihče. Moram reči, da so mi bili tisti, ki so mi stali ob strani, vedno naklonjeni.
Nisi nikoli pomislil, da bi lahko uspel v kakem drugem, bolj donosnem športu?
Nikoli se nisem kesal, da sem se posvetil veslanju.
Kaj čutiš pred kako važnejšo regato?
S priprav za letošnje 11. slovenske športne igre. Zgoraj: med sestankom v sredo, kjer so razpravljali o plavalnem tekmovanju. Spodaj: v uradu v Ul. Geppa prihaja vedno več prijav za nastope v vseh panogah
Veliko treme. Pri nas ni kot n. pr. v nogometu, ko imaš 90 minut
zgu
časa. Če mi zgrešimo start, bimo regato.
In tvoje največje razočaranje?
V športni karieri sem bil večkrat razočaran. Morda najbolj lani, ko me niso, čeprav sem bil gotov odhoda, poslali v Mehiko. Razočaranje sem doživel tudi na svetovnem prvenstvu 1962. leta, ko je nepričakovano zbolel član posadke os merca, kjer sem veslal. Tako smo osvojili le 11. mesto.
S katerim tovarišem si se naj bolj razumel?
S Fermom.
Si lahko kaj očitaš?
Ne vem. Po pravici povedano nisem imel prav velikih zadoščenj. Toda kolajne, ki sem jih osvojil... ne škodijo.
Katerega veslača najbolj občuduješ?
Sovjeta Ivanova, najboljšega med najboljšimi.
In kakšne načrte za bodočnost?
Še nastop na bližnjem evropskem prvenstvu in nato bom obesil vesla na klin. Sem se naveličal. Po tolikih letih treninga brez oddiha se končno pojavi tudi utrujenost. In jaz sem naveličan in truden.
Boris Pangerc
m

FIUGGI, 4. — Nino Benvenuti je danes prispel v boksarski center, ki je po navadi na razpolago za skupne priprave amaterskim boksarjem. Benvenuti se bo v tem centru pripravljal za dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije s Fraserjem Scottom, ki bo 4. oktobra v Neaplju.
V okviru 11. slovenskih športnih iger hodo v soboto. 13. sept. popoldne, na igrišču v Sovodnjah, kvalifikacijska tekmovanja v atletiki za goriško področje. Na sporedu bodo naslednje discipline:
800 m MO daljina MO, 1E višina MO, ŽE, MI, ME krogla MO, ŽE, MI, ME Tekmovalci, ki bodo zasedli najboljša mesta v teh kvalifikacijah, bodo nastopili na atletskem tekmovanju 11. SŠI v Trstu. V ostalih disciplinah bodo lahko nastopili v Trstu neposredno brez kvalifikacij.
IZ POLETNE AKTIVNOSTI TRŽAŠKIH SLOVENSKIH ALPINISTOV
Posu
*bb
Po sledeh prve odprave tržaškega SPD v Dolomite ^
Mladim planincem je precej nagajalo vreme - V kratkem vzpon na Kanin
Prestrašeno sem si ogledovala ogromno količino vsakovrstne krame, ki je čakala, da jo neusmiljeno zbašem v mali fiat 500. Za kroniko naj povem, da sem to težko operacijo izpeljala dobro kot izkušeni šerpa. Sedaj, ko je vse to za menoj, odločno zatrjujem, da je bil prav ta dogodek najvidnejši uspeh 1. odprave SPDT v Dolomite.
S svojimi planinskimi tovariši sem se nasmejala, ko sem dognala, da se jim je dogodilo isto. Dobre volje smo primerjali količino in kvaliteto pridno zložene »robe« v obeh malih avtih. Dobra volja je prišla prav, kajti odpotovali smo takoj po službi kar zvečer, zato da se z nočno vožnjo izognemo gostemu poletnemu prometu, ki doseže višek prav 15. avgusta, ko smo mi startali iz Trsta.
Najprej avto cesta, nato pa ovinki in ovinki vedno navzgor, naše veke pa so od trudnosti lezle navzdol. Končno smo se po nagrbančeni alpski cesti zarili v srce Dolomitov pod masivom Antelaa. Ustavili smo se na prostorni travnati jasi, ko je ura kazala («pravi kot») tri zjutraj. Kot goba je zrasel iz tal naš šotor. Iz avtov je kmam letela spalna oprema neposredno v odprto žrelo plavega šotora. Za njo smo se dobesedno vrgli tudi mi in kaj kmalu udobno zaspali v spalnih vrečah. Naše sanje so bile tokrat posebne:	sanje in resničnost so
se bratsko zlile v eno: bili smo prav zares v planinah!
Zgodovina naše ture ni nič posebnega. Statistično bi jo lahko označili kot poprečno turo poprečnih planincev, poprečne volje. Samo iz tega razloga ne bom pripovedovala, da je vsakdo izmed nas snedel vsaj 14 jajc, 8 jabolk, spil 18 litrov čaja, 5 litrov mleka...
Ostali, oz. spali smo pod Ante-laom. Antelao, 3.263 m visoki vrh, smo že tretjič oblegali. Vsakokrat nas je slabo vreme zavrnilo. Mar mislite, da je bilo tokrat drugače? Ne! Na polovici poti, malo pred zloglasnimi «laštami», ki se po dežju in ob nizki temperaturi tudi poleti rade prekrijejo s tanko ledeno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiimuiiiiiiiiiiiiimiriiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU
NOVARA SE BLIŽA CIUU
Hud poraz Triestine proti vodeči ekipi - Ferroviario osvojil dragoceno zmago
14. kolo hokejskega prvenstva je potrdilo vtise, M smo jih imeli teden prej, ko je cela vrsta nepričakovanih :'n važnih rezultatov daia končno jasno obličje lestvici tako na vrhu, kot na dnu. Z zmago nad Triestino, to je edinim moštvom, kd je v prvem delu pirven. stva porazilo vodečo ekipo, je Novara potrdila svoje prvo mesto in predvsem zasluge, s katerimi se bo po vsej verjetnosti dokopala do naslova. Tekma v No-vari je bala kljub končnem rezultatu zelo razburljiva. Triestima je z lepo Igro spravila v zagato domačine, ki pa so kljub temu s svojim nezadržnim napadom, v katerem vedno bolj Izstopa Olthoff, petkrat pretresli mrežo odličnega Mar rija. Rezu/ltat bi sicer lahko bil le ugodnejši za Tržačane, ki pa so v drugem polčasu zapravili dva kazenska strela.
Zmaga Laverde nad SC Follonl-co bo torej ostala brez posledic. Kljub odsotnosti BaltisteHle so domačini z lahkoto nadigrali skromne goste ln predvajali dopadljivo
igro, toda njihov zaostanek za No-varo bo zelo težko nadoknaditi, predvsem zaradi moči vodeče ekipe, kateri se trenutno ne more upreti nobeno moštvo razen morda Laverde.
Tretjeuvmščeni Iris Modana Je namreč v Follonici delno razočaral in potrdil svojo nedoslednost. Moštvo je potencialno res med najmočnejšimi zaradi mladostne neizkušenosti, pa nikakor ne more zagotoviti standardno raven igre in lahko zapade v dneve, ko s težavo premaga tudi najslabša moštva. V vrstah Pro Follonice ni bilo Spanca Noguea, zato pa se je proslavila predvsem obramba, ki je z lahkoto vzdržala stalni pritisk gostov.
Tudi v Trisstou bi skoraj prišlo do presenečenja. Candy je v prvem polčasu nabral štiri gole prednosti nad «pepeiko» prvenstva, v drugem delu pa je tako močno popustil, da so domačini znižali rezultat na 5:4. pri tem stanj-u Je Trissino dobesedno navalil na Patrinljeva vrata ln nekajkrat za las zgrešil izenačenje, v zadnjih minutah pa so
gostje z dvema protinapadoma spravili zmago na varno.
Tržaški Ferroviario je z zmago nad Marzottom dosegel verjetno odločilno prednost nad SC Pollo-nico, kj bo tako po vsej verjetnosti nazadovala v drugo ligo. Belo-modri so sicer izvajali v soboto zelo poprečno igro, saj jih Je vezala predvsem trema: zmaga je bila zanje odločilne važnosti, nasprotnik pa Je bil v glavnem enakovreden. Le proti koncu prvega polčasa je Foosarl povedel svoje moštvo v vodstvo, v drugem delu pa je Sbalchiero v 12’ izenačil. K sreči je Gregor! že minuto kasneje znova premagal vratarja Tisa in dal s tem nov elan moštvu, ki je po zaslugi tokrat zanesljivega vratarja More vzdržalo pritisk gostov in proti koncu tekme še povečalo vodstvo.	Izidi
Novara — Triestdna	5:0
Ferroviario — Marzotto	3:1
Pro Foililonica — Amat. Modena 1:1 L. Breganze — Follonica 7:0 Candy Monza — Trissino 7:4 — uk —
skorjico (premnogim usodno), je pričelo deževati. Tako sta nas slabo vreme a zdrava pamet usmerila nazaj v kočo Galassi, nato pa v dolino do šotora. Da je bila mera polna, smo se šele v dolini zavedli, da smo v koči pozabili cepin in to še izposojenega!
Tofana di Roces (3.225 m) nam je vse drugače postregla. Od koče Dibona, poleg katere smo šotorili, mimo koče Cantore in do vrha smo uživali krasen razgled. Na vrhu pa, kot se rado dogaja nad 3.000 m, je mahoma zapihalo, prilezle so me gle in padle male snežinke. V nekaj minutah je bilo vse mimo in sonce je zopet sijalo.
Tega dne smo doživeli dve zelo različni srečanji. Pi-vo je bilo srečanje z novo vrsto planincev. Pravijo, da se Italijani ne ponašajo s preveliko ljubeznijo do živali, a jaz moram zabeležiti, da kjer je bilo le mogoče (med drugim tudi na vrh Tofane) je marsikdo privedel svojega psa ali celo muco.
Drugo srečanje je bilo posebno prijetno. V koči Cantore smo spoznali mladega ljubljanskega alpi nista, ki je že mesec dni kolovratil po Dolomitih, opravil krasne vzpone in med drugim prilezel do koče kar po najkrajši, po «krepki petici« tofanskega raza v solo vzponu. Dober si Marjan!
Po sestopu smo poleg našega šotora opazili manjšega, last dveh mladih angleških plezalcev. Takoj je bilo na travniku bolj prijetno in živahno. Pozneje, ko sem sedela v šotoru in obnavljala z mislimi doživetja dneva, sem prišla do zaključka, da je svet včasih res na robe: zakaj sta onadva kuhala špagete, mi pa pili angleški čaj. So mar to »kulturne izmenjave«?
Naslednja točka programa: grupa Sella in vzpon na Piz Boe (3.151 m). Ni bila zahtevna tura: vrh smo zavzeli z zelo elegantnim, prožnim stilom dolomitskih veveric. Da bi bila zmaga nad tritisočakm popolnejša, smo sestopili po južni strani in šli mimogrede na čaj v kočo Boe, kjer smo dodaii še en žig naši že tako in tako bogati zbirki.
Avti so medtem pridno čakali na prelazu Pordoi, a do tja je bilo še dokaj hoje. Najprej dolga vijugasta steza ob vznožju vrha, nato pa strmo melišče. Vse smo zmogli v kratkem času z gamsovim korakom, kajti mudilo se nam je; še isti večer smo želeli šotoriti pod vznožjem stolpov Vajolet v skupini Cattinaccia (Rosengartena).
Po klasičnih, vijugastih dolomitskih cestah smo takoj po Canazeiu zavili na desno in se po makadamski cesti (katere površina je bila bolj podobna siru emmenthallu, kot pa cestnemu tlaku) povzpeli do koče Gardeccia (1.949 m). Nekoliko višje od te je že uspevalo pravcato alpinistično naselje in tjakaj smo sodili. Globoko smo zadihali, ko smo si ogledovali zaželeni amfiteater mogočnih sten, stolpo/ in grebenov; prsi se se širile in v nas se je že prebujal podzavestni Bonatti.
Šotor je bil kmalu nared. V kratkem je bilo slišati domači zvok kuhinjske posode, ki je obetal našim lačnim želodcem vse najboljše. Po »obredu« smo zadovoljno mrmrali in potiho zapeli eno «po naše«, tako da niso kritična ušesa poslušala naše neuglašenosti. Še dolgi) v večer smo kramljali, »tuhtali« programe in zrli v neverjetno zvezdnato nebo, ki je obetalo krasno vreme.
Naslednje jutro je sonce posijalo prav na nos mojega spečega soseda. Niti trenil ni. »To ti je murni
K.« »'Si
nismo v Egiptu temveč v navadnem PlavetI Ostali so nato odobrili n}0! j’ ^ za takojšnji odhod. Nahf°	. $
nabasali z vsem potrebni	^
potrebnim ter v kratkem	■	^
«požirali» stezo, ki pelje	-e
- ™------- in Vajolet, nat« £
koč Preuss
do koče Principe, ki F “7 ^noi-vičje gnezdo postavljena (to i« jem Cattinaccia d'Antern»j . ^ najvišji vrh te skupine ■ , ja Izbrali smo si zavarovano^^
vrh, malo težjo sicer a	si*
alpinistično poanto. ^a,^onjači
«parkirali» v bližnji lese koči in le s fotoaparatom .^gii z lahkoto ^
ko na sebi smo - — v vrh. Fotografirali smo 5 . ^ pozah, dvom je bil le 6 ^ipe ja: naj izberemo Mannol ’. reo, Vajolet, skupino SeUa^.^	j v*
bogata izbira! Priv osem « možnosti.	^ ed>'
Sestop je bil brezpome vJjje na zanimivost je bila drznih alpinistov, ki so v v#ti stenah «grizii» centimetre kalne stene 6. stopnje- ^ K «Gran finale« naše 00P u jjtf-moral biti vzpon na glav«1 ^ il molade in sicer na tisoč 349 m), ki je tu<l> e51 najvišji vrh Dolomitov. v_oWl sjtJ
bilo ugodno za tak |z*et'pF na hitro izbrali manj zan . aj s*
gram. Z avti smo najpr ^ ogled ledeniškega jezerca j po pod Latemarjem, nato Pa ^ tfl ovinkih v veselem toboga jif hodne postaje novopostavJ niče, ki pripelje v nekaj
do višine 3.270 m,	#
grebena Marmolade. u“P~„jij pd se torej z žičnico, Pn^ ^oli*8 niate. 7na smo Otaca } Š
plate, zato pa smo P;al"‘Vi; sitW * dražji prevozni listek, uutt ^ tak«
nekoliko ponižani, da sm? udoben način osvajali M , a naše zadrege ni nihcc op ^ $ Glede slabega vremena . yt smo ušteli. L: južne sten ^vaii vrela megla, tako da nismo ^ ^ posebnega razgleda. Sicer P” ^ ia vožnja z žičnico *zre°,.sej i? miva. Videli smo ledenik v -e ni govi širini in opazovali	P
prvi pogled strašne razpotij, ir
bile letos, kot so nam P°v
edali-
R
«HI
*s po
‘"»It,
"•lili, N bo ^•ill
to
Nl»r
"•vili "»ipo, *Pi >keij "Fi,
Mo t
l
Olik
Kai
£*je
**ki
s
\ k
"V
H
redno izrazite. Nagajale,	ob
no smučarjem, katerim J® ^ f
' ne« *
h k
merjena le majhna Povra.'n^>var|^ letno smulio prav zaradi
sti, ki jo predstavljajo-	tf
si še ogledali greben in pasti, ki ga vseskozi sP^
Megla pa ni dala miru, v^j je že in mraz se je na
presneto čutil. Kljub temu ^ redi zapuščali ta prekra* > beli kot Dolomitov.
Zdaj se mi zdi vse to W a nisem žalostna. S tovar,fli vtf\ jem nove načrte: kot Pr' 'ryj& , na Kanin (2.685 m) s , s<ft je K Bovca. Ni kar tako! Tokrat^ 2.200 m višinske razlike. s# smo se, da bo to kazen,...njco! na Marmolado prišli_
SELMA MICHI
košarka
ATENE, 4. - Na prvenstvu v košarki s° naslednje izide:	*
Prvi dan:	_.7g (43:J«)
Jugoslavija - Bolgarija 8'•
Grčija - Turčija 's'
2.	dan:
Romunija - Turčija Bolgarija - Grčija
3.	dan:
Jugoslavija - Turčija Grčija - Romunija Po tretjem dnevu

<s$
vodi
.	" ------- --- ----- — •»w *••«—»** i yj uctjutu uviv- v^	/JfCtfU
ja,» sem pomislita, ga dregnila vivija s 4 točkami pr** fur^ rebra in mu skušala razložiti, da I Bolgarijo 2, Romunijo 2 m ,,5:
Bolgarijo 2, Romunijo




GEORGE SAND
Indiana
61.
«Pogostorna sem mislila nanj,» je odvrnila Indiana po Kratkem molku. ((Včasih so me vabile neznanske skušnjave, toda verski pomislek mi je branil. V samoti so se moje misli povzdignile. Nesreča, ki me je doletela, me je polagoma naučila druge vere kot je vera, katero učijo ljudje. Ko si mi prihitel na pomoč, sem bila sklenila, da bom umrla od lakote; toda prosil si, naj ostanem pri življenju, in nisem imela pravice, da ti odklonim to žrtev. Zdaj me pa zadržuje tvoje življenje, tvoja prihodnost. Kaj boš počel na svetu, ubogi Ralph, brez družine, brez naklonjenosti, brez ljubezni? Odkar so se zarezale strašne rane v moje srce, ti nisem za nobeno rabo; toda morda bom ozdravela. Da, Ralph, potrudila se bom, prisežem; še malo potrpi, morda se bom kmalu lahko nasmehnila... Hočem biti zopet mirna in vesela, da ti posvetim to življenje, ki si se toliko zavzemal zanj proti njegovi nesreči.«
«Ne, ne, prijateljica, ne,» je povzel Ralph, (močem takšne žrtve, nikoli je ne bom sprejel. V čem je neki moje življenje dragocenejše od vašega? Ali je potrebno, da si naprtite mrz-ko prihodnost zato, da podarite meni prijetno? Mislite, da bi jo mogel uživati, če bi čutil, da ne čustvujete s srcem? Ne, takšen sebičnež zares nisem. Verujte mi, nikar se ne pojdiva nemogoče junaštvo; ošabno in domišljavo bi bilo upati v popolno odpoved samoljubju. Mimo preglejva najin položaj in razpolagajva z dnevi, ki nama preostanejo, kot s skupno lastnino, katere si eden naju nima pravice pri-
lastiti v škodo drugega. Od davnega, lahko bi rekel od rojstva me življenje utrjuje in obremenjuje; zdaj nimam več moči, da bd ga prenašal brez trpkosti in nespoštljivosti. Odpotujva skupaj, Indiana, vrniva se k Bogu, ki naju Je izgnal na ta svet preizkušenj, v to dolino solz, a nama gotovo ne bo zaprl svojega naročja, ko bova izčrpana in uničena prišla k njemu in ga prosila za milost in usmiljenje. Verujem v Boga, Indiana, jaz sem vas prvi učil verovati vanj. Zanesite se torej name, pošteno srce ne more goljufata tistega, ki nedolžno vprašuje. Čutim, da sva dovolj pretrpela na tem svetu, vi in jaz, da se lahko opereva najinih grehov. Krst nesreče je dovolj očistil najini duši: vrniva se k tistemu, ki nama ju je dal.«
Ta misel je preganjala Ralpha in Indiano nekaj dni, nazadnje sta sklenila, da bosta skupaj izvršila samomor. Vprašanje Je bilo samo le, za kateri način samomora se bosta odločila.
«Ta stvar ima vendarle nekaj pomena,« Je rekel Ralph; ((premislil sem že, in glejte, kaj vam predlagam. Dejanje, h kateremu se pripravljava, nikakor ne bo iz trenutne duševne zmedenosti, ampak bo razumni cilj odločitve, sprejete z občutkom mirne ln premišljene pobožnosti, zato je pomembno ,da pristopiva k njemu zbrana kot katoličan pred zakrament svoje Cerkve. Nama je svetišče Vesolje, v katerem častiva Boga. V naročju velike in deviške narave najde človek občutek svoje moči, očiščene vsake človeške oskrumbe. Vrniva se torej v puščavo, da bova lahko molila. Tukaj, v tej deželi, kjer mrgoli ljudi in pregreh, v naročju omike, ld je zatajila ali pohabila Boga, imam občutek, da bi mi bilo nerodno, da bi bdi raztresen in žalosten. Rad bi umrl vesel, Jasnega čela, z v nebo povzdignjenimi očmi. A kje bi ga tukaj našel? Torej vam bom povedal kraj, kjer se mi Je prikazal samomor v svoji najplemenitejši ln naj slovesnejši podobi. To Je na robu brezna na otoku Bour-bonu, na vrhu slapa, ki se prosojen zaganja spod bleščeče prizme v samotno globel Bemioe. Tam sva kot otroka pre-
živela najlepše ure; tam sem se pozneje jokal v najgren-kejših bridkostih svojega življenja, tam sem se naučil moliti, upati, neke lepe noči našega podnebja se želim tam pokopati pod čiste vode in se spustiti v hladni in cvetoči grob, kd ga ponuja globočina zelenečega brezna, če ne poznate drugega kraja na zemlji, ki bi vam bdi ljubši, naklonite ml zadovoljstvo, da opraviva najino dvojno žrtvovanje v krajih, kd so bili priče najinih otroških iger in trpljenja najinega doraščanja.«
«Prav,» je rekla gospa Delmarejeva in v znamenje potrditve segla Ralphu v roko. «Vedno so me z nepremagljivim čarom privlačevala obrežja voda v spominu na mojo ubogo Noun. Milo mi bo umreti kakor Je umrla ona; tako se bom pokorila za njeno smrt, katere sem kriva.«
«Dalje,» Je rekel Ralph, «se bova to pot vozila po morju z drugačnimi občutki kot so naju vznemirjali doslej, in ta vožnja bo najboljša priprava, katero si morava misliti, da se zbereva, ločiva od zemeljskih ljubezni In vzdigneva očiščena vsake primesi k vznožju Bitja v pravem pomenu besede. Ločena od vsega sveta, vedno pripravljena veselo zapustiti življenje, bova gledala z radostnim očesom, kako bo vihar razmajal elemente ln razvijal pred nama svoje čudovite prizore. Pojdi, Indiana, odpotujva, otresiva se prahu nehvaležne zemlje, če bi umrla tukaj pred Rajrmono-vimi očmi, bi se mu na videz malotno in podlo maščevala. Prepustiva Bogu skrb, da kaznuje tega človeka, še rajši ga prosiva, naj odpre zaklade svoje milosti njegovemu nehvaležnemu In jalovemu srcu.«
Odplula sta. Ladja Nahandove ju Je odnašala hitro in lahkotno kot ptica v njuno dvakrat zapuščeno domovino. Se nikoli ni bilo potovanje po morju tako srečno In tako kratko. Bilo je, kakor da ima ugodni veter naročilo, naj privede v pristan nesrečnika, ki Ju Je tako dolgo preme tavalo po Mečeh življenja. V tistih treh mesecih je uživala Indiana sadove svoje ubogljdvosti Ralphovim nasvetom. Krepilni ln predirni morski zrak Je utrdil njeno slabotno zdrav-
je, v njeno izmučeno srce se je povrnil mir. Gotovo*1’ . pj
7HrQVnilrni.n nKl I	_	____i ••	....	____nVljlft ^ .Zlil'
zdravnikova obljuba na zaupljivega bolnika. Pozabi1*^ prejšnje življenje in odprla svojo dušo globokim P1*
.	. odprla svojo dušo globokim
pobožnega upanja. Mističen čar, nebeški vonj Je £ vse njene misli. Morje ln nebo se ji še nikoli ^ tako lepa. Bilo ji je, ko da ju prvič vidi, tolF in bogastva je odkrila v njima. Celo se ji je reklo bi se, da se Je žarek božanstva ujel v njemb rahlo otožnih očeh.	v F
Nič manj nenavadna sprememba se je zgod‘18 phovi duši in na njegovi zunanjosti; ista vzroka s» skoraj iste učinke. Njegova duša, ki se je dolgo "Z # upirala bolečini, se je omehčala v poživljajoči top 5pU5,L nja. Tudi v njegovo zagrenjeno ln ranjeno srce se Je wy, nebo. Na njegovi govorica je bil pečat njegovih diana pa je prvič spoznala njegov pravi značaj.	j
ju je sveta in otroška domačnost ter reševala n plahosti, njo pa krivičnih predsodkov. Ralphu j® dan odnesel kako naravno hibo, Iridiani pa kako '6it sodbo. Hkrati je otopeval ostri spomin na Raynl0fl^ K ter kosoma odpadal pred neznanimi čednostmi, P j phovo vzvišeno nedotaknjenostjo. Prav tako, kot je opazovala Ralphovo rast in njegov dvig, je padal v njeni oceni. Ob nenehnem primerjanju te dvoj , njeni duši ugasnila vsaka sled slepe in usodne ljube®*1
H
2*
k»yc
5?
točk
S
,&kl

S
ki
S*
k - S
Sr:
Im
u
Si
$
« 1
C
Sii
H
C1
«8
iVi
L Ut
2» h.
C
St
N:
N
xxx	t> r
Lansko leto sta se nekega večera večnega P°,*e po Jj, krajev napotila potnika ladje Nahandove, tri d”1 krcanju, v gore otoka Bourbona. Ta čas je dvojica počitku, kar Je bila morda kaj čudna previdnost *P 0 (K, mena, ki Ju je privedel v ta kraj. Vendar sama	^
sodila tako, kajti ko sta se skupaj odpočila
se skrbno preoblekla, kot da sta namenjena
prireditev v mestu, ubrala stezo v hrib, in prišla P°siet> hoda do brezna Bemloa.	(Nadaljevani* ,
U»
«oo
SV. FRANČIŠKA il. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA; mesečno ^ 8 p 100 din (10.000 starih dinar lav) — Postni tekoči račun:	Založništvo trt®s j S®
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - PoStni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL
vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 etatih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali beseda — Oglasi za tržaško ln goriSko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSodetš Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednik: SIANISI.av bunko - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega h.i™	Trst
|3e
S
I
N
1A
it
C*
N
e
5
6
&