H. Mirtu. HlUfB, ^^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^^. ^^^^^^k^^^^^h ^^H§B b^mm ^^^^^h ^^^^H^fli^B H^^^IIHH^^^fr ^^^^^^m ■ * ^^^^^ ^^^^^_ . ^^^^^ , ^^^^^^^^^^^ .^^^^^. ' ^^^^^^^^^^ .StoveatU Ntred- vife p» pg^i B kn)e bhrfc Avatro-Ogrtke: a Neačtk>" «to£o W ^pr^. • K ^= c*> Ieto i^] . . .' . K «*_ Sli leti ." lili 15- « Amcriko bi vte drage dežeie: m mocc , • . . • 550 cdo le*> npnj .... K to.« J^BdMcffl glede hiseratov te nj prtio* za odgovor dopfcmk* »li Bunta. tptftrmlrtr* (ipodaj, prttlKje, levo). KamfUr* ulica ftt, tetetoa *t to. hiHiM te »CmmJo po »nrihlly mIm ta tfcv 1 a« rijok tar 54 uto* prostor: taknrt po llvfe, đvakrat po 11 vte, Mkrat po lOvta. PoMmo (eufc »utor} 30 *£. parit ta afarate (m* pmtor) 30vfav)cv. ■•* imn mu p*t)*jt ■■■**" *«*■• W p« arikamtf. ~OT ■• mm« ptoMM ur«ekt ins ptilme feaarja ■* at ■»■■• ■tatar MtotL .SovomU Norod- vdja * Ltmbtful i tatavtjen na dom ali Ce se hodl ponj: ceio tafto Mnraf . . . . K 58— 1 četrt leta uptej . . . . K 15-pol teta....., 29-— | at aesec.....K 5 — PosanMtna itavllfca velia 30 vinarjev* Doptai na) te fmnlnrajo. RokopM ae nevračajo, Ww94wšštvot BaM&aTvsi altoaj Mu I (t L nadstr. levo), IoIoIojb •%• 34 Vabilo seji iraii udliora JĐS ki se vrši da6 2. marca 1919 v dvorani mestaega magistrata (L nadstr.) ▼ Ljubi (anl. ^šetok Je o'o 9. đopolutiue. DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo o političnem položaju. 3/) Poročilo o volitvi novega izvr- ševalnega odbora JDS. 4) Slučajnosti. Ii]ubl|aoa, 21. svečana 1919. NačeSsivo JDS. Kako si hoćemo urediti svojo državo? j 'ulijevanje in konce izvlcčha iz ve-i':e.za in široko zasnovanega progra-rtatičnega govora našega ministra no-t"is*ih zadev gosp. Svctozara Pribice-\ ■;«:'•. na smraievskem zboru jugoslovan-skik demokratskih strankj Of?CA VPRAŠANJA O ODNOŠAJIH e tore biti efektivna, delotvorna. S t stališča se moraio urediti naši od-:,,>. I napram vsakemu posamezniku v rar: lu, napram posameznim slojem, in nap'-im nalogam naše politike, ki mora fti 7 tem, da bq naš narod ne samo do-sior o reprezentiran na zunaj ali da ima-*vr- splošno volilno pravico ali da se ra\ namo strofo po parlamentarnih prin-cipih, nego mora v to oblika države priti še le prava vsebi- na. in to je ona špecialna velika nalojra in najtežja n a-lo^a naše stranke in vsake-te a p r a v e «r a jugoslovanske-Ka demokrata, da bo vsak član in vsak sloj našega naroda našel v jedinstveni državi svojo državo, svojo doma č i j o. Ne samo vsak Srb, Hrvat in Slove-nec kot član te^a dela naroda, ampak vsak naš mali ćlovek^iz naroda mora v tej državi videti. da je Ts-^Jržava za njc-jca, da brani njegove interese, omogo-čuje njegov napredek, da to ni država posamezne gospode, marveč da je to država onih, ki so vladani in onih, v katerih imenu se vlada Vsi veste, v kako barbarskih odno-šajih še žive poedini kraii našega naroda. Naših ljudi ie. ki so bili daleč v tu-jini in ki so \ideli, kako živi naš dela-vec v Ameriki, Franciji, da ćelo v Ne ničiji. Kadar se vrne domov, še le vidi, v kako primitivnih odnošajih živijo svoj-ci doma. Naša naioga pojde za tem, da bo država 7 veliko politiko in z uporab-Ijanjem vseh mopočih naših iinancijal-nih in gospodarskih sredstev tako dvignila narod socijalno in vsakega posamežnika osebno, da prenese kulturo in prosveto v najbolj oddaljene kote našega naroda in da stvori velik narod s tem, da. lx> zadovoljen vsak posamez-nik in vsak sloj, t. j. da bo narod tuđi na znotraj popolnoma dograjen. KMECKO VPRASANJE. — VARSTVO MALIH POSESTEV. Na dne\ nem redu ie veliko vpra5a-. nje izjednačenja zemijiške posesti ali takozvano agrarno vprašanje. Prišli smo že do one^ra posledniega roba, ko mo-remo pasti v propad, ako ne naidemo pravočasno r>ravega sredstva, Vedno sem mislil, da je velika moč Srbije bila v tem, da je ta država sestavljena iz malih posestev in ker tam ni velikih razlik med velikimi in mal^m posestvi. Pri nas pa imamo ne samo ogromna veleposestva, imamo še tuđi srednje-veške fevdalce. Nič ni bolj važno, nego da to vprašanje hitro definitivno resimo. Na zadme ni dovolj, da se grupi-ramo okrog še tako važnega političnega načela, marveč moramo iskati resenie rudi za dru^a vprašanja, od katerih narod živi. in narod ne živi samo od naših političnih zahtev. Mislim, da bo to vprašanje kmalu rešeno in da se bo naša državna oblast odločila, da radikalno resi agrarno vprašanje, da zadovolji velike upravičene ljudske interese. V ostalem bo javnost kmalu imela priliko, da se bo bavila z odpravljanjem tega vprašanja. Vsekakor je brezdvom-no, da se ne more trpeti, da ostanejo dosedanji odnošaji. ker že ima država uvoje posebne dolžnosti (vojaštvu, le-gionariem. invalidom, beguncem. pre-tcanjancem. liudem brez posesti itd. itd.). iz teh obvez pa izvira potreba, da se reSi vprašanje v^eposestva. Naj stavi vsak roko na srce. No-čem se lotiti tužnega vprašanja do dna, inarveč samo toliko, kolikor se tiče predmeta, ki ga sedaj raspravljamo, šest do sedeni let stoje možje iz Srbije pod orožjem in gledalo smrti v oči in še stražijo za nas na najbolj oddaljenih mejah našega naroda. Razven tega je toliko prostovolicev iz vseh naših kra-jev, ki so razumeli svojo dolžnost in pohiteli v pomoč Srbiji, da se naše narodno vprašanje resi s sodelovanjem vseh delov in pokrajin naroda. Ti ljudjc stoje tako pred javnostjo, ki jim že zna prirejati lepc sprejeme in parade. To so j.igosJovanski vojaki, goli m bosi nišo oj-krbljeni za svojo bodočnost, zapustili so svoje rodbine doma ali v Ameriki in pustili so svoje delo. dočim so se drugi bogatili na račun tega naroda. Sedaj pa je prva dolžnost te države, da se pobrine za rodbine teh velikih mrtve-cev, ki sov tej vojni padli ker ti naši veliki brezimeni mrtvi, ti naši Ivani, Petri, Antoni in Pavli so ujedinili naš narod in stvorili našo država Mi lahko govorimo kar hočemo o naših organizacijah. o svojem delu in o prevratu, ki smo ga izvedli, lahko se prepriČujemo in napihavamo koiikor hočemo, ampak ti veliki mrtvi so resili naše narodno vprašanje. Rodbinam njihovim mora država zago-toviti eksistenco. Država ne L>o za njih delala, ah' vzgajala lenobe, ampak dati jim mora možnost, da jim bo mogoče živeti boljše življenje in da bo-do svoj obstanek s svojim delom lahko J7as'S?ira?\ Isto velja ra one naše velike male ljudi iz naroda, ki so većji nego takozvani veliki med nami, in ki so preži-veli ogromno trpljenje. Tuđi žanje se mora država pobrisrati. Ce ne bi bilo nobenih drugih dolžnosti in zahtev, je že to dovolj, da se mora radikalno resiti agrarno vprašanje. Pa da niti ne govorimo o drugih širokih slojih našega naroda, ki stoje tuka] brez vsega in giledajo z srladnim očesom na velika posestvru željni in voljni dela, ki pa desi ej nišo mogli razviti svojih sposobnosti in rediti sebe in svoje rodbine. Država Srbov, Hrvatov in bioven-cev bo velika, ampak ona bo tuđi moralno večja, kakor je bila junaŠka in slavna Srbija, ako dosežemo, da se asrrarno vprašanie resi v tem pravcu, da se za-gotovi natmnni^ti kmećka nosest, da se vsakemu kmetu in onemu, ki hoče zemljo obdelovati, da dovofj zemlje za ob-delovanje. Naša država mora resiti agrarno reformo tako, da bo zbir malih posestev in posestnikov. Agrarno vprašanje je velike važnosti in oni, ki že sedaj govore proti agrarni reformi in pravijo, da je to udarec pioti zasebni lastnini, so v veliki rmoti. Tuđi mi stojimo na stafiščn privatne lastnme. ampak tako, da ima država pravico intervencije. Ta pravica intervencije se mora uporabiti v tej smeri, da se slabi vzamejo v varstvo napram močnejšim. Kadar dosežemo ta rezultat, da osiguramo za vse mala posesrva, ta-krat borno popoinoma osisrurali priv it-no lastnino. Ako ostaneio veleposestva in ako se agrarno vprašanje ne uredu je tuđi zasebna lastnina v največji nevar-nosti: boljševizem. DELAVSKO VPRAŠANJE. Tuđi kar se tejfa tiče. se moramo postaviti na povsem pravično siališče. Delavstvo ima svoje posebne interese in izvaja iz tega svoje konsekvence, organizira se razredno m vse to mu mora ostati dovoljeno, dotlej doklcr se država ne briga zanj, dokier država ne razume svoje naloge in dokier ne resi delavskega vprašanja v onem velik em oosegti, v katerem so pristopOe k reše-vanju tega vprasania velike demokracije, kakor n. pr. \ngHja pre*1 vojno, med njo in sedaj ob koiicu vojne. Ako se povrnemo na \reme pred vojno in vojni Čas iziuciiiio. moramo priznati, da nagrade in mezee malih de-lavcev ntso bile tako visoke, kakor v razmerju z velilcimi zapadnimi demo-kraepjami. Takrat niti kvantiteta, niti kvaliteta delavcev ni mogla ^iti jednaka kvantiteti in kvaliteti dela. Tu odločuje tndi V2g:oja, nibin dete. organizacija itd., tu se stekajo tako vehki problemi, da je nemogoče resiti z enim samim zamahom. Toda ;a^a dr>ava m<«ra za reSitev ^.eiavskega *pi?šanja storiti kar je mogoče, ne samo la povoljno rf-i vprašanie osemurnega dela. marveč tuđi. da osigura delavstvo za starost in nezmož-nost in da jun 7a?ctrvi penzijo za (Jelo Pa naj se ras"e konservativrio društvo še tako upira rešenjn tega vprašanja. bo prisiljeno da sra re^i im m pod jakim pritiskom od zdolaj. Absolutno je ne-mogoče zamisliti si bedoči razvoj člo-veštva v tem pravcu, da bi ostale neka-tere družabne ka'egronje popolnoma in preko potrebe osicrurane za svojo eksistenco in da bi poleg njih še ostale kategorije, za katere je sele ve!Iko vpra-šanje, kaj bo •> njihovim končnini živ-Uenjem in z njihovo usođo. 2ASIGUKANJE URADNlSTVA. 5 tem je v zvezi tuđi vprašanje nradništva. To \T5rašanjc je popolnoma neurejeno. Od uradnika zahtevamo, da nepristransko opravlja svojo službo. Od njega smemo 2»htevati, da porablja zakon z vso odločnostjo, ker končno država brez avtoritete ne more obstojati. Lepo je povedano, da mora državi imeti avtoriteto s svojimi humanimi in kul-turnimi institucijami in v zavesti svojega naroda, ampak povrh vsega tegra in dokier je sestavljena iz ljudi krepostnih in slabih, mora poleg vsega te?ra imeti tuđi svoj državni avtoritet. Uradniki, ki so pozvani, da čuvalo državni avtoritet in da izvajajo naredbe državne oblasti« morajo v svoji eksistenci biti popoinoma osigurani. Vendar pa ponekod na- rodno društvo ni dobro razpoloženo napram uradniškim zahtevam. Ostala nam je velika in težka dedščina, jedno breme, ki ga ne moremo nositi, in to nam je ostavila ranjka Avstro - Offrska: od-nošaj med uradništvom in narodom Je priostren tako, da je postal naprosto nemoKoć. Od vseh strani države se čuje danes en sam klic. ki zahteva, da se v nradništvu napravi red. Zahteva se prememba oseb, ki so prišle v nasprot-je z narodom. zahtevra se. da narod ob-čuti premembe in da vidi pred seboj dmso oblast, druge nosilce državne avtoritete. Ali kolikor je ta zadeva razumljiva in upravićena. toliko mora biti vsa naša družba pripravljena na žrtve, da se uradništvo popolnoma osigura in se potem neovirano posveti izvrševa-nju nalog:. Kadar se stavliajo na državo takšne zahteve. takrat moramo narodu otvoreno povedari. da nočemo biti država brez ciljenega potepa^ja. ampak mora nova država biti država intenziv-nega dela, da torei to ne bo država brez davkov in brez dolžnosti. Narod se mora v tem zmislu vzgojiti, da more samo on sebi pomagati in nikdo drugi. Država pa mu more povmiti s stoterimi ' obrestmi, kar ji je narod dal. PROGRESIVNI DAVCNI SISTEM. Razume se, da je pravično načelo, da kdor več ima, mora tadt več dati. Ta zahteva proicresivnega obdačenja je tako stara, kakor je stara demokracija. Kadar pojdemo v volitve kot novi Ijnd-je, ne smemo naroda varati, da ne b<> imel nobenih dolžnosti napram državi marveč mu moramo pokapati resno volio, da izvedemo velik socialni rjrojrram* da resimo težka ekonomska vprašanja in da hočemo ves narod m vso državo v celokupnosti osigurati ter da zahtevamo žrtve od vsakega poedinca v raz-merjn njegove moči POTREBA JEDINSTVENE DRŽAVOTVORNE STRANKE, Z&oraJŠnia vprašanja so naša slovenska, hrvatska in srbska in zahtevajo grupiranje vseh onih Hrvatov, Sloven-cev in Srbov, ki mislijo kakor razlože-no, Doslej smo imeli stranke po pokra-jinah, stranke slovenske, hrvatske, bo-senske, vojvodinjske; po konfesiiah, ka-toliške, pravoslavne, muslimanske. Vse to nas je sedaj razcepalo in delilo. Potrebno pa je. da pristopimo veidar en-krat osnovanju in organiziranju jedne stranke, ki bo smelo zastopala državno idejo, jo čnvala, ščitfla in branila, in ki bo moderna v reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj, eno veliko stranko vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev brez ozira na ime, pleme, pokrajino, de-želo ali veroizpovedanie. * ZA BORBO TREBA POGUMA IN ODLOCNOSTL NaSi protivniki ne mirujejo. Na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije Še imamo nasprotnikov s starim mišljenjem, ki rujejo in ustvariajo fakta, naša LISTEK. Kazina. Končno se je poslovila tuđi kazina cd las, Marsikateri Slovenec ie zavi-dal Nemce, da imajo kavarno na naj-lephem kraju v središču naše Ljubljane* Od ene strani naia krasna >Zvez-da«. kjer so mogli gostje v vročih po-;;>mip dneh v prijamni senci zelenih kostanjev srebati svojo kavo in sanjati o svojih velikih nemš'-uh načrtih, od druge strani glavna promenadna ulica, poleg tega še restavracija s stekle-nim salonom in vrtom — kaj hočete še vec! Tu so se šopirili nemški grofje in baroni, vladni uradniki in kulturonosci, razni predsedniki in namestniki, ponosni častniki in samozavestne eksce-lence — in so gledali na mimo hitečo Slovensko paro S primernim preziranjem in pomilovanim. Zarđali so se, da so v svoji trdnjavi. Se već: tu }e bil generalni štab. Lahko so se zadovoljno smejali, saj so vedell. da stoje pod višjo državno zaščito, kot nosilcl njene »ideje«. . - Kdaj je nastala ta trdnjava in pod kakimi pogoji — o tem naj pišejp naSI lokalni zgodovinarji. Ako bi sodi« po Prešernovi »Nebeski procesiji«, bi rekli, da je nastala po letu 1835. V SVOJI »Nebeski procesiji« namreč oripovcdtt-ie Prešeres o tem kako ie vnšto v Ljubljano — pohujšanje. Leta 1835. na vseh svetnikov dan ie pregledoval Bog v nebesih svoje nove goste, ki so se preteklo Ieto preselili v sveta nebesa, Duš gre mimo — da mflijoni! — dosti manjkalo jib ni; na komolcu v stolcu sloni Bog, se žalostno drži. Zdaj bandero se prikaže KriŠtofa Ljubljanskega. Bos? mti vstavit se ukaže hi tako povprasa ga: Kako je to, da priha^a tako malo gospode v nebesa? Sami berači in kmetje prihajajo. Edino Ljubljančani so tam dobro zastopani. Večji mesta ?o kršćanske Dnnaj, Trst, Pariz in Rim. mani gospode, ko z ljubljanske srenje, ?z njih v nebo (ifljjim. Dru?;a mesta tuđ oltario imajo tn mašnike, kaj LJnbljance mole varle, da njih mani pekel poire? Krištof pa mu odgovarja: Menim, da v Ljubljani zloći ima manj za to moči. ker je revno nje g]edi§£e, v njem te smrad, tema m mraz, ie trohljivo nje plesISče. lakot v njem, napnh, đolgčas. Tuđi druga ljubljanska zabavilSa so zanič. Strelišče je od ročna tam ie mešana družba — sploh pa je povsod slaba zabava, dra^a pijaca in ženske spletke. I Torei rajši v hožje hlšc je in bo Ljubljančan set ko v gledišče, na plesišče tiako delat za pekel. Toda satan je ključaj skozi Iuknjo in je vse slišal >BrŽ si ?misll zvita bnča za Llubljance Hmanco zidat vdihne jim kazino kaj da je, ime nove, žensko, moSko tam mladino, z materami vred kaže. Tako je torej sodil PreŠeren o ka-zini. Ako je torej satan Sele do oni procesiji leta 1835. vdihnil Ljubljanča-nom. da so »dali kalino, je to znamenje, da je prej ni bilo. V svoji hudo-musnosti je PreSeren irvajal ime kazina od »kaziti«. V resnici je to interna-cijonalno ime. ki izhaja iz italijanščine (časa = hiša). Kasino se ie imenovala v Italiji hiša. kjer je stanovalo več dru-žin skupaj. Pozneje so se zidale take hiše za častntke. Pole« stanovanj pa se je razvila sčasoma skupna kuhinja tn zabava. Tako so nastale kazine kot za-bavišča. Toda Prešeren o teh zabavi-ščih ni imel posebno dobreca mnenja. Med »hudičevimi hisami« v Ljubljani našteva tuđi »kazino«. Hiie: kasiBO, redat kolosom ta z njinri ima streffiče bodič, svoje si cetce Urtt Tudi o Ijadeh, ki so poseđafl v UiibllaBeld kazati, to MdB^PntoeaJ precej pravilno. To nam kaže nje sova zastavica, ki se tudi tiče kazine. L Šestero črk je zvezanih tako, ^ da če ta pored ena odleti, vendar ostanek praren glas ne bo, ampak pomembo drujso zadobi: bes©da la^ka z vsemi Je šesteml, In taka tudi s črkaml petcml, latinska s Stirfmi je, kranjska s tremi, in z dvema črkama ie spet Kranjieau pri vseh narodih je doma samica. IL Kraj ie beseda s črkami šesiemi, | v kter'gt hodi marsikdo s petemi, ki sra spoznal baš po sapeti štuli, i hi da le svojo to ncuraao tuli; ako nadleso meni dela, z njim, kar s StJrimI črkami povem. stortm, kar Šest jfli nikdar ne stoti z Uudmi, lahko store v sintaksi Crfce trt; piizanjam z dvema te, ak' Se se trudi z uganko slava, samka se ti čudi. Kaj je to? Kasino. Ako odbijete prvo Črko, ostane vam »asino« (t, j. osef): ako odbijete 5e drugo 5rko, ostane »šino« (t. j. pustim); ako odpade tretia črka, ostane ino (= !n), nazadnje ostane no in a Prešeren torei pravi, da v kazini sedi ma/sikak osel. ki ga spoznaš po »Štuli« (cilindru) in da vedno le svojo »tuli« — a Ce Je nadležen, -ga je najboljSe pustiti v miru. Beseda »in« fino) lahko zdnx2! vse besede'— kazino pa ne vseh Ifejdi. Kakor se vidi, le imel Prešeren kazino precej v že-Jođco, kar nf čuda. ako pomislimo, da Je Ma o4 prvtna zadefta zbtaBSče i ljubljanskih nemškutarjev. posebno uradnikov, ki se bili predstavitelii av-strijskega konservatizraa. Pravijo, da 2a je bolelo tudi to, da je tja zali a jala Julii a na zabave. Bodi kakorkoli. Takrat v Ljubljani še ni bilo tako hudih narodnih nasprotij, kakor v zadnjih letih — zato so tudi Slovenci hodili v kazino. Prešeren ie zahajal rajse v svojo gostilno, V srcu je črtii Nemce, dasi je bil sicer koncilijanten mož — ki ie ćelo svojim slovanskim znancem dopisoval v nem?>čini. Ko je bil češki pesnik Macha pri njem v Ljubljani, so I zvečer »krokali«. Na mlađega češkega I pesnika je naše vino precej delovalo, kakor aam sporoča y svojem dnevnika — pa tudi Prešeren je bil dobre volje: ko so odliajali domov, je Prešeren vpil po ulicah; prokleti Švabi . . . Zato milim, da Prešeren ni hodil v kazino, ki ie bila zbirališče puhloglavcev in biro-kratov. Gotovo je, da si je nemštvo z novo kazino v Ljubljani zelo opomojslo: tu so se shajali predstavitelji državne moči: uradniki in častniki. Vse »prve osebe« so zahajale v kazino. Kdo bi si ne bil štel takrat v čast, da zahaja v isto kavarno z gospodom pL X., Y. Tu so se vršile najlepše zabave. In sedaj pomislite na mamice in hčerke in boste razumeli. zakaj je postala kazina duševno središče tedanje Ljubljane. Sele Ieto 1843. le nekoliko prebu-dilo slovensko narodno zavest. KUub ^ temu so bili. Slovenci v kazini stalni gostje. Ćelo pozneje, ko se je siovoo- 9\ Slnn 2. „SLOVENSKI NAROD* *u 82. fcbnuuji 1M». 46» SftBV« akcija pa do sedaj ni dovolj jaka. Narod sicer m dekle, ki caka na onegu, ki prvi priđe. Toda v kljub temu ni vsejedno, kdo daje narodu prvi politično smer. kdo začne prej s široko zasnovanim de-lom, kck> že započeto nađaljuje ali pa kdo stoji prekrižanih rok. Mi hoćemo, da se izčisti zrak, da pogledamo malo bolje v bodočnost, da razširimo svoje obzorje. Tu v Sarajevu smo se sestah in izmenjali svoje misli. iTo ni dovolj. Naš današnji sestanek mora biti priče tek velikega ustvari enja, ustvarienja naše narodne osebnostu da jo stvorimo v ujedinjenju, da nastane ne samo formalno, ampak da nreieha Srbija in Bosna. Hrvatska in Dalmacija in 4a nastane poporaoma jedinstveno kra-liestvo Srbov, Hrvatov io Slovencev. f>r. Otokar Rybah Med vojno in mirom. Vest, da se je na prošnjo Nemccv sfelenik) premirje, fe novembra tneseca lanskega leta izzvala v Parizu izbruh nepopisnega veselja. Tri dni so se ljudje 2ia ulicah objemovaJi in poljubovali, plesali, mahali z zastavami in se pokrivali s trakovi in ko&arclamf, z eno besedo: Pariz je bil v deliriju. Pa kako tuđi ne? Po tolikih mesecih smrtnega strahu od-vrnjena vsaka nevarnost! Smrtonosnih xrakoplovov ne bode već; strašni so-vražnik ni samo poražen, temveč strt; v kratkem se vrnejo ocetje, bratje in Tfiožie s fronte in zamenijo krvavo orožje z blagonosnira orocHem iz mirnih <5asov. Po vsem svetu zavlada toliko zaželjeni mir! Tako se ie mislilo. Knralu pa so nastajali dvomi, razočaranja in na-posled nove bojazni. Na Vzhodu so se boji nadaijevaH in novi krvavi kpn-itikti med novimi državnimi fomracija-mi nastaJimi pa ozemljn bivše avstro-ogjske monarhije, ter med temi in Nein-đjo, Rumunik), Rusijo i. t d. so zujali Tanesti ruski kaos tuđi v srednjo Ev-Topo in morda ćelo na zapad. Pokazalo se je tuđi, da v »srrti« Nemčiji tiCita velika živlienska moč m nezlomljena volja, ki sta omogočili v najkraišem času ne samo obračunati s predstavnika prejšnjega, imperijafističnega režima, temveć tuđi odbiti nevarne napade na mlado republiko z nasprotnega ekstrema, s strani spartakistov. Najbolji dokaz notranje moči in vrejenosti razmer na -so podale volitve, ki so se izvršile z nenadno naglostjo in brez posebnih in-cidentov a ob enem zagotovile redo-Tjubnim strankam naravnost ogromno večino. Nemčija ie bila zopet konsolidirana. Nehote bc je primerjal ta uspeh z groznimi. vedno huišimi poslcdicami ruske revolucije in avstro-ogrskega pokaza, ifi s komaj pritajenim strahom se |e stavljalo vprašanje, ali bi tuđi vse zmagovalne zavezniške države v slučaju notranjih nemirov pokazale toliko samovladaiija in discipline. Vedno res-aeie so začeli v zavezniških krogih, zlasti pa na Francoskcm računati z mož-nostjo nemske revanše, ki je postajala tem nevarnejša. ker je oćividno dobivala vedno več zaslombe v nastopanju boljševiške Rusije. Danes je posta! bolj-•sevizem nevarnost za mir in red v ćeli Evropi. Poskus, da se ga z mutman-sko ekspedicijo premaza In zatre, se je izjalovil; istotako izjalovljenim treba smatrati nasprotni poskus, da se boljše-rvikc pridobi z dobroto na ta način, da se i ih v svrho poscajanj povabi na Prin-Icipo. S to Wilsonovo idejo so se neiz-memo vžalile vse ostale ruske, ententl prijazne stranke, ob enem pa sta se povzdignfli samozavest In odporna sila (moč) boljševikov. ki so bili s tištim va-T>ilom oficijelno priznani kot legalen faktor. Na Francoskem je to vabilo napravilo zelo slab vtis in precej oskodovalo Wilsonov ugled. K vsem tem zunanjim neprijetno-stim prihajajo šc notranie neprilike. Vedno rastoča draginja vzbuja nezado-voljnost in mezdna gibanja med delav-nirrri sk>ji, ki so zlasti na Angleškem za-vzela velik obseg. Na Francoskcm sku-Sak> draginjo pobijati z novim zakonom proti navijanju cen in proti prekupče-vs«lcem: s kakimi vspehi, lahko preso-lamo po lastnih izkustvih na tem polju. ska družba rbirala v »Citalnici« in smo imeli žc svojega »Sokola«, so slo-* venski rodoljubi s čitalniških zabav neredko krenili še v kazino na kavo. Sele v najnovejši dobi je slovenska samozavest zmagala nad staro razvado in kazina je postala strogo nemško zbi-rališce. Kaj so videli ti prostori? Koliko sovražnih naklepov se je skovalo v njih! Koliko smrtnih obsodb je bilo podpisanih! Kako so slavili tu Nemci svoje zjnasre! Kako so hodili ponosno in Čakali trenutka, ko pade Ljubljana pred njih noge! Kako so pokale bu-teljke ob slavnostih! In sedai? Vojaška oblast je po prevratu zasedla nišo in jo porabila zase. Kazina je bila prazna. Vse je iz-gmiJa Slovenska Ljubljana je dobro ču-tila, kaj je kazina. Ob vsakih demon-stracijah se je vaiila tnnažica proti nju Tc»da kazina je stala pod zvestim var- stvom državne oblasti. Prišlo je tako daleć da pi smel slovenski Sokol korporativno ili po ulici mimo kazine, da ne bi vznemirjal njenih ?:ostov. Lahko so se nam smejali . . . Zdaj se smejemo mi. V teli dneh se tam otvarja kavama »Zvezda«. Nekoč v bodočnosti si predstavljamo na tem mestu najlepšo ljubljansko kavarno z reštavracijo in vrtom. PosedaH bomo pod zelenimi kostanjl. V »Zvczdi« bo ijrala godba. Na starih razvalinah vzraste novo Sviienie. ___-•— V taldh rmanerah postaja Ulc po hitrem sklepu miru od dneva do dneva sla&nejsi io nuinejši. Z nestrpoostio se pricakujeio konecne odioćit\e mirovne kooierence, ki so pa menda še id5 da-icč. Kar se naših vprašaal tiče, Ie bilo do se daj oiidjelno na dnevnem redu Ie banatska Kakor znano, ie ententa Ru-muniji pred njenim vstopom v voino L 1916. med drugim obljubila tuđi Banat, to je deželo med Donavo, Tiio m Mori-šem (Maroš). Ker pa tvori v torontalski in teme^varski županiji srbska narodnost relativno većino prebivalstva in je Banat skup a j z Ba>iko (Novi Sad) za časa turškega gospodstva nad Srbijo tvoril srediiče sTbskega kttlturnega, li-teraruesa in politične%& življenja, za-hteva naša država ua podtagi narod-nostne drži in se sklicujie nanj z isto trmo kakor Shylok i\a svojo me-njico. (Ostalim državam je ta spor selo neprijeten, ker se ne bi rade zamerile Italiji, a z druse strani uvidevajo. da bi vresničenje njenih aspiracit pomenjulo veliko krivico Jucroslovarnm in nevarnost za svetovni mir. Italija ni nikomur simpatična. Po dosedanjih skušiijah ne venije nihče verolomnemu zavezniku, o njegrovi vojaški veljavi pa !e sodba Ie ena. da je namreč ertaka ničii. Zlasti v franeoskih vošaških krogih znajo dobro, da morejo v slučaju ntvarri3sti računati Ie na pomoć Slovanov. zlasti pa Srbpv m ostalih Jugoslovanov, katerih junaštvu se vsi divijo, \Tvljub temu bi se, kakor rečeno, politični krosi radi izogntfi rešitvi, ki b: ozlovoljala Italijane. S tem se tuđi razlaza, da se v francoskni listih prav nič ne čita o laskih nasilstvih v zasedenih na5Jh krajih- V tem oziru jjre cenzura ItaliJi zelo na roko. Z đru^e strani pa raz\ijajo ItalijarJ zelo živo propagando in nadomestujejo argumente z denar-iem, ki ga trošijo s polnirni rokami. V očigled vsega te?a ie naša đele-Raciia po predhodncm pooblaŠĆenju naše viade predlagala rešitev celega fari ranske^a spora po \Vils0m2. Lahi so sedaj v veliki zadregi. Ako odbiielo arbitražo, pokazujejo s tem, ča jami ne veru je jo v moč in pravičnost svojih ar-JTiimentov. m ob enem žallio \Vilsona. Ako jo pa sprejmejo. potem se s tem implicite odrekalo londoaskeinu paktu. Iz zanesljivih virov smo doznali, da ie vsled tega nastal spor med Sonni-nom in Orlandom. kateri poslednH se je sedaj odpeljal v Rim. Mi pa moramo hladno kri obdržati in biti pripravljeni na vse. Nove vojne se v Italiji boiijo bolj nego kuge. Zato pa mora biti organizacija naše vojske -lim prei izvTf ena. >Bo£ ie samo z modnim i bat a! ioni.« O sevemi naši meii ni bilo še govora. Toliko pa ic gotovo, da bode Italija, zlasti na Koroskem. podpirala za-Iiteve Nemcev in *ie posebno zavzemala za to. da ostane Beljak z vso zapadno Koroško tem posladn^im. Ali se je to r>ri nas vpoštevralo z dovoljno re^nostio? Dr. Milko Brezigar: Bospodopshs vpraHanjo no mirovni Merencif Parizu. Pariz, 18. februarja 1919. Predvčerajšnjim je zapustil Wil-5on Pariz. Tiho se je izvršil njegov od hod — ob njcgoveni priliodu pa je bil Pariz v zastavah, cvetju, statisoće-ra innožica ga ie svečano pozdravljala. Predaleč v stranpot bi prišli, ako bi hoteli iskati vzroke te razlike. Zado-štuje, da \xmo, da se VVilson ni strin-jal v marsikaterih tc>čkah, ki so i ih staviJi zavezniki, in da se stari duh prepotenec — ki se navadno imenuje imperializem — še ni umaknil duhu sprave, pravičnosti in resnJce. Wilson je odšel; kedaj se vrne, se ne ve, rnosoče ga bo v bodoče kdo drugi zastopal. Dosedaj $0 se zastopnjki petero velesil, Amerike, Anjrtije, Francije, Italije ter Japonske razgovarjali skoro izkljačno o političnih stvareb, gos po-darska v p r a š'a n i a so prišla ve-činoma v komisijah do diskusije, Vendar se že sedai še preče] zaneslii-vo ve, ali vsa) more slutiti, s kalom! gospodarski mi vprašanji se bo mirovna konierenca pecala. Najbrže samo z' vojno odškodnino. Mcdnarodni p'oložaj ffle-de vojne odškođnine ie približno slede^i: A n g 1 e ži se sicer nišo nikdar izrekli, da boda zahtevali vojno odskod-ninos vendar so io oni prvi zahtevali te ta« faktično dobfc V nm pft- mum. Um im sidtnilo * Naočito a» vmbr« 1913. so morali Nend Krofiti skoro ćela trgovsko in voina morna^ rico Angleienu t^ay<>B tc^a bodo p*i-padala »Mtike kokmije večinona A»-diii. Ktttčno |a AngUa na ta naBft Upodbijala in vuđEB* cvoiesa aajv«6-jega knainireata v prdaw>rsk«i prometa ter glede svetavaa^a teiustrif-skesa trga. Angleti so dobili dovolj vojne odUtodnine ter so sedai dts-intcreii'rani aa aadaijneni poteku leb pogajanj. Drusače Prancoaka in Eidfija. Ti dve državi ništa dobili še nikake od-škaduine. Zdi se pa, da nvidevata, da stoji njih stvar slabo, ker ni Ueključe-iio, da ne dobiio odškođnine, ker se Nemčija vedno bolj upira plačevanju* Radi te bojazni sta zahtevali, da se Mavi kot pogoi pri obnovitvi pr emir ja z Nemčijo rudi ta da mora Nemčija že sedaj takoj povrniti to, kar je od-nesla iz Belgije in Franci je. Zahtevata povrnitev i n natura, posebno stro-jev, stavbenesa materijala, živine, ži-veži i. t. d. Nas zanima vprašanje, na kaksen način pridejo jugosfovanske porušene pokrajine do vojne odškoduine, Srbija je porušenu, Crna gora ravno rako, nič manj, ali pa ^e mnogo boli pa naša Oori-ška. Cez 30 vaši ie popolnoma poru-§enih» okrosta 80 pa močim poškodo^ vanih. Poliištvo, obleka. poljsko orod-te itd. je docela izginilo. Naša država bo morala vsekakor skrbeti, da se ti kraj i. diVa in nada naše domovine zopet m sioer čini preje obuovija Zaupno, kakor v svojo mater, gledamo v mirovno konferenco ter priča-kuiemo, da bo ona pripomogla vsem ro^kodo\*anim do njihovih zahtevkov. Bodočuost bo pokazala« v koliko je ta naša nada opravičena. Nikakor pa nam ne more škodo-vati« ako zacnemo razmišljevati o s a-mopomočt. Dobro bi bilo, ako bi si predstavljali, da uam mirovna konfe-reuca ne bo ničesar prinesku da nam ne bo isposlovala nikake odškođnine. Te;hik je sicer ta korak, vendar z ozi-rom na sedanji faktični položaj v Parizu, potreben« Ako se bi izkazalo, da je bilo na5e mnenje preveč čruosledo in ako nam izposlujc mirovna konferenca primenio vojno odškodnino za porušeno Goriško. toliko bolje. Za sedaj pa uredimo svoje razmere tako, kakor da ne bi ničesar dobili. Bodirao si kovači iastne srečc! Anglija je pokazala pot, kako se priđe do vojne odškođnine in Jo je resnično dobila. Fracinja in Belgija se tnidita, da jo dobita čim preje. Kaj pa mi? Ako cakama da nam jo bo pri-nesla na dom, se najbrže motimo. Voditelji na^e države morajo biti ravno-tako iznajdljivi, kakor so bili Anzleži in tem potom priđcrno tuđi mi do svoje pravice. Še mnoKo drugih jako važnih gospodarskih vprašanj ie. od katerih smo pričakovali, da jih bo rešUa mirovna konierenca- 2a nas ie žrvijenjskega pcmena denarno vprašauje. Do sedaj se o tej stvari ni sfisalo ni-česar na mirovni konferenci. Interesj-rane države — tako se govori v Parizu — nai skrbe same* kako bodo odstranile rnalovredno avstrijsko krono ter jo nadomestile z dobrim denarjem, ki bo imel isto vrednost z zlato, V Parizu se sedaj ne more zmenjati avstrij-ska krona. V Svici dajo zanjo komaj 24 centimov. Vendar ve&iih svot ni mo-goce zarticnjatL Moramo torej začeti se resno pečati z vprasanjem, kako Donio iz lastnega resili denarno vprašanje. Da bi se govorilo na mirovni kos-ferenci o vojnem posojiln, kdo uaj plača avstrijsko vojno posojilo ter koliko naj da zanj, to ne priđe nobe-nemu na um. Mirovna konferenca je tako obremenjena s političnimi vpra-sanji ter z delom Rlcde vojne odškođnine, da ne more ventilirati te*a vprašanj a. Veliko dela provzroča mirovni kon-ferenci ugotovitev bocastva Nemčije in Madžarske. Škoda, katero je napravila Nemčija v Belgiji in Franciji. je ogromna, presega vse pojmovauie. Ako bi plaćala Nemčija 300 milijard frankov, ne bi povr-nila vse škode. Po mnenju stroko\*nja-kov bi raorala Keničija skoz 56 let de-lati takorekoc samo za Franciio in IBeljrijo. Siroviiie. pol izdelane in dovT-šene produlcte, kakor premojr. železo, stroje, les, sladkor itd. bi morala Nem-čija v edi dobi od 56 let brezplačno dobaviti samo Francijl In Belgiji, da bi pokrila vecji del do4?a. Razveu tetca bi morala Neračija od stopiti tema dve-ina državama vse gospodarske pravice, ki iili ima v ruj ini n, pr. kupne pogodbe, opcijske pravice, koncesije itd. Ne Ie pravice države kot take, ampak tuđi pravice privatnih podjetij ter sploh zasebnikov bi se morale od-stopitL Ugoto\itcv premoženja Nemčije in Madžarske Še ni gotova. Od tega, koliko sploh more nlačati Neračija, oziroma Ncniška Avstrija ter Madžarska, bodo odvisne nadaljne odloč-be mirovne konference. Sovražnc države bodo morale plaćati toliko, kolikor sploh premorejo. s arj« mb pol fm* vi a |if§B WmW M ¥. FaHaačič: (Vtisi ta tpotnhril I. Ju0Otlovmni tanajo podedov ano botoeiu ki obstoH v tem, da nfenajo pravega smisla za disciplino, sarao-zatajevanje, potrpeiljrvost. Posebno v tujini se opaža, da skoro vsak čio-vek, ki šega malo čez povprečnost, išče svoje posebne cilje po svojih po-sebsdh potih. Le redki so oni daroviti in sposobni ljudje, ki vedo, da velikost ni v tem« da se človek sili v ospredje in da mora pri vsaki stvari ime ti svoje posebno mnenje, temveč da je vrH-na znati stvari vsestransko presoditi, priznati gotove sposobnosti tuđi so-sedu, prenašati pomanjkljivasti in znati mirno čakati ali vztrajno delati. Pri naših emigrantih je izbruhnila politična bolezen v nevarni stopnji. Ljudje, ki ne bi doma nikdar priili do besede, so si tu nadejali važnost, snovali skupine, uštanavljali liste in vodili politične boje, Mesto da bi se posvetili studijam in izkoristili svoje bivanje v tujini za izobrazbo, so se vrgli z vso vacmo in z vsem besom na po-prišče političnih in cuaiikarskih bo-iev, ki so divjali kot kuga med naSo emigracijo. Nikakor nocem obsoiati vsakega, ki je mislil s svojo glavo in delal na svojo pest. Pokazalo se je namreč žc in se še bo, da so ljudje, ki so imeli v marsikaterein oziru boij Drav, nego naši oficijalni nolitiki. Vso cbsodbo pa z&služijo oui, ki so smatrali politiko kot zabavo ali pa igro, s katero se more in srne pečati po svoji volji vsak-do. Ti Uudje so opravljali v našem gibanju delo slona, ki ga spustiš v prodaj aJ no poredanske posode. DotiČniki morda iiiti pomislili niša da more njihovo deloviaije ogromno Škodo vati celemu našemu narodu in da bodo po-sledice težje. nego so jih sami pričakovali. Taki limdjc zaslužilo vso 6b~ sodbo. Obstoii pa. tuđi kategorija političnih zločincev. To so onL ki za denar prodado svoje prepričanie, svojo dušo in svoje pero. Poznam nekoliko tno-žakarjev, ki so šc L 1916. bili naj zagriz enejši centralisti, ki so prorokovali in priporočali najenergičnejSa sredstva proti vsem sortam federali-stov, posebno proti plemenskim fede-ralcem, v čas ih, ko so še živeli od pod-pore srbskega ministrstva zunanjih zadev, ki pa so brez daljšega pomisle-ka oresedlalu ko jim ie eks - faralj Nikola Petrović - Njegoš ponudil večio kupno ceno. Ljudje te vrste so se zbir ali okofi lista ^Youj?oslavie«, ki je izhajal v Ženevi v franeoskem jeziku in ki ie pisal to, kar je bilo všeč ključar ju crnogorske drž. blagajne. Posebno je bilo zanimivo, da se ta list, fd je pred inozemstvom kakor tuđi v naši sredini hotel veljati kot opozacijonalen in pripadnik krajnje levice, nikdar ni upal zapisati besede »republika«, če bi se ta imela odnašati na Jugoslavija. Ravno tako se sospodje, ki so se v pri-vatnili razgovorili ponašali s svojirai spcijalistlčnimi nazoru v listu nikdar nišo izrazili v tem smislu. Njihov so-cijalizem se ic izraial skoro naj boij očividno v rdecih platnicah revije. Ako otrebimo vse brezpomembne fraze* katerih je bil časopis ooln, ostane kot bistvo namena. zakaj 5c list iz-hajal: rušenje narodne discipline, crni tev pred tujino vseh elementov, ki 50 danes na krmilu (torei tistih, na ka-tere se inozemstvo v prvi vrsti ozira), trobfjenje sveta o razlikah med Srbi Hrvati in Slovencu prooajaranje raz-jula (federalizma, seperatizma itd.). Z vsemi temi in še slabšimi stvarrm se je pecala »Youjroslavie«, ker to je bila volja >gospodarjeva«. List je de-Ioval po osebni inicijativi eks - Kralja Nikole. Zaniinivo je. da je ta pretendent na trt»n dovolil. da se v zadnji stevilki »Yougoslavie« govori ćelo o republiki in o socijalizmu. Tako je pa£ kazal barometer. Kralj Nikola ni hotel, da hi se nje-Kovi interesi zastooali direktno, da bi se delala v »Youffosiavie« izravna propaganda za separatno Crno Goro. To bi se preveč jasno videlo in ne bi dosesrlo zelienejja plodn. Le v katnem se da kaj nrida ribari ti. »Vougoslavic« je bila pokHcana, da skali jusroslovan-ske vode. čeho-slm&i proBIemi. Znani švicairkf časnlkar W. Martin je napisal v »Journal de Ge-jevec pod gomjirn naslovom sledeči uvodnik: »Nova republika CehoslovakUa, ki io predstavljata v Parizu dva moža nai-večje vrednosti, gg. Beneš in Kramar, je spregovorila na zadnji seji mirovne konierence. V glavnih točkah ne bodo njene želje naletele na nikako nasproto-vanje. Cehoslovaška republika je bila priznana od Zaveznikov in očrvidno je, da ona niora biti, Icer je postavljena v srcdisče Evrope kot barijera proti nem-ški ekspanziji na Iztok, močna ali pa sploh ne obstoiati. Srednje rešitve ni, kakor je ni za Poljsko, in to dejstvo so se njeni delegati trudili spraviti do raz-unicvanja na konferenci velesO. Češki državnik! so računarji in realist!. Navzlic dozdevnostim jih manj vodijo zcodovfnski spomini. ki so vedno dvomljive podlace, kakor pa pozitivni prendarki In skrbi za bodočnost Češka mora biti močna, to pomeni* da mora grtipirati v sebi čim Stcvilnejši narod; imeti mora čim več sosedov, da oe bi bila izkliočno zavisna od aotaafr- ga od njih; imeti noni aa razpotaco vse svoje industrijske io zlasti rudniSke vire, da ri zajfotovi svok> neodvisnost; končno mora imeti gotove in zavaravane prometne ceste proti morja in k njegovim pristaniščem-c Clankar primerja kontinentalni položaj Ceno - SlovakJje z lego Švicarske zvezoe republike in naš te v a nato znano češke teritorijalne zahteve glede enot-nosti Češke, Moravske. Slezije in Slo-vakije. Tako bi njihova republika obse-gala, po Martinovem računu 140.000 kvadratnih kilotnetrov s 13 miliioni pre-bivalcev. Martin se strinja s češkim sta- ' lišćem, le predlaga za češke Nemce pri-inerne garancije za ohranitov njihove narodnosti in za respektiranje njihovih pravic. Cehi zahtevajo nadalje popravke meja naprarn Doinji Avstriju pruski Šle-ziji in tesinski Sleziji. Na jugu zahteva-k> mesto Požun in tok Donave do vrat Budimpešte. To je nedvomno občutna kršitev pravice narodov, ali gotovo Je, da je kontakt z Donavo, in no njem, s ce!o srednjo in iztočno Evropo za novo republiko prvovrstnega gopodarskega interesa. Na iztočni strani sku§ajo Ceho-Slo-vaki priti v neposredno dotiko z Romu-nifo in sugerirajo konferenci idejo, da se njihovi državi priklopijo ogrski Rusini. Vprašanje, koma nai se pridele ti Rusini, dela velike preglavice, ker oni ne rnarajo postati niti Poljaki, nit; Ro-muni. niti Madžari; a dati jih Ukrajini, bi imel kot siguren rezultat, da se bi prej ali slej ruska imperija dovedla na ogrsko ravnino, v srce Evrope. Češko-slovaška republika teži pri tej zadevi igrati nloso tertius ^audensa; ah" ingeniozna rešitev, ki jo predlaga, bi izolirala Poljsko od MaJžarske in od Ro-munije. proti čemur Poljaki najbuniejc protestiralo. Ko bo češko - slovaški teritorij do-bil določenc meje, bo potrebno zasigu-rari tuđi prometna sredstva. Delegati v Parizu žele internacijonalizacijo, pod kontrolo Društva Narodov, Labe, Vislc, Donave in železnic od Požuna na Trst in Reko z ene ter od Prage na Stras-burg z druge strani. 2Uasti pa zahtevajo, da se jim da, pod to ah* ono pravno obliko, koridor skozi Nemško Avstrijo, da bi mogli priti v neposredno dotiko z JugoslovanL Končno zalitevajo garancije za će-§ke manjšine na Dunaju in v Luiicaii. Tak je program. On je obsežen ta široko osnovan, pripraven, da zagotovi vehčino češko - slovaske države; žali-bog bo republika v svojih novih mejah obdana okrog in okrog od pasa tujih narodov, Nemcev, Madžarov, Rusinov in Poltekov, ki bodo brez dvoma v bodočnosti delaH še velike skrbi praški vladi. To bo t novi Evropi slaba stran vseh moćnih đržav in pravica narodov natančno primenjena za one, ki vlee/. od nje dobiček danes, nam prioravlj: se Jepe dni. Vetrdar je treba vpoštevati tuđi i!ospodar?ke potrebe novih drža- iii češko stališče, ki je v Parizu rako n >c-no dokumentirano m spretno za^o- ut~ Jano, ima vse izglede za zm&go, č> f.c ne popolno, pa vsaj ▼ obilni meri To nas bo fskreno veselilo, ne samo mdf simpatiSe, kl )o morajo vzbujati C-cbl pri vseh priiateljih svobode, temveč ni-di zato. ker bodo pomagati napraviti »precedente« — vsal ▼ kolikor se tiče rnternaci>onalizacije važnih komur^ica-cijskih potov — na katere se-bomo p?&: dvoma skiicevaK tndi mi Svicarji ▼ najbližujem času, Narodna dinastija. Pod tem naslovom je poslal posebni ođposlanik nglednega švicarske^a lisU »Journal de Oeneve«, g. Jean Martin, ki se mudi v Đeoffradu, zanimiv članek svojemu listu. V prvem delo opisuje življenje kralia Petra sedaj po zmagi. Pripoveduje nam, kako ie stari kralj, iz žalosti radi težke nesreće svojega naroda, pnstil po stari srbski navadi rasti brado, da bi s tem simbolizira! svojo žalost Ali sedaj, ko »so se spolnile sanje njegoveira življenja, ko so se vsi jugoslovanski narodi ujedinili pod žezlom njegove dinastije, se je dal% v znak veselja, obriti in je s tem zopet dobil staro lice, tako dobro poznano vsem 2c-nevljanom. DetaH brez važnosti, bo morda kdo rekel: ima čisto prav, alt ne sme se pozabiti, da igrajo na Iztoku ztmanii znaki jako važno ulogo. Za vsa-kega Srba simbolizira zgodovina brade starega kralia »nesrećo, a potem osvo-boditcv domovine.« Nato dopisnik piše © uašem regent« Akksandrn. Pripoveduie o urlskih, ki jih ic dobi! v avdijenci pri njsm- Alek-sander »se posebno zahvalinje Francifl, ki se je veđno pokazala kot zvesta prijateljica, in izraza nado. da bo predsed-nik VVilson, čigar vlada ni vezaru po nobenem starem dogovoru, podpiral za hteve jns:oslovanskega naroda.« »Kakšen je,« nadaljuje dopisnik, >po- * Iožaj princa Aleksandra v pogledu notranje politike?__V splošnem ^e more potrditi. da so Srbijanci pristaši dinastije Karadjofdjevićev, katerih z«oxlovina se tekom zadnjih let popolnoma pokriva z zgodovino naroda. Kralj Petar in princ Aleksander so pretrpeli med vojno iste nesreče kakor ćeli narod. Marsikateri Srb bi rajše imel republiko nego tujo dinastijo, ali vsi smatrajo, da bi odpra-viti prestol danes, pomenflo gtoboko ne-bvaležnost proti družini, kl se je z dušo in s telesom posvetila naroda. Samo neodjenljivi nasprotniki Paiičevesra režima bodo glasovali proti monarhiji V novih pokrajinah so Jugosfovani toUko trpeli od avstrijskega režima, da |e njihov ideat v zmishi modernih idej, repnbtikasskt En del njih bo branfl ta ptrncip tadi pfcd y^*»*< M'iinirrr vttdsr 46. $tev. .SLOVENSKI NAROD*, da« 32. febroirj« 1919. Stran 3. se nam zdi, da v splošnem prevladaj* sledeče mnenje v vladajočih kraffih: »Združenje srbskega, hr\utskega in slovenskega naroda nam ie mnogo bolj važno, nego notranja oblika vladavine. Ali ne moremo zahtevati od Srbijancev, ki so mnogo frpeli za naša stvar, iz-ključitev narodne dinastije Karagjorsje-vićev. Vsled višjegra interesa naše države se priključujemo monarhiji, ki bo široko demokratična in svobodoljubna, kakor jo sicer razumeva todi kraljević Aleksander.c Ceprav ni mogoče izreci točnih prorokovani o dcželi, kjer so politični bojt vedno zelo živahni, se vendar zdi, da se more že v naprei, ako se ne zgodi kaj nepredvidnejra, pričakovuti, da bo bodoča Konstiruanta potrdila monarhič-no obliko nove države s kraljevićem Aleksandrom na Ćelu kraliestva... V oceh Jugoslovanov simbolizira dinastija Karadjordjevićcv narodno edinstvo.« Zborovanje uredništva denarnih zavodov. Dne 0 t- ro. se ie zbralo uradnistvo denarnih zavodov na slov- ozemliu SHS v Narodnem domu, da 6e poraz £ro-vori o svojem položaiu in nieffovem zbolišaniu- Zborovanie ie bilo nepri-čakovano dobro obi^kano. Ideležili >e sia nišo samo uradniki liublian^kih in kranjskih rienaraih zavodov navzoH so bili tuđi uradniki iz Štaierske- Po Dozdravnem naerovoru predsednika 5>trokov"ne skupine sr- I^rnčka ie poro-čal tovariš Hiter o položaju, v katere-ma ie pahnila uraaništvo dcnarnih zavodov vojna- Gradi se nova država, ki hoče bi;i srečna domovina vseh slolev. To pa Fe more doseći iedinole s sode-lovanjem veeh ?loiev na upostavitvi njeneera notranieira ustroia in nien^ra organizatoričneira reda- Potrebo teci sođolovania čntiio preflv^ra organizirane vr5te delavstva. ki ie že prav pridno na delu. da si ustvari in zaso-tovi one predpoiroie, ki eo mu potrebni, da si svoj položai y novi državi iz-boljša. S proletarijatom se ie zsribal tuđi srednii stan in med tem v prvi vrsti uradništvo- Le to fe s evoiimi etalnimL drasrinii docela neprimerpimi prejemki y voinem čnFii trpelo naiveft Izvzeto ni bilo uradništvo denarnih zavodov. Brezčufnost kapitalizma, lastno podcenievanie svoiejra dela in stanov?ka nesložnost so bili. ki ?o £?a pod strahom baioneta izkoriščali, kakor Še nikoli- Dočim vidimo denarna "Dodiet.ia danes na indo-ksu voinih do-bičkartev. ie niih uradnistvo, ki ie svotras bilo na e:lasxu da ie inpotno najbolje podprto. med uradniekimi vrstami najbolje platano, gospodarsko TKVPolnoma propalo- Drasriniske đokla-♦ie nabavni pri«r>eyki. ki so se tn in tam priznavali, bili so le drobunice. ki nišo dosesrle svoiecra nrrnena Ne mani-ka pa zavodov. ki svoienru tiradništvri niri teh drobtinic nišo privošcili- Od-padli so dopusti, delo se ie pomnožilo, števiio uradništva zmanšialo. hrana ie bila slaba in nezadostni. dra^rmia n?-preinacliiva. vse ta ie povzročilo da stoji danes uradništvo denarnih zavodov pred svetom obubožano. zadolženo, telesno oslabiieno. duševno znmčeno. Tako dalje ne more oetati- Uradništvo 5e mora iz iecr& obupnesra položaia dvi^niti' K temn moralo pripomoći uprave zavodov. politične stranke, vla-jla. pa tndi uradništvo sarno- Treba ie tetneliite recnilaciie plač in shižbenes'a rarmeria na podlaci soriialnih in demokratičnih načel. ustaviti se mora na-dfi'ino zadolževanie z uvedbo nabavnih pTKTjevkov, tuđi s© rnera uradinčtvo nreskrbeti za slučaj bolezni s primer-nim zavarovaniem- Po živahni vse-straoiski razpravi eo se epreiele reso-lucH*?. ki pozivliaio uprav© in politične stranke, da ugode zahtevam nradni-štva, deželna vlada pa se napro^a. da odredbenim potom ščiti tndi ttradni- štvn denarnih zavodov. Tovariš Lenček ie rarpravlial o izbolišanju stanovske orsranizar-iie-Poudarial ie. da zainore uradništvo do~ seči izpolnitev svoiih zahtev le potoni niočne orffanizaciie- Oreanizacila pa raore biti moćna le. ako temelii na ?oli-darno?ti in stanovaki zavesti veeh cla-nov' Poeta%'lia za vzsrled delavstvo. ki i<» z vztrainim orffanizariiqkim delom tiosearlo. da ie dane? gmnotno bolie situirano kot uradništvo. Poudaria tuđi potrebo intenzivp.e^a zanimanja za poci-jalno zakonodaio in finaneno politiko države, ker ie od tesra tndi v veliki mori odvlsen ermotni položai uradni^tva« V teh vprašaniih potrebno ie sodelova-nie z drusrimi oreanizaciiami deloie-malcev. Stavlia predlojrp elede sdrii-žitve veeh zasebnih uradn'kov in nrnd-nic na ozemliu SHS v enorno organi-zaciio- Po obširni debati o teh zadevah ie bila spreieta tuđi resolumia. ki se izreka za sodelovanie s ?trokoynimi orsranizaciiami delavstva. Sledil ie nji to občni zbor strokovne skupino arad-nišh*a denarnih zavotlov v DruMvii /a-sehnih uradnikov in uradnic ter *o bili v od^or ptrokovne skupine izvoHeni: Gc. Sladonia. Koritzkv Flere.JDeu. Hiter. Krištofič. Novak. Kuret. Škornirk. Lenrek. ^Jakša, Jerić. Vidic. Plaskan in «rdr- \rinskele- Izvolil se ie na to od^ek z?i sestavo enotne službene prasnnatike in odeek za enotno ureditev penziiskesra zava-rovania uradništva denarnih zavodov« novins&i pregled. T«me-švarska »Slo^ra* od 15* febrn-aria piše pod naslovom >Centralizem ali partikulari£«m< o Slovenci h^: >Slovenci eo naši najnaprednejši bratio. Bili so presranjani od Nemrev. maihni. osamlieni. a vendar so vzdržali skozi fitoletia vse nemžke napade in se obranili nepokvariene Pod srroznim pritiskom Xeracev in Lahov. katere so vs© avstriisk« vlade protežir&l© na ekodo ondotnegra našoara življa, so se Slovenci vendar znali obdržati. A ne samo to. oni so se kulturno visoko povzpeli. da imaio prav malo analfa-betov. in imaio krasne onranizaciie- Ko ie prišel čas boia. so Slovenci kot n»t; zavedneiši del troimeneca naroda dali inicijativo, da se osnnle v dunaickem Pftiiimanni >vm<*tormaki kiobe ki te daloval v stalni svezi a >češkim •▼»• som< in ki im« velike sastaje, d» ie Avstriia razuadla in da se ie ustanovila Jugoslavija- Niihov Janez Krek in njihov Anton Korošec in druffi so si priborili neven Hi vih zaelue za naso stvar. Toda o tem druizikrat- Ti Slovenci, ki ti* bili tako vneti in prepričani republikanci, so se obči stvari na lmbo in v i»rid Jucoslaviie odrekli sv#-lemu prepričaniu. so prevzeli ?lo-£ o posredovalcev med Hrvati in Srbi in tako se ustvaria to. kar le bila želja Srbov in srbsko-hrvatake koaliciie: Jucoslaviia ie kraiie^na pod žezlom Karasriorgievicev- Za Slovenca ni večie sreće, kakor če se raz-eovaria s Srbom: tako nas liubiio in iako so nam hvaležni. To trdimo z vso eojovostio. ker smo svoiečasno. ko se io šio za to stvari, bili natanfno poučeni o toku doerodkov od zelo odlične Mrani, tako da se Srbom ni treba spu-ščati v prepire s Hrvati — to vloco so prevzeli Slovenci, ki ?o st«li vedno na srb?kera stališf'TL in Hrvatia ki so za-stopali naspromo stališče. sa vedno >dolazili v sukobe s Slovenci« V »Jonrnalu đe Geneve« od 17- fe-brnaria piše Jean Martin o kurzu av-striiske krone v Srbili in o po^kusih. da se ^oravita kurz avstriiske krone in kurz dinari a kako v sklad- On smatra to sk(>ro za nemosroee: ta problem ie za iueroslovan^ko državo skoro tako teiak kakor kvadratura kroera- Kako ufinku-ie dolovitev uradneera menialne^a knr-za na cene. o tem navaia en zcled: Tr-srovec ima blacro. katero reni na 100 dinariev To bi bilo do uradnem kurzu (po prvotno doiočeoem op urO 200 kron. Dnevni kurz za 200 kron pa zna^a ^amo 65 dinariev- Zato bo trero-vec kalkuliral sleđoće: Ce ho^em dobiti svoi đcn-r moram zahtevati 150 dinar-iev = 300 kron za blaso. da dobim pravih 100 dinariev- Na ta način se ce-na blacu vedno vzdisnie. Politf?ne vesti. SESTANEK ČLANOV ICnAjEVTVIH ORGANTZACTJ IN POLITIČNIH DRUŠTEV JDS. V LJUBLJANI se v-rši v ponedeliek dne 24. t. m. ob 6. zvečer v Narodnem domu v zborovn!-nici tainištva JDS. Na sestanku se bo govorilo o do!oči>/i ljnbljan. kandidatov za izvrševalni odbor in o ustanovit-vi okrajne organizacije za Ljubljano ter se poročalo o sarajevskem zborova nju. Tafriištvo JDS. K1^AJE\7^A ORGANIZACIJA JDS. — DVORSKI OKRAJ vljudno vabi vse elane in članice na svoj občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 27. svečana ob 8. uri zvečer v re-alki (sreometriČna ri^alnica, I. -ladstrop-ie). Udeležite se občnega zbora zanes-Ijivo. PO ZBOROVANJU VODSTVA VLS. Zdi se» da se zopet vrač-ijo čaši brezplodne polemike in presekavanja besedi. Ne vemo prave^a razloga, zakaj skuša današnji »Slovenec« nekako ublažiti onot kar smo konstatirali včeraj iz njegovejra poročila o zborovanju vodstva VTJS^ da se je to vodstvo končno izjavilo jasno: da je za politični centra-lizem z enim zakonodajnim parlamentom in za okrožia z demokratično samoupravo, torej za naše stare zahteve. Vse drago, kar je »Slovenac« dodal tej konstataciji, zato da pove, da morda le ne bo kooperirala VLS z veliko JDS, ie tako povedeno, da moramo danes na svoje obžalovanje očitati »Slovencu«, Kar smo pred nekaterimi dnevi zaradi par notic očitali i>Napreju«, namreč ne-pošienost v polemikl. Pravimo, da trdimo to na svoje obžalovanje. ker nam lahko »Slovence« veruje, da nam ni do takšneg^a besedićenja. Trditve. ki opra-vičujejo trdo besedo, so sledeče: Iz na-Črta ustave je »na tihem izg^nil« volilni proporc, a nacrt ustave je izdelal za-stopnik JDS. »Slovenec* dobro ve, da priđe ustava pred narodno predstavništvo, da je ravno JDS tista, ki zahteva proporc, morda tuđi ve, da je minister dr. Krarner dal ustaviti objavo začasne ustave in če je »Slovenec« čital naš včerajšnji intervju z g. ministrom, mora vedeti. kdo je za proporc. Zraven te?:a še trdi, da je proporc v Srbiji poprel obstojal. Da ne bo drujrih prepirov. naj si vsakdo. ki se zanima za to, prečita prejšnjo srbsko ustavo. Samo ne vemo. čemu naj bodo take trditve? Tretja takšna nepoštena trditev je, da je JDS nasprotna slovenskemu vseučihšču v Ljubljani, dasi je piscu one notice morda znano, koliko dela Je izvršila vseučili-ška komisija, kai nacravlja. in kakšnega mišljenja je 99 *7c njenih članov. Toda iz strankarskih ozirov je morda dobro. če se o JDS. razširiio podobne vesti? Končno si dovoljuje list tuđi še trditev, da je naše glasilo bilo proti sklicanju de/.elnega zbora. Noćemo ponavljati tega, kar smo povedali v diskus ji prošli teden. sarrto konstatiramo, da se je vodstvo VLS. jasno izreklc za našo zahte-vo po sklicanju deželne^a »zbora« kot posvctovalnc^a in kontrol-nega organa. Končno si dovoljuje »Slovenec« z visokega, da nas poduču-ie o mišljenju, v katero se moramo sele vživeti, in da nara vsiljuje razne na-svete. Da se izojmemo nepotrebnim po-lemikam. ki jih, kar ponovno naglaša-mo, ne želimo v interesu dobrega sode-lovanja vseh strank u vladi in narodnem predstavništvu, se vzdržimo vsa-kc?ra nadaljnega odgovora. »Slovenca« bi samo na to opozorili, da je pred nekaj dnevi naš stavek >ako je res dovolj dobre volje« itd^ vzel za. temelj ogorčene ga protesta* kakor češ, da smo s tem žalili baš stranko VLS.. in je iz tega izvajal ćelo vprašanie o nadaijnem sodelovanju v koaliciji v deželni vladu S piscem današnje »Slovenčeve« notice se ne borno prerekali. Da ne bo drugih nesporazumijenj, naj nam bo dovoJje-no povedati še to, da nepoštenosti ne očitamo niti stranki, niti glasilu, marveč samo piščevi, upamo podrejcui ontt, ki je morda vaieom pokrnizirajija še iz Su-steFšičeve dobe. Apeliramo pa na vodstvo stranke In njenega glavnega ^*-sila, da skrbi za dostojno polemika ako že misli da je potrebna: »inanj teorije in več prakse! manj do^em hi već defanj!« ĆASKAM. IN 8TRANKARJ8TVO. Pred tremi dnevi ie v našem lista kulturni del&vec ki ni političar, ki *& pa rajdi nieffovecra dela in irlohokesa preprič&nia spoštuieio vse naše stranke, obi&vil v našem listu poroetlo o Cankarievi številki > Demokracije «• >Napreic, ki ie Cankariev poemrtni kult nekako monopoliziral in kateremu sido v zadniem času opetovano morali očitati razne nepoštenoeti v do lemi k i se zopet spravila na >Tavčariev list« in na iziavo županovo o Cankariu V porocilu vidi nekakšne >mahinaciie< za reputacijo dr. Tavčariar Mi nimamo naunena braniti dr- Tavearia- Ce bo misli 1, da ie potrebno, bo to že sam storil- Ljudie pa, ki zahtevaio na v»« fctrnjii različne >kulhirnosti<. ne emejo biti sami brez nie Č© ti ffospodi« brez podtikani ne rooreio živeti. um ta eicer ne mislimo slediti, in če iim ie v l&erno reklamo treba, da z&htevaio od nae. nai privatno živlienie pokoinecra Cankaria smatramo za tako sveto, kakor niesrov« spieo. nam ie to mdi prav. ker smo tuđi mi mnenia, da ves tam-tam >vzvišene-mu ppominu Caukari^vemu ne bo škodo val-< Tndi Wilde ie bil druero kot umetnik in drueo kot privatnik. Da ne bo n£*spora7TimIien1a, nai povem da iaz ne bi bil obiavil one iziave o podno rt Cankariu- kakor ie to storil or. župan to na samo radi teea ne. ker i* bilo pričakovati že vnaprei. da bo razna nenodnisana gospoda padla po t e i isiavi in napasla na n i e i svoio >kul-turnot ogorčenost, ker ie že vnaprei bilo cipto iasno. da ne bo nik-do ho t e 1 te iziave tako pošteno in ne-literarno razumeti. kakor ie bila podana namreč da ta iziava dokaže, da med Tavrariem in C&nkariem ni bilo nikdar nobeneera naaprotstva, marveč čisto drucračno r&zmerie- Co le literarna in >kulturaa< Dolemika Dotrebna v politične fivrhe nai se ie le poslužuje, ko-mur ie potrebno- K. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Froti^ev intervju z đopisnikonui ^Time»a*- Beograd, 21. februaria-(JA kor- urad-) Dopisnik londonski b s-Times< v Beogradu sir Kalvera ie ime I razgovor z miaistrskiin predsed-rakom Stojanom Protićem Ministre ki predsednik ie iziavil dopisniku: Ratli bi dobili nekai oficijelnih iziav o vpras&niih. ki v t«n momentu naiboli interesiralo nado novo kralievino-^ Z veseli em sem vam na r&zpolacro Naše kraljestvo sedai se ni formalno in uradno priznano v mednarodnem po-ffledu, dejansko pa že obstoii- Imamo svojesa reeenta, svoio upravo, svoio armado. svoio diplomacijo, svoie ti-aance in svoi teritorii Uradno prizna-nie bo prišlo kmaJn. O tem sem elobo-ko uverien iu prič&kniem ra mirno in ?-aupliivo- Za nas ie poerlavitao to. da so odpravljene nepremoeiliive ovi-re. ki so delile naš narod in da ie mr-tev zlobni sovražni habsburški orel* To 19 zasluga iunaitva in brezprimeme vztrainosti naše era naroda. Mi že sedai čutimo in govorimo kot ena država kljnbu različnim imenom, ki so nam jlh dali v Parizu Londonu in po druelh mestih* Ćutimo se kot sinovi in državljani kraliestva SHS- Kdor sroTori kdai izmed na«, crovori samo kot tak&en Kraliovina Srbila v re^nici ne obstoia več. Obstoja samo še x ozirom na med-narodno pravo, ker kraliestvo SHS Se ni uradno priznano- Naš ustavni Dro-ffram ie priprost: kralioetvo SHS 8 krali em Petrom in dinastijo Karasriorsr-ievićav, parlamentarna in moderna demokratska država s eplosno. enako in direktno voli Ino pravico ter ^roko administrativno samoupravo Kakor i« izerinila Srbiia državnopravno v kralie-st\n SHS. rarnotako ie naravno, da be zirodi isto tuđi e Hrvatsko, tako da v novem krali-estvu v pra\Tiem oziru ne borno imeli več ne Srbiie, ne Hrvatske. ne Bosne, ne Dalmaciie. ne Sloveniie in ne Crne firoro- — O meiah kraliestva SHS ie iziaril minietrski pred* sednik Protić: Vpraeanie naših meia ni težko. ako priznavamo načelo narod-nti kot naibolio podlaco za bodoči mir in usoditev pravičnosti. Posebno pri nas pa se mora vpoštevati, da smo ži-veli stoletia in stoletia pod tuiimi vla-dami. ki so vseial« na našem eklenie-nem teritoriiu tuie narodnostn© otoke Moje mišlienie ie da bi bilo za bodoči mir zelo koristno. ako se tu i i elementi vrneio v evoio pravo domovino, odko-der so iih izvabili naži sovrazniki- V tem oziru nai se iim daio vse moeoće olapave- Po principu narodnosti ie mela našeea noveea kraliestva SHS na zapadu in severozahodu Jadranskeera moria. V vsei Dalmaciii. na otokih in otočičih. ie komai 18-000 Italiianov proti 700000 Srbov. Hrvatov in Slo-vencev. Reka ima sicer res italiiansko večino. ali le zato. ker ie nenaravno odrezana od Sušaka. Pa tuđi ta većina ni prav it.aliia.nska, ampak italiiana-ška- Znači Ino ie. da vs« resko rrebi-valatvo ne raztune samo. ampak tuđi govori hrvatsko Reaka okolica te po-polnoma hrvatska« Te težkoče po mo-iem mneniu nišo velike, ako «e reeno in obiektivno razpravliaio Londonski doarovor ie iz^ubil svo>o reHavnoet tako Tsled iziav zaveznikov samih, ki so era podpisali. kakor tuđi posebno vsled popolnoma irpr«me>nienefira i>oli- tičnecra in voiaškesra položaia Navad-no sa t tem,oziru zavzema nepraktično stalidče- Ćelo naiboliši priiatelH iz velike Britanije so na nepraktičnem potu ko ee prizadevaio. prepričati aro-spoda Sonnina in italiianfiko vlada da bi bilo ▼ interesa Itoliie. ako se odre-Z& lonđonskemu. dogovoru, in ko nam svetuieio. nai ae Diijatelfeko sporazn-memo z Italiio. da se redi konflikt, is-viraioč iz londonake*fa dogovora* Kar se mene tiče. sem mnenia. da bi bilo mnoffo boli Driorosto in ueoeSneise. ako se londonski dogovor formalno , proglasi sa sastareleea. ker de facto i in de litre ie itak nm obatMa **& Naft i navedenih nm^^tfh- TtaTilannlrt okupa- I diske čete nai se v sporann ozemliu zameniaio z emeriskimi ali slovanski- i mi. Na enak način se mora resiti vpra- * ianie banatskih meia Tuđi tukai nas -ovira nekak taini dokument ki «ra ima v evoiem žepu Romuniia, vendar pa 86 meni zdi. da so zavzeli zavezniki v tem vprasaniu boli praktično stališče; ako smo dobro informirani, ie bil ta pakt progl špn za neveliaven- Romun-ske pretenzije v Banatu so neupraviče-ne Zahodni Banat ie obdržal srbski značaj kliub vsem naporom Nemeev in Madžarov v 18- in 19 stoletiu da pre-ženeio Srbe iz Banata in Bačke in koloniziralo te nokraiine z Nemci. Madžari in ćelo Romuni Nailepši zeodo-vinski spomini Srbov so v zvezi z Banatom- Obrekovania* Beoerad. 21- f©-bruaria (Li kor- urad.) Ju^oslov dop urad noroča: Nekateri hrvatski listi po priobčili veet. da ie vstonil minister za eocialna skrbstvo Vitomir Korač v konzorcii ki snuie veliko leeno trirov-eko podietie« Jueroplovapski dopisni urad ie pooblaičen izi&riti. da ie ta vest popolnoma izmisliena in brez vsakf r>odlaxre- Promet z Beosradom« Beoerad. 21- februari a fLi- kor- urad) Od vče-rai ie zopet otvorien promet no Donovi med Beocrradom in Gradištem ter med Beogradom in Novim Sadom- Glavno orožie laž. Beoerad. 21. februaria- (JA kor urad-*) Jucoplovan-ski dop- urad poroča: Amerieki listi eo nrinesli interviu italiianskeffa časni-karia CaBacniia z ministrom za zuna-nie stvari dr. Trumbićem Kakor bo uradno poroča, ie intervju prosta iz-mi^h'otina in minister s Casasniiem sploh še nikdar erovoril ni- Zacrebški bančni aradniki Ka zbolišanie svoiecra položaia- Z a e r e b. 21« februaria. Med zacreoškimi bančni-mi uradniki se ie začel močan pokret za zbolisanie materiielneca etania Uradniki zahtevaio ureditev plač in zrnanišanje delovneea časa od 8 do 10 ur na 6 ur dnevno- Pred tedni bo že vložili uradniki pri bankah tozadevni memorandum, na katereera pa banke še nieo odffovorile- Uradniki so pripravljeni etoriti tuđi energične korake, da evoie zahteve izvedeio in ni izkliučeno. da priđe ie do splošne stavke bančnib uradnikov^ Savski most med Zemunom in Beogradom. Zaereb. 21* febrnarja. »Obzore ir.vlia iz Beograda, da ie ponudila neka dunaiska firma beogradski vladi. da dvisme in popravi most med Beogradom in Zemunom tekom 6 tednov Za-htevala pa ie placilo ne v denarju, ampak v živilih. Vlada ie to zahtero odklonila, ker 1e že oddala popravo mostu neki banatski firmi* Posebna vlaka ob priliki otvoritve narodnegm zastopništva- Beograd. 21- februaria- Posebna vlaka za delegate v narodno zaetopništvo se odpe-Ueta. 26- t- m, iz Gniža in Liubliane- V Brodu prestopi oni del deleeatov. ki se pripelie iz Gruža v liublianski vlak Predsednikom pokraiinskih vlad ie centralna vlada naročila. da izdaio delegatom certifikate za prosto vožnio v Beograd- Ce bo kateri izmed deleeatov to priliko zamudil, se bo moral kasneie peljati z navadnim vlakom- Anketa za sanacijo prometnih raz-mer- Beograd 2L feBruaria- Trgovinski minister Ribarac ie sklical v Beograd anketo delegatov železničar-fev. paroplovnih družb. mdnikov In drugih večiih firm eelega teritoriia kralievine SHS Anketa, ima naloeo nai ti pota za skoraišnio sanaeiio naših sedai nevzdržliivih prometnih razmer VračaioČi se srbski državliani iz Rnsiie. Beograd. 21- februaria-Vecia skupina srbsklh državltanor. fcl se te nahaiala do sedai ▼ boliševiJkem uietništvu na Ruskem. ie bila zadnie dni izpu§čena- Vra5a se preko Madžarske v Srbi i o- Srbski vietniki se vracato. Beo-erad. 21- februaria- Iz Dubrovnika porocaio. da ie dosnela tiakai iz Tou-lona ladta >Mil Feri< % 850 erbskimi voinimi vietniki iz Nemčiie- Pričakovati ie se nadalinih takih transportov v kratkem. Poskaiena novzročitev irpora-Beograd. 21. februaria- Iz Prizrena poročaio. da se ie popolnoma ponesre-čil poizkus Italiianov. izzvati s pomočio .\rnavtov v okolici Peči resneiše nemire in upore- Narodno caetopni^tro se sestane 1- ne 15. marca. Beograd, 21- februaria- Jugoslovanskl dopisni urad ie poohla^cen. da obiavlia. da se narodno zastopnietvo sestane 1. marca, ne 15« marca. kakor so to poročali nekateri slabo informirani listi- Reka ea močno JDS- Mini«ter Sve-tozar PribičeTić in podban Sreie Budi-savliević sta preiela iz Reke brzoiavko s 164 podpi;=i- Brzoiavka zahteva. da se sestavi močna politična stranka, v kateri nai se zberevo mnoaoštevilni elementi nažesa troimenesa plemena, ki stoie na stališču. da se more kulturna, narodnostna in sociialna naloga od Soče do Vardaria kar naihitreie in nai-popolneiše izvršiti, ako pospešimo ureditev naše države na načelih skupne zakonodaie in eksekutive ter izločimo vse plemenske in pokrajinske meie. dedščino tuie nadvlade in tuie zgodo-vine. — Brzoiavka z enako vsebino ee ie poslala tuđi dr- Trumbiću v Pariz. Pohvala naSeoM ▼ojaitvo. Mirtbor, 21. februari a. (U. k. u.) Današnje povelje štalerskega obmefnesa poveljstva vsebnje nastopno izjavo načelnika Štaba vrhovne komande: »Na* poslanUc ▼ Parizu se ie ir-raziU da je v ameriških merodajnih krosib nar^ilo Jako dober vtis Doročilo, kJ so ga poslali odposlanci o naSem postojanja na-pram nemSkcmu \n madžarskemn prebival-stvn. Jako vafno je. da bo ravnala naša vojska tuđi nadalje tako«. Sistematično raznarođovanie. Pod tem naslovom priobčuie A a (rus te Canvarsi v lista »Joarnal des Debats« članek. v kate-rem Jemlje v zasčitn male narode in Iz-vaja, da so cleđe severnt male revindiktcife Slo v*e"n c eV po-polnonta opr a'v! č e n e. Krtvtčno bi bila ako bi se iim ne doTočfla meia, |d od-covaria narodnosti prebivalstva, zlasđ ako je ta meja čisto ^cojTafska, samo zato, ako se v nfej nahaja neka} Kcrmaniri-ranfh mesl Ako se «re za raCTiarodovanje ljudi, kt fe five, je Cisto v redu. da se to ustavi, ako bi raznarodoranje tndi ne bilo s sflo izvršeno, nima pravice, da W Me lm-daile olMlatel#A ItVmm nOMINI —~ oUMliMiiMl STD* sScĐj ranJeaceT In bofarikOT se je mudila te dnl ▼ Zagrebu, kjer je bila prav lepo spre-Jeta v Kolu SMS sester in v DruStvn za pospeševanie narodne umetnosti. Miss Ro-binson je od spomladi 1918. prišla s % av-tomobili iz Loadona na pomoć srbsldm ranjencem in bolnlkom in doslej požrtvo-valno vršila svojo oskrbovalno službo. Dobro se je priučila srbohrvaščine In hoče londonsko ženstvo seznaniti c Jugoslo-vankami. Slovanshi svet. Cehi «ređo nad Nemre ? Berlin. 21. februaria fLi- kor- ured) Glasom danai- kor- tirada iavlia >Borliner Ta-geblatt« iz Breslave: Poročila o čeho-j-lovaških tran^portih iz Prase v sme-ri proti grofiii Glatz in Waldenbur«-ekemu nremoerokoDnemu okr se potr-iuieio- Pri Hainersdorfu na slesko^če-ški meii ie bila danes dopoldne zaieta če§ka patrulia, obstoieča iz prapor-ičaka in dveh voiakov. in sicer na nemškem ozemliu- Domnevaio. da št©-ie vBa razpoložiiiva oehoslovn^ka voi-ska naima.ni 150 000 mož. Do letnlka 1S81 so vooklicani vsi letniki- Orožia in municiie. da imaio veliko na razpo-jaco in ražen tesra dobivaio še materijal iz Franci ie- Nekatera poveliniška mepta v češki armadi imaio francoekf častniki v roknb Močna Ce^ka. Praca, 2\. febniarja. (Lj k u) Glasom ĆeJioslov tlsk. urada poroča »Večer«: »Journal de Cleneve* pri-občuie uvodnik 2 naslovom »Čehoslova5ko vprašanje«, kjer pra\i. da Rla\rne točke čehoslnvaškfh zahtev nišo naletele na velik odpor v Parizu- CehoslovaSka republika mora biti ali močna država, al! pa sploh nima obstoja. Srednja pot n! mocoča. Država mora imeti številno prebivalstvo, da varnje svojo industrijo In jrrtsprvdarskl razvoj dežele. Država mora vsled tejra simeti dnstop do morja. (Po kateresra? Ali z intemacionaliziranjem naših železnle?) Zoueznlbl. Cleinencean-iu i« bolie- Pari«, 20« februaria. fLi kor- nr ) Pun- kor. urad poroča: Oseba iz okolice Cllemenceau-ia se ie iziavila napram zastopnikom >Tempsa<. da ie Clemenceauieva rana resneiša. kakor se misli, da pa ie vendar stanje bolnikovo z ozirom na težko rano zelo pavolino- Z*ee!enie takih ran se ie že večkrat opaialo- Jutri ali naidalje poiutršniem bo moecl mioistr-ski predsednik že delovati z Balfou-rom. Paria. 21- febmaria. (Li kor- ur«) Glasom dunai. kor urada poroča >Agence Havane: Davi ie zaelisal pre-iskovalni sodnik napadalca- Emil Co-tin se ie brani 1 izDOvedati čež. da i« utruien- Nato ie zasiisal prelskovalni «odnik več očividcev atentata- Polici-ia ie v stanovanjih anarhistov in boli-ševikov izvršila hišne preiskave« Te preiskave so bile natančno izvršene, posebno v prostorib komunistov in anarhistov- Vsled teh Dreiskovani ie dobil etotnik Grobauld naloer da posto-pa proti več osebam in proti ćeli vrsti anarhistov, ki so v zadniem času razvijali aktivno propagando. Napadalec ie stal v tesni zvezi s člani komunl-stične zveze Pixi«. 20- februarja. fLi. kor- ur«Y Glasom drmaj kor- urad poroča: >A«renee Hava«<: Mlnistrski predsedr nik ie noc prestal dobro in SDreiel da-nes dopoldne med drnsrimi tađi ministra z% ronante " stvari Pichona' Zdravnieko izvesrte, ki ie bilo izdano ob enaistih ima nastopno vsebino: Krvari kašelf. ki s« ie noiavil Dri bolni« kn ob eni ponoći znači, da ie krofflia vdrla v pliuča R en tereni zri ran fe ie do-flmalo. da tiči krosrlia med d©«nlmi in levimi Dlinčami Srjlošno počntie ie zelo zadovoliivo. Ternperatura 369, utrtp 72, anetit normalen- Po atentatu* Pariz. 21 februar-ta. (h\. kor- uradO Glasom dtmaf- kor-urada iavlia >Aerenre Havas<: Kakor noročaio listi, so hisne preiskave. ki so se vršile zadnjo noc. z vso erotovostio doenale. da ie bil napad na Clemence-auia še predvčeraisniem skleniena stvar in da ie dan preie nrišel iz Švioe človek. ki se ie o napadu s Cntinom dogovori 1 Ta mož ie bil v torek zvečer v Cotinovi družbi, potem pa ie iz-ffinil in njecove sledi ie zmanfkalo ofi 10 uri zvečer- Upaio pa. da «ra bodo žo iztaknili ter doj?nali. kako vlocro ia isrral pri nar>adu- Domnevaio. da ie bit to oni. kot sofer preoblečen mož. ki ao era malo pred atentatom na Clemen-eeauia videli v dražbi Cotina in kato-reea oeebni popi« ie znan- Mani Teatar i ie- Pariz, 20- februaria (Li- kor« ur > Dunai- kor. urad po-roca: Zbornica ie včerai priredila veliko manifestacijo za ministrskeaa predsednika Clemenceauia- Takoi po otvoritvi seje ie povzel besedo predsednik Deschanel. želeč v imenu zbornice, da se zdravstveno stanie rnintetr-skeea predsednika cimprei zboliša. Na-r>ad na Clemenceauia ni samo po vsei Francni vzbudil nai^oblie oeorčenie. crotovo bo tuđi ves svet imel enaka čustva. Mi žaco tavi i amo predsednika prisTcn« udanosti, ki io čuti vsa Fran-cija za moza, ki se sedai požrtvov&lno trudi, da čimprei priskrbi mir. Zbornica ie sogrlasno odobrila predsednikove besftde. V senatu 1e poročal minister za rananja stvari Pichon. da prihaiaio iz vseh strani izrazi simpatije za Cle-menoeauia- KđaJ se Witeon vrne. Bern, 21. fe-braarja. (LJ. k. a.) AmeriSId novinarski orad poroča: Pričakujeio, da bo predsednik Wilson ostal približno 14 dnl v Ze-dinjenib državah. Po ndjsoditvf konsrresa dne 4 marca se vrne Wilson na Francosko. L«dl!ske Izgube v svfitovnl vofnU Trancoski listi poročajo. da so izjmbili Francozi v vojni.vse«a skuoaj 56 večjih m manjših lađi!. Izgube drujđh mornaric *e navafalo tako-le: Andiia 550.000 ton. Tta-HJa 76.000, Amelka 17.500. NcmCIja 350.000 tn Avstrfla 650.000 ton. Spominjajte se zaklada wSlow. sokolske zveze" Sran ^ •IL0VENSKI NAROD«« «k 22 febnurja IM* 46ftcv. Mirovno koRhRRCB. K«te »desetikc Pariz. 20 fe-braaria. (lAr kor- ur.) Glasom dun- kor orada poroča >Tenrps<: Velesile so sa sedimle glede pogoiev novesja premir-ia. katero hoče staviti maršal Foch \emciii* Atentat na Clemenreaua n« more zadržavati udeistvitev tek važnih dogovorov. Komite i 10 relesil se bo glasom poroci! teea lista najbrže že koncem tega meseca Deeal z vpra5a-niero zahodne melo Nemčiie. Samo ne popustiti! L'y o n, 21. febru-arja, (Lj. k. u. — Brezžično.) Ftalijanski nrinistrski svet je natančno določil točke, po katerih se mora ravnati delegacija na mirovni konferena, zlasti kar se tiče jugo-slovasskega vprašanja. iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turske. Nemiri v Pesti« Budimpešta. 21» februaria. CL>i. kor- ur-) Cehoslov-risk- urad poroča: Varsivena. oblast ie vkrenila za dane-; vse potrebno, da se obrani mir, tuđi ako bi komunisti po afeošaii uprizoriti izeređe ali ćelo >ime<. Že v ranih iTitranilh ur;ih iovo-iaštvo in redarstvo zaledio v?a iavna POolopja in mostove- Ako bi komunisti namern.vali t>o zhorovanm. določenem na 10- liro (iopoldne. korakati proti Budi. se bo to na vsak način skušalo D-reprečiti- Tuđi na tr^ii t>ivd parlamentom \e velika množica voia»;va- Zs.-HT>niki železnrskih in ko vinar skih ^tro-koviilh organi zaci i so tekom nocoižnje Tiocd tkienili. stor>iri ob S. uri ziutra.i v vzajenmostno stavko zx socialno demokratično stranka. ni^no srla^ik> >Nepfezava< in voineca ministra Boh-ma« V vseli obratili počiva delo. Na tr-*u pred parlamentom bodo zborovaii komunisti, kakor tuđi \-ladi prilazne delavske organizaciie. TTpravičena ie boiazen. da priđe tamkai do huđih spo-padov med obema strankama- Banene-sra ravnatelja so oropali za "0 bnnkov-oev po 10-000 kron- Kok>vo*lio komu-nistov. Belo K.uhna, ki io bil ponori aretiran ie yoja£ka eskort* ubila- 42 drugih vodii komunistov so zar>rli da- Aurrlež bo >varoval- hivšesra. ee-sarja. Berlin. 21- februaria- (Li kor-nrO Čehoslov- tisk- iirad iavlia: Iz Dn-naja se poroea: Pred nekoliko dnevi ie prciel državni svet obvesrilo. do od-posije ansrleška vlada v varstvo biv^e-sra eesaria Karla višHesra an iileške ca častnika v Eekartsau-Veerai pa ie vodia dunaiske anerleške misiie predstavi! bivšemu resariu anfflc^keira rjolko\-ni-ta. fci ostane rraino v Eckartsaau. Vesti, da so se poiavili pri bivšemu ce-saria zmaki srčne bolezni. ni^o res-nicne* OfiTske sitaosti. Budimpešta, 21- februaria. fLi- kor- ur.) Čehoslov« xisk. nrad poroča: Ogrrska vlada ie ylovila protest proti izvozu T>0 yozo\- živi! ia zasedenegra ozemlia, ki iih ie dolo-ćila sr bek a vlada za odpromo na Ce~ Ško» Vsled tesa ie zaccrozilo oriient?ko T>ovelinietvo ententnih čet z zasedbo Budimpešte do srbskih četak- Osrrska vlada ie bila iz teea razlosra t»ri?iliena •iovoliti prevoz živilskega Tlaka, po osrrskcm ozemlru. Protirevoluciia na Bavarskem-Vonakovo. 21- f ebntarvi- Vsled timora bavarskesra nuniritrskocra pred-?»dnika Ktirt Ei^neria ie bilo razffla-šeno nad meetom oljsedno stanie. Vse ulice morajo biti že ob 7- uri zvečer prazne. — Eanieneca ministra Aueria .so prepeJiali v bolnico, kier se io izvršila operaciia. Niccovo stanie je opasno- — Ob istem času. ko ie bil ministr-aki predsednik umorien. ie bil tuđi ministar Unterleitner težko ranien- — Ba-varske^a vojneira ministra Rossh^up-teria so arevirali- — Morilcc ministr-skeffa pred^ednika Kurt Eisneria ie leta 1897. roieni tzroi Anton Arko« Njbegova mati io baronica Oppenliei-mer. hčerka znaneffa dunaiske sra fi-iianćnika- Biva sedai kot A-dova na svo-iih posest\-ih na avstrUskih tleh. Aten-tatoria so takoi po izvržeoem činu umorili. — Mesti* se ie po atentatu Tjolasti-la velika razburienost. ker smatraio usmrtite v ministrskeea predsednika ^a znamen ie ta lorotirevolufiio* Poroč-Bik srrof Ajko ie bil v ozki zvezi s T>rodrevolciionarnim nil>aniem in ie že med revolucijo po^kužal povzročiti ■prevrat- Ž^ takrat .so jEra bili aretirali. a so ira pozneie zopet izrnustili- Nalezliive bolerni se širilo po Đ«najii- Nalezliive bolezni se vsled pomanikania premos^. mila. zdravilnih sredstev in vsled zatvoritve dunaiskih kopališc. vedno boli širijo. Tako ie obolelo v času od *> do 15. februaria za STižo 7, za orrprieniejn tilnika 2, za tra-homom *X za črnimi kozami 4, za škor-botom 13. za leffiirirm 2-3 in za peira-stim le^arjem 33 oset> UkrkfcKiia. PraVa, 21. iebnarja. fL}. k. il) Glasom Cehoslov. tisk. orada poroča »Narodna Politika«: Čcboslovaški poslanik na Dunaju Ttisar ic izjavil poro-čevakm lista, da se lilcvidacijsko delo na-ha)a sedaj v stadiju usotovitve državnih aktir in pasiv. Ustanovili so mednarodno kotnisijo za likvidacijo kot pomožni organ Hrirovnega posveta. Poslednje dni je prišel ita razgovor način, kako ugotoviti deian5;ki stan držaTnega premoženja. Nadalnji po-tek likvidacitskega dela je odvisen od mirovnih po^ajanj v Parizu. Menđa bo Ie VVTlson iroel prar. W e i-nar, 21. februaria. (Lj. k. u.) Dne. kor. nrad. Narodna skupščma. Nadaljevanie. — MJnistrski predsednik Scheiđemann je na-daljoval: Mlađa republika je v nevarnosti, da se v naikrajšem času zruši. Tla. na katerih stoiimo, se majeia MocoČe bo že v HajkraJŠem času velik polom, ako se nam ne posreći, da preprečimo blazno in hudo-đelsko početje v nihrskem ozcmTJu. Pre« vcrien sem, da bodo vladne čete kmalu utnale Spartakovcc Narodna skuoSčina nhteva uporabo vseb sredstev, da se država ubrani bolfševflcov ht dru tih tolp na vzbodni meii NemČIJe. Postopanje enteo-te. izstiadalna blokada, zadrže van i« stro-vin Hi naSTh vojnih afctnfkor Ženejo nem-šld narod v obnp. — Nato Je narodna skup-Sana z vsenri proti riasoTora desnice is »Bođvisnikov sprelela zaupnico vladL Hanu Strak ured iavoImua. Kim ie dar nes podoben velikema voiaikemu tabo-ri^\L Za vsak slacai ie z brani li tam veliko stevilo če4 kaiore straži io me-su> Ob 9- uri zv^oer rasedeio te četo vse mostove, ki vodiio ureko Tibere iq nadzorujeio stroeo v&akesa postf-nieznika in skupino. Na vsakih sto ko-rakov naletio na italiituisko pa trulio 4 arditov ali fcarabineriev- Voiaštva ie v Kimu toliko, da ie voia^oic premalo, in da io nastanjena c«!o po za&ebnib stauovaniili* Tuđi municiia ne Teži po skladi^čih. aoiipak .so io prenesli v vo-iažDice. kier ie boli pri roki, kar ie provzročilo veliko ek^ploziio v voiaš-nici Macao (Casiro pretoriol, kier ie bila iDuaiciia }>roti v&*.»m vojažkim preduisom spravlietla v ilrusrem uad-Ptropui. Nobroi liutli ie bilo tiLkrat uhitili in r;inienih. Vsi voiaki >o oprem-I.ieni z ostriioi naboji, tako. da izgleda kot bi so naha.talo srlavno mosto Italile y obsednem stantu. Tildi med voia-itvoia vlada liezadovoliaost iu se širi republikanska ide ta. lio^ebno med iu«»-.^tvoin iz inžne Italiie- V oociialisučnih ^redižčih sroraie Itaiiie so učlanjene naiboližo itaiiariake C-eie. rersaiierii in atoinci Ti so imeli za/Uiii Oa.s ponov^-ao DriTiko na?toi>ati i>rod demoastrau-tom. Zlasti v Turinu in Milanii ie teklo ob teli urilikah mno^o krvi- Liudie, ka-teri prlhainio iz Ru^ie. jrovore. da vlada v Italiii i^>ti revolueiionariii duh, kakar v carevu uekai <"a^a pred rovo-luciio- Dali pi-ido v Italiii da revolucije, o tem bo govorila zsroclovina: široki slou narodi ^o nreprir-ani. da iili revo-luciia kmaiu re5i. nc^truneiši proroka-jeio da se to zsrođi že 1- uiarca- Sprciom kralia iu IVU^una. K i in 6- svev.f3.v Razpoložoiijf* mas v Kimu ie iz redno deprimirano A'se je nerado-volino z vlfirLitoco korupcijo Zlasti ie r-priti silno poDianikaiiie živil: moko, riž. in.ikarone in zeleni?wvo ie mo^o^o dobiti Ie na iskaznice >te=?-cre-r, teda tako malo. da no more nihf*e> s tem ži-veti. Cene so za ira!iian>ke razmore nevf^Tetr>o vi>okc\ rirarrirna ?e rlisti zaio tomboli čuU. ker indu^triia radi r>omaiiikaii.ia nrpmotra počiva vs'eđ če&ar vlada velika breznoselnosl- To nera Tpoloženie mas se \* pofavilo i© 15. decembra pro^le^a Iera. ob priliki. ko se io vrača 1 krali s fronte domov Kakor vedno. se ie ?irer pozivalo narod z velitimi oarla^i. nai dostoino 5r»reim^ ^*r>ie:a kralia. toda vkliub veliki reklami ie bil spreiem izredno hlađen- Na Piazzi E^^edra ni bilo iz ti^oč-sriavr' množiee slišaci niti rneira vzkli-ka, nikier ni bilo navdušeniiv katero ie 15 dni prei navdaialo eelo Itaiiio- Xiri obi^ainosra ploškaaia - odobravnnia. katero ie postaJo erikt^ Dri vsalcem spreieinu v Rimo. ni bilo čuti Le v ulici Nazionale so plosfcali maloStevil-ni uradniki in vladni name^čenci. ki so bili tam zhrani. naj^od pa ie ostq\ hla-den, apatičf*n in nara\-no?t nenriiaieli-ski- \" ulici NazioTiale &o ćelo nekaieri >Arditi< vpiU >Abbas.^o il Ke!« fdoli -kraliemV Takoi so iili noafrabili in od]>eliali. — Popolnoma drufro sliko ie rndil Kim. ko ie nekoliko dni kasneie dospel tia Wilpon. Rimsko liudstvo gra .ie sr>rejelo svečano, kakor pravesra rimskesra triumfatori6L In čeruđi ie bHa asitaciia za pjegDv spreiem ^labša. odmevale so ulir-e navdušenih vzklikov in ploskania* Wilsona so v pravem pomenu obsinali s cvcti^Tn Ta manifest a čija ie bila tem znač-ilneiša. ker ima Wi!sonizem y Italiii poseben pmisel V "VVilsonu vidimo Italiiani prvobonte^ia za republikansko državno formo in ime Wilson daie v današniih okolnostih narodu edino možnost in onoro, da se more dati izraza svoiim iđeiam in iili propasrirati, ker bi sieer prišel v veliko navzjcrižje z izredno strosro eenzn-ro in zakonom- Te razmere osvetlinje naiboli 5*©6tanek za ^zvezo narodov« (por la ^:ocieta delle nazioniV katorppriev. kateri so pri dno stražili nlice- Ko se ie po triumem zborovaniu množica zbrala na ulici, ie zadonela revoluciio-narna pesem >Avanti popolo<. množica ie daiala neprestano z ropublikanskimi vakliki duška svoienm reTvoblikan^ke- nin mislteuiu- Manifestarii se te uđele- žilo izredno mnoso italiianslcih. vola- kov in oficirjev v uniformi! Važno za vojake, invalide udove In sirote. L Fristoibin« voiako-Mu ki jsndo ua zdravstveni dopast- Za ono moštvo. ki ie poslano v svrho pravo^asne in hitre irpraznitve bolnic na dopust iz zdi-avstvenih ozirov iz bolnice, velia odlok bivšeca c in kr» voinesra ministrsU'a od dne 1-aprila 191S. odd. 14-. št- 434C Prosilec ima pravica do đnevnega pavšnla 3 K. Ta pavšal se pri đopustib do sHrib teilnov za ves čas dopusta (to ie 28 dni) izplaca vnaprei pred odhodorn-Znesek izplaca bolnica, ki pošlie moža na zdravstveni dopust. Ce trata dopust ve<5 kakor štiri tedne, dobi moštvo t© pristoibino naknadno pri kadra, pri katerem se ima iaviti po preteku dopusta- Na prošnio pa ti kadri lahko zmesek tuđi mesečno posliejo prosilcu na dopusta po doSH. - Ta Davšal S E na dan, srt tedi možu. ki ie poslan na »dravstreni dopust do treh meseoev iz kakeita ofcre-vali^a foddolek sa rekonvalescente 1. Ge vojak na kakem sđravshnoMBi dopustu potrebuie zdraTiUka. nal 8» poda v bHinio Toiaško bolnieo. aU pa v bolnico Rdefeoa kriia- U- Fristoibm»m ^oiafc»aL kt a» utiajn Voiaki. ki m vnmo is mtktt« vjetništva. dobe Tse nriatofbin« sa tes vjetništva. Gredo nai radi taca k «o-•DodarskeaHi urađn nmtoineca volka. Ako na ta nolk ni aedai ▼ natasi oymlin, ma^ae obrsaio osi od stiia flkemn nešpolkn, oni Uvše«a donio-aranstvm k stov- pl«a nolka. a oai od totuughra k tonnUkanm ^ftv«U*tvm t Lj*blia»> Fripadniki btvaaca 97* *&: «ai te opravi io pismeno na težaiki pešpolk v Mariboru- III- Chibia ooleka •djms^eoA voiakov. Co »a te crnina obloka izcuaiia ali pa is kakeea dnrcejra vzroka ni doaež-n&. se ima mažu Doraboa voia^ka oble-ka kot nadomesiek izroeiti. Je bil tore i mož od svoje voia&ke oblasti s pora b n o voiašlvo obleko odpnščen ali .-e i© s tako z boiižca vrnil. ni ma vec pravice do odškodnine, ker ie Uta obleka velia kot nadomestek. Ako \e moz svojo «'-ivilno obleko pri katerem trdelu v obmoeiu Sloveni-ie shraniL ^e ima o^ehno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam ^vojo obleka prevzeii Cu obleke ni već tam, lahko prizadeti s tozadoviiiui putrdilom pri oblasii. ka-tera ga ie odpusiila. odškodniuo za-hiovt!- Ako ie pa krdelo. ori katerem se ie obleica uhranila, izven obmoeia Slovenije iv Nem^ki Avstriii itd.^, ta>j prosiloc proŠnii za odJSkodaino pri-loiiti iztivo, da ie svoio civilno obleko svoiočajno pri voia.^ki upravi ehranil ter io ni več vrnioae dobil: tako iziavo ima pristoina olKriua in oroiništvo no-u\liii Liazru potrdila. oziroma izitive. d:i ~e io oblekii izTubila, se ima pro.^nti priložili ia.di potrdilo. da ee ie voiažka obieka resnirno voiaski upravi vrnila; ta potiNiila izdaia doti.'no novolisfvt), kiuero \e voiasko obleko provrelo- Tako oprcialieiie pro.snic ^e iun potom ob-^-inskih iiradov voiaški intendanci v Liuhliani uošiliaio- V prav ic one pro.^nie >e bodo vpo-šicvsde tor bo deželua viada. oziroma vo.iaska uprava odskodnino \- »ienariii do naivci 80 K ali pa civilni obleki v natura poravnali*. IV- Pokojnine iu\alid«iv. voiaških vdov in siroi iu vuiaškiU vpokoieucev za februar. Vsem tem o^ebAiu izpLir-ut© pokoi-ninc. invalidnino in preskrbovalnine ž»€» vodno penžijska Hkvidatnra na I>u-naiu Za nie^ee februajr 6o bile že pri-pravlieno vse izkiizuicc, da ?o i%pliiča-jo, kakor đoslei potom poštni' hraniln?-(R u\ Dunaiu- Ker pa io promet dunaiske liranilnice za našo državo bil rav-nokar usfavlien, se ie naša vlada potrudila, da se ti znc^ki \^endr.r pošlieio potom dunaiske pOv3tn*> hranilnlce kar se bo acodilrv v nekai dneh- Zato nai niht-e ne pošili* rjritožb na Diraai, ali na vlado v Liubliani. ampak nai po-tn>i nekai dni? V- Zaostale nokoinine ivalidov. vdov in sirekt* Penziiska likvidatura na Duiiaiu izplacuie potom poStne hranilnice na Dnnain. tuđi vse zaostale nokoinine ^e vedno voiakom. vdovam in sirotani in invalidom- Pri ozromnem §tevi!u teb oseb in vsled pomanikani^ ura&nlških moči. pa vendar marsikdo ni đoMl penzije že več mesecev« Komur se res mudi za denar in n^ tt»•»?;.^ r-ovakati. nai snroio pokoioiosko tjo?o i j ? a d n i i odrezek poštne nakazni c e pošlio na ^Komisijo za nro-sfcrbo vračaiočih. se voinikov< v Lfubijani Turiaski trs ?t. 4„ navedo nai na-tančeu naslov in za katere mesece ima dobiti še pokoinino- Vsi dopisi srlede zaostalih penzii, nai ee pošiliaio samo tei komisiii. ne Pa poverieni^tvu za sociiaTno t-lorb ali Konzularni acen-turi na Dunaju Pri tei komici i i nai se ocrlasiio tadi stranke, ki prihajajo v teh zađe vab v LiubUano- VI. Podnome vojakom, ki so edpuščeni yb voiaške sliržbe. 0b odiiodu iz voiaške* službe ie marsikak voiak ponolnoma brez sredstev; čo ie iz zasedenesra ozemlia. tildi nima nikamor Iti- Da se pomajra takim voiakom za nrvo silo, dokler ne dobo primemeira dela, ae Um bodo ob odpu-stu iz- voiaike službe iirolačovali pri pristoinih vojažkih oddelkili prispevki za preživljanio vsaj za en teden- VII. TraEke- Trafike na spložno se nišo raspi-sane. Zato nai voini slepei. invalid! in svojici padlih. ki mipliio prositi za trafike, ne vlasraio že seriai svo-Mh prožeot Ra2^r»ls posajnesniu tratik nc> ćeli Sloye-niii bo obiavlien v časo- pisih« Tedat bodo raz?laseni tndi vsi POETotf in navodila «a sestavo prošeni-Takrat bo tele pravi čas za vlaeanfe- Deželna vlada za Slovenik«. poverie-ni&tvo za socijalno skrb- Iz 63. seje deielne vlade za Slovenijo z doc li. ftbrnria I91t. Deset miltkmov kraa xa sradbo aorUi stanovao! ▼ ' liMfanL Oeželna vUda ie skicniU. da se dovoli kredit v zne&ku 10 milijonov kron za eradbo 400 oovib sUdo-vani ▼ LlublianL ker ie to edioo zanesl^-vo sredstvo, da se oduoraorc sUnovaolski bedi v središču Slovenije. Nekai malega teh stanovani se bo rabilo za državne urade, ki so sedai nastanjeni do celem vestu tako da so ločeni ćelo posameoiii deli iste-ca poverjeoUtva. kar otelkoCmjc upravo in Dovzroča tzeubo Časa. Ostala nova stanovanja kakor tiidt T^s^bna stanovanja, ki so sedaj zasedena do uradllu se poranilo v urvi vrsti za vradništva Protbedstvo de-šmbsm vlade bo predložilo ta sklop osefeoo tjnirftum« miaistrstvu v Boocradu v »o-tcdila lidointMrii W»mm saipa, IMota viada ie dovolfla povortoniStvB sa iavma dola kroiit kl |e potraboo sa orr^ticilc. oa m bo tiddonb doma bokroma gattca v toaU DMotttL da bodo pokfito povmo ymIi Jncotlovvnlft 'vtaosfioMvv^ So aooriko Bwofltfaw ZioaiHoa> M ao -Mbv vo*i tUUd ao vslad U»»ly>omji kmfidaa pokolntaa pm'tako kakor ao-Odm jrrattdom _ ___^ ^^■000 sa isoaia ooaifno bb^sooo ^^ 9paaa^ aoio i^^^o^a^ aa^^o^^^Bik l^k ^^a^ ^kaM radi Um ker se bodo cenfii pri tef prffikl aaol komik M so prittti v poseat nikSh žW*-■ocelccv ob kbuIdi bivše avstrijske ama-d£ v iKtvembru 1918. Deidna vlada stoji ma stališeo, da se otorajo ti konji ceoiti razaKroma niiko, ne samo radi tesa, ker se ie to že i lak opetovano obljubila v razglasio iz novembra 1918 vsem, ki prevza-nelo kakesa klalarskesa kooja. ampak tildi, ker seje s tem, da so posestniki krme prevzeli konje, režite gotove smrti mno.^o živine, ki bi bila sicer počinila brez vsa>:c koristi. (Podrobnosti g}«j v Uradacin listu.) Blazo r meotci oboiiiid. V ruestei abožnicf se uahaia od prevrata %em razno blago (iervici. otroike igrače, živila itd.). Igrače- za orroke ia servisi, ki nišo droso-ceni, se otistouiio brezplaćno dobrodelnim zavodom; ostalo blago se proda na javni dražbi. Podržavljenje đeieiiiin usluzbeuccv. Vsdrii deielnriu uslužtw!ncem se» prizua značaj državnih uslužbencev za dobo, dokler :>e ue uvrste, v že obstojcče statuse državnih uradnikov, velja zauje §e nadalje službena prn^matlka za uradnikc* pisar-ni^ke oficijuutc in sluge deielneta odbora ia zavodoVt ki sa bili doslei v neposredni dcžetiii upravi. Za uradaikc, ki Korajo itveti točenu od svoie družioe. Vsled izprćmcnicnih dr-i.avnili raimer je došlo v ^iovemio uuioso uraduikov, ki sa Uusiei ^iiubovaii v tujini, zia^ti ua Duuaju ia v Gradcu; ker je bilo treba zamesti ninck^a uradniških inest v ob-uiejnih kiaiih s Slovenci, so se tuđi urad-uiKiv zla&ti i KraujskcicU zelo prcmcSCali na Sujersku, dcloiiia mtii na Korosko. Mnogo teli uradnikov se pri sedanji stano-vanjski bc4i ni moglo preseliti s svojo rodbino, s čiiner se jim je življenje silno podraždo. Dclelna vlada iim ie £. natedba z, dne 16. dececibra I91&, št. 202 C violo-«^ila primerne prispevke k plači za dobo treh mesocev po n^yi;->n službe nu novem službenom mesni. Ta doba se ie z naredbo bt. 349 z dne 27. januar ja 1919 (Ur. 1. L.) razširila do. konca mare a 1919. Ker se sta-novaiijbke ra^mere cstL Dr. Mate Suhac. odvet-rtižki kandidat v Celju, se imenuje s 1. mar-cem 1919 pro\izoričntm koncipistom pri povcneiiištvu za socijalno skrbstvo, pod pogojem, da napravi v enern letu politično-upravni izpit. — Filipu Uratniku, koacipi-stu pri poverjeniStvu za socijalno skrbstvo, se doToli na lastno proSnio enoletni nepla-čani studijski dopust v svrho proučavanja zadruintštva: ostane mn mesto in čin v s ta tusti uratret>e- Probili go i^leaničarii za bft% doklado-Obljubu jo le i&li.fans&i kotu tur Sora-ni, da se izplaca s 1- svečanom t- L. toda do danes še nišo dobili ničesar. ie ostalo le pri sladki oblinbi. Ni čctda te-dai. da ao lačni in iztr&dani žolesni-čarii obnemosli in Dr^nehali z delom* Poslužili so so sredstva* ki ie pod ato-ro Avstrijio dobro ucinkovalo: ^a^eli so štraikati. Sedaj so planili Italiiani po teh revežih, nanolnili so i njimi i&be in ie Dostavili pred voiažko sodiš^e, jih obtožili. da so s Straikom škodovali vo-iaškim in političnim interesom Jnliiske Benečiie- Vojaško sodišče ie izreklo ta-kole obsodbo: Ferdinand KonSnik in Jakob Skopnik vsak na 5 \rt ieče in 3000 lir *lobe» Ivan Prelosr. Josip Go-risek in Aloizii Valentinčio vsak na 3 leta ieče in 500 Ur globe, vsi drusri ob-toaenci (okoli 50) pa vsak na 2 leti ieče in 200 lir globe- Namesto. da bi tem izstradanim trpinom dali nodoore in dok lađe. i ih obeoiajo v |e2e in denarne kasni. Nezadoetne plače ob neizmerni drajrinii ▼ Trstti ao prisilile železnlčar-ie v stavko- Slovenski želeaniearii ubrani na V. redBMB obeMin ibom Zvese tneo* s4ovaaskih ielezničariev v I^tnbliani isr«kaio aaiodločiMiai orotest nroti Um krutini in nečlovoiaim obeodbaan in nrosiio krmlievo vUdo. da nettndom posredni« in zaht«va v tnaau člov^ko-ttabla in pravičnosti, da se tom reve-2e» napravljena krivica popravi. Ob* ptmm prosija kraljevo vlado, naj po« aroiola «H naiih »TeuOkftu oa bođo emkrmt konec naxođnec% trpHenJa 8lo-vwow v Ofll IftalliaAov ssfta4aoasi sle«* vwfcig oa^teTako niao matiraOl «£ffi£»©wovdL S^ aedal latir*-jo itaJiianake oblasti ki so venđsr n-aedle nafe slovenak« krait Ie ▼ ianaa hlnjinto ib dnevne vesti. Današnji shod> kate resa priredi Napredno politično in izobraževalno. druSt-vo za Kolizejski oktaj v LjubUani, sc prične točno ob 7. uri zvečer na Imnajski cesti, ^ostilna Av-rovi dediči (?. Kačič). Somišljeniki iz Kolizejskega okraja, udeležite se shoda polnostevilno. Gospodarsko in izobraževabio društvo za Dvorski okral vabi tem po- tcni__ posebna vabila sc ne bodo raz- poslala! __p. u. društvenike na članski sestanek, ki sc vrši v ponc-d e 1 i ek dne 24. t. m. točno ob */4S. zvečer v društvenih pro-storili, Pred igriščem št. 1. — Na dnevnem redu je tuđi dotočitev kandidatov 2a izvrševalni odbor JDS. Napredao politično ia gospodarsko društvo za šentpetersfel in kolodvorski okraj opozarja in vabi vse člane, kakor tuđi soiitišljenike vi Vodrnata in članc krajevnili organizacii trfi okrajev na shod, ki se vrši v sredo. dne 26. t. m. ob 7. uri zvecer v sostilni jr. Zupaiiciča, Ahaclleva cesta 15. — Shoda 3e udcleži na vabilo odbora tuđi strankin predsednik ?. dr. T a v c a r. Iz Prevalj nam pišejo: V nedeljo, 16. t. m. se je vršil v Prevaljah veličast-ni tabor koroških Slovencev in Stovenk. Na taboru ie bilo zbranih do 3000 Imdii. Govorili s<> jrovorniki raznih straiik, ki so temeljito ia vsestransko osvetlUi da-ru^nji položaj. Konćiio so bile sprejetc tadi razne resolucije, v katerih sc za-hteva. da se vsa od Nemcev, Madiaro\* id Itafijanov zasedena ozemlja izpraznijo ter zdruiiio z Jugosla\ijo. Tabor ie vse-skozi krasno uspel ter pokazat, da ljudstvo razumeva položaj. Slovenski postanci ođhaiajo v Bcoarrad na državno viieco v sredo z.iutr&i -t>. iehruaria- Natanrneie utedci odhoda obiavimo v oonedeliek, ko bodo dogovori ^lcde tKK-ebucsa vlaka /. žele«ii>k im vavuiueli&tvom v &&arrebu končani- — IzkazDice za vožnio s tern vlikiiom izda za. vse slovenske i>oslaiice po naročilu ministra Vuloviča Doverio-ništvo z;i žcleznice v tiiubliani- Go-spođie poslane i nai ^e za izkaznico r>ravoča^no ojjlasijo pri vodstva svovili strank- Iz Pariza ie sinoć i dospel v T-iub* lisLno K- dr- J. M- Cok. znaju ^ržaški političar, sedni član naše širše delejracije v Paxi3ru. Davi io odpotoval v Beo-sirad. V pouedeljek obiavimo zanin>iv" razgovor našega urednika z sr. dr. Co-kom o sedanieni položaiu v Parizu. — G. dr- Cok se iz Beoscrada Yrne takoi zopet v Pariz- Za&topnistvo Jturoslovanov v (zradru poroća. da ie odbor v svoji seji dne 8. t- m- izvolil k- dr. Vekot>lava VršiOa predsednik om icr mu poverii vodstvo tirada* ki io v Klostervies^as-se šiev- 5- Štiridcscdetiuco svoioca shižho-vania kot sloga pri tukaašnii tvrdki J. C- Mayer obhaia danos s* Ivan Vou}c. kar se daie v vedno^t vsem njegovim priiatelienL Ui«4ftištvo deaaraib za.T«4ov io spreielo na zborovanju 9- t- m. raano rosoluciie elede zbolišani* smotftesa ooloiaia, regula^iie plač in maksirjoal-nesca 6urne2a delavuega časa> Te rr-solucije so c^o vazposlale npravam vs^h denarnih zavodov in se io stavil rok 7a niih rešitev do 7- marea t. 1- Zahvala« Odbora I i ubi Unskih dam se tem potom kar naitopleie zahvaliuie povelinik II- diviziie Drinskoga cor-skeea lopni^koca polka za voiakom 4* in &. bateriie ob niihovem odhodn i^ Ljubljane v Maribor uodaTienih 3500 kom- cicraret. Naknadna begunska pođpera. Vvi poverienižtvu za sociialno sfcrb se dan na dan množiio prošnie radi i^olačila naknadne* besrunske podpore. Iz mnr»-eih iamed teh prošeni se da sklepati, da. besanoi nrisliio. da izsrubiio pravico do to podpore, ako se sedai ne zcrlasiio zanio, eeprav nimalo potrebnih pofcrdil in dokasil, da bi se iim r>odpora mo^la že sedai izplačati To pa ie zmota« Pravica do oaknadn* beffitBske poUpo-re ostaoe. ter se zanio ni treba nanovo urifirlaševati- Poverieništvo za sociialno skrb i© izdalo narfJtlbo, na podlaci kaiero se more naknadna begunakii podpora pod gotovimi pocroii že sedai izpla-oevaii, le zato« da pomore nekat«- rim besriiikeem. 'vi* žive y !>©a n*o- reio iasno dokazati, da iim er© omenj^ na podpora, ter da ie še nišo preieli* Vsi drugi dobe io podporo pozneie. ko bo mogot^ zanesliivo doenati. kdo ima pravično do nie. pa se mu še ni iz-plačala. Zato opozariamo vse beeunco. ua\ ne vlasrajo nepotrebnih prošoai, katerih itak ni mogroče vpo&tevati. letu-več nai počakaio, da se razmere toliko urediio. da bo mosroce pričeti z iznla-oevanlem- Ce se poverieništvii za sociialno skrb poareei dobiti tozadevrte spise od okrainih glavarstev v za^edo-nem ozemliu. bo to itak takoi razglasilo* — Povenenižtvo za sociialno skr»>. Telefonska centrala v I/hihliam. Obcinstvo se upraviČeno pritožnie radi neureieneara in počusne«ra poslova-nia te centrale- Po dolsrem Času in % veliko težavo dobivaio abonenti zveze. Pofcosto se zerodi. da mlade, neizkuse-ne cospodione od.^ovariaio iz osebne udobnosti ali ker abonentove številko na pamet ne poznajo >zasedono<, samo, da se odkrižaio stranke. Mi ne za-meriamo toliko površnosti mladih no-vink kot DomanikliiveiDU nadzorstvu, še bolj pa tukaišniemu postnemu rav-nateliu. ki ie v sadniem času Urez potrebo štiri izvežbane moči — same ožie medseboino nriiatellioe — pre^tavil od telefonske centrale v svoje ravnatelj ake pUarne. MoStro slovenskima uUninakeca polka. ki se nahaia na korošfci fronti, ao obraća tom potom na ssvedno o^n-stvtk da iim to poiilia kai časopiaov in kniiff v rasrodrilo. Kniice in časootsi nai se podillaio na naslov: Franio Penes. uar^dnik,, slovenski planinski polk, PUbork- Pox4rave % koroškt fronte r>oži-liaio sleđeči faatie mre stotniie Uub-Uanake^a ??Soollca: enol* prtkat 6elo-vodia Kauklor Mirko is Ptula. žotov Porta MatUm im,foiteUča Drt tm-Skn, Mtf Bm* Ah* ia Bhm% iinBf 46. Star« „SLOVENSKI NAKOCT dne 22. febfUlfji 1919. Stran 8. niku. enol. prost- desetnik Gerlovi€ Franc iz Kamnika. vojni akademik t-lsner Anton iz Ljubljane- Iz Prajrerskera nara pižejo: Ko so 6O odpuslili nemški nameščenei na Pra-cerskem. ;=mo upaJi, da se bo tuđi v nomŠki soli privelo s slovenskim poukom, a žaZiboj: se to Še do danes ni ssodiio- Ca& bi žo biL da bi zbrisali iu-oi ta madež x našega narounega teles^i in poslali sedaniesra nemškesra mitelia, ki nasiopa se vodno tako oblastno. Kaje or če bi bil še vedno v Avsiriii. ti a, kamor spada* Pazite na denar! Po treni so se do-soeto zadele do Kajati žepne tatviDe. Žen^kam, ki kurmieio tam živila in imaio navado, da nosijo denaraicp v zepih in torbicah jim tu zelo rado iz-srinjaio- Policija Ie eicer pred kratkom ^alotila neko mlado dckle in flacran-ti, toda kmalu nato ie izsrinila neki ženski iz žepa tlenarnica z '200 krona-uri. Ker imamo v Ljubi tani seđai med Dočienimi mi i mi Liudmi tuđi mnogo .emnih elementov, ic treba razmere c&Bs, vpo^tovati iu biti previdt^n Ženike se naj laž i e obvaruieio škode, ako aosijo pri nainipovania. posebno v mieči, denarnice v rokah- Lmrl je v Crnoniliu cr. Isnao Kvas. Prizađeu rodbini nate sožalie. Kino Ideal ie predvaial veera.i pr-\i6 krasen btirideianski film avtoria Emila Benrcrja, z naslovom ? ILtea Urez s-meha-^- Obravnava staro in znano snov, da na] narnreć eiarši nikar no tdiiio v zakon svojih otrok proti teh volji- Podan ie tu v tem filmu iako podučen sva.ri.len vzsrled iz bogatih aristokratskih kromov- Vendar se bližaio-•a so nesreća prepreci, ker spozna oče ovoio zmoto in njetrova sokriv Književni Jusr< prinaša dosedaj naj veći o> nujtemelUtejšo in najlepso studijo o velikanu Cankarju izpod pereca \iko Bartulovića- Potem ko ie kritično premotril vsa mnoKOŽtevilna Cankanova dela. priđe do sledeeega zaključka: >Da i© Cankar živeo u En-srleskoi mesto u Slovoniii. bio bi dozi veo Bvronov nasiup. već d rusom svojom knii2x>m bio bi postao slavan-.. UmetnosE Oankarova, njena forma i ^mer. organički su srasle s njegovim mislima, karakterom i temperamentom- Da Ie bio u drueriin prilikama, bio bi postao drnsri Maeterlinek- Da ie roo-erao da sq razliuu i pobesrne n Pariz, bio bi postao đrusi Heine • . . Bujnosću svole znajte, moću zamišlianiau bozat-stvom najfantastičkiiih sanja i simbola, a uz to živo^ću svosr Ptila, elesanei- \om trazo i čistoćom iczika. on ie mo-sao da svoiim tornjovirrui postavi uspešnu konkurencilu >D*Annunzie-vim paviljonima i belvederima • . •< Koia su n&ibolja Cankarova dela, teško io kod tolikog broia označiti • • . Na j mene naisuažniie deiuiu: >Xa klancu«, >Hlttt>ec Jern«d<. pripovetka klasične Iat>idaiTK>3ti. ffrandioznostL i iedno-aavnosu. >Hisa Mariie Pomoćnice«, na ipe^sničkija apoteoza patnje i >hxe-r^nenia^, i >Podobe iz tanj«, veli-ćanatv«i,'i knuaa pe^nikova rada. ispo-vest naših boli i nada za ovosr stražnosr rata, i neoborivo svedočanstvo herojske sna^e i vero naš© rase< . • • In končno vzklikne: >Da. Ivane Canka-m. u velikom hraniu ujedinjeno« veli-kos naroda, tvoi° će ime biti sačuvano na jednom od nailepsih listova, ier i nama se iz >bridkosti< radja >ljube-7.quljubezni spoznanie«. i mi remo upoznati, da ie bela križan tema na.iDlemenitoii cvet našesra perivoja!< — Take sodbe še ni dozive! noben ju-KOslovanski literat pred njim! Hrvatska ?>Mohorieva«• Zagreb, 21. februaria- fLi. kor. urad-1 Včerai ie bila v Zacnrebu letna sknpžćina diti-rttva sv. Jeronima. Dnistvo je štelo koncem leta ll>10- .V>St>0 članov. med niimi 17.201 dosnirtnih. Knjižnica »Splošnesa slovenskeca žen^kega družtva« je odprta \-sak torek, ćetrtek in soboto od 4. do 6. Članice se Orosih\ da vrnejo izposoiene kniize. 8infoniena koncerta voia^ke rođb« iz Maribora obetata vzvi^eno lepesa uiitka« V Liubliani popolnegra orkestra v sinfoničnem koncertu že dolsro nismo slišali- Veselimo se koncertov rembolj. ker je orkester n&!l slovenski, jucroslovanski. plod ^rootrene^a vsesiranskeca stremlienia našeera moisrra, cenerala Maistra, ponosa ćele Slovenije- Za koncerta se kaže v Ljubljani veliko zanimanje, vstoDnice s^ pridno prodajajo; upama da bo.^ta oba koncerta izvrstno obiska-na- Priporoćamo obcinsU-u, nai ?j vstopnice pravočasno y predprodaii rureskrbi. Zares zanimiv spored bo vsakomur usrajal. Posebno se opozar-iamo na dve novi izvirni skladbi: 1-Emila Berana. clasbenika v Mari boro >Dve logendk v F-duru in As-duru in 2. Jana Pešte veliko konoertno tiverturo >Jusroslaviia<, ki je generahi Maistru po.svedena- Oba skladatelja bo-deta svoji skladbi O6ebno dirisrirala- V drugem koncertu bo prazaniraivo izva-ianje efektnega blestečega Lie«tove«ra koucerta v Es - duru ob spremljevantu celomesra orkestra. Klavir bo icrral T>ia-nist kapelnik Brezovžek- Godba dospe žo v petek v Lrabliano. Vsem dobrodošla! Spored drufi^ffa sinfoni?ne«» w»-certa vojaške £odbe iz Maribora v ne-delio, »Ine 23- t. m- pod vodstvom kapelnika Ferdo Hersosra obse»% sleđeS© skladl^: 1. E. Beran: Dr% lesrtMl fFMlur-AF-diir)- Dirigent: skladatelj E-Beran- 2- Maeeeaet: Sc«nes Pitt©r«»» nues: Suita- L March© II« Air d© Ba> let III- Aa«elus- IV. Fete BaMiae. 3, Pešta Jan: Jugoslavija- Koncertna ^uvertura, posvećena creneralu Maistrn. Dirigent: Fkladateli Pešta Jan» — Odmor — 4. Liszt: Klavirski koncert ▼ Ks-duru s spr^mljevanjem orke«kra* Klavir svira kapelnik g- Brezovšek« o- Cajkovddl 1S12* Ouv^rtar© aola* MHa> Op. 4Sk Mik TtMhi *&*&&+> Repertoar Narodneca dedaliiea- Dramsko irledališTe: Sobota. 2? t- n- ob ^8. mfer >Voznik Hen-schelTuKOiner«. tra-Čedna v petih dejaniih. izven abone-menta. l'onedeliek: 24. t- m- zvecer ob ,r6- >Voziiik HonscheU drama t t>&-Uh deianiih zu aboneiuent :B<- Go-&uue I^na<-i j Borštnik- — Operno cr leda lišće: .Sobota, 22. t- m- ob JiS. zvečer opera >Manonc za >A« al>oneinent- N^delja, 23 t- m- zveoer ob J^S. o:>era >JevireniT Oniesrinc izven abonenaenta. Ponedeliek. 21 t- m- osta-no cledališčo zaorto. Gospodarstvo. NASE IiRAMLMCE 1N VOJNO POSOJILO. V Jugoslaviji obstoji 23 re^ulativnlh Urajiiliiic, katerih uprava se uahaja v slo-viinskih rokah; vbc te hranilnicc so ob-činske ali okrajne, za vlosc in obresti iam-čijo dotičue občine in okraji z vsem svo-iim prcmožcJijcm. Takc hraiiiliiice obstojc Ie v bivši tostfanski avstrijski polovici, ua Hrvatskcm, v Slavoniji. Bosni in Hercegovini ter Srbiji hranikuc s sličnim pravnim ustrojeni nimajo. Naše hranilnice >so podpisovale z de-narjcin vlasateljev tuđi vojna posojila. V čast pa jim bodi povdarieno, da po veliki većini njihovi upravni odbori te$;a nišo storili iz iastnega nasiba. tein veo na brez-primerno trdi oritisk bivše avbtrijske vlade Ki [c imela štatutamo nadzorovalno pra\ico nad hrantlnicami; vladi ni bila pod pisana vsota nfkdar dovolj visoka, po-Sfljala je celo osebm» svoje cmisarje do hranilnlčrJh uprav, nai se čim već posojila r^jdpiSu Popolnoma sem prepričan, da se uprave naših braaitnic doslcUncniu pritisku ne bi bile mogle trajno upirati; kajri vlada se ce bi strašila nobeneca koraka, razpustila bi bila upra\*nc odbore in postavila mesto njih svojega koniisarja, kj bi bil brez dvoma vse vloge kar oonietel v vo.i- na posojila: posledica t^sa pa bi bila. d^x bi imele naše iiranilnice đanes najmanl za 100 •/• več vojnih posojil kakor jih imajo. V slednjem posledu se čuj cio z raznih strani naravnost ocromne svote: kar z milijardami me-čejo po zraku. V resnici pa znašaio pri \^eh naših slovan^kih hranilni-cah vsa vojna nosojila skupaj pičlih 50 mi-lijonov kron. Ker se irra^aio razni dvomi o pre-vzetju vojnih posojil s strani nove dnćave, naj opazorim nierodajne kroge Ie na neka-tere posledtee« ki bi nastale vslcđ ođkJo-nitve vojnih posojil. VToge v hranllnicab so s trdimi žulii zasluženi prthranki našega revnesa ljudstva. Znano Te, da se hranilnice v prvi vrsti posluinjtio ubožnejši sjojt, ki fcočejo imeti svoje pri^»ranke varno natožene za pomnč v slabib časih. In ti ljudi© nai bi seda! zaradi krivde onih. ki so provzmčili vojno, te prihriTtke izgubili?! To se nfka-kor ne srne zsroditi. L^ihko se reče, da je rešitev vora-5anja o vojnih posojilih splošna narndn\*a zadeva, kajti odltlonitev voj. po^oitla bi TtTovzročil* pofr!o jro^r^o^Jarsko katastrofo. Danes ie p^!o?a_t ^oraj v?eh nasTh de-narnih zavodov tak. da. ako odrečemo honoriranje vofnib posojll, morajo napove-dati z malimi izjemarni vsl denarni zavodi konkurz, v katerem bi vlagatclji Lzsaibili velik del svojih prilirankov. ne glede na to, da bodo ob regulaciji valute izgubili še posebej dru^i del svoj \1os: tako bi torej vsi vlasatelji denarnih zavodov bili udar-jeni dvakrat- ker je stevilo teh samo pri slovenskih hranllnicah čez 70.000, s! lahko napravimo sliko, koliko maikontentov, med njimi ne malo bo!jševiškr> n-ivdahnjenih, bi si vsled odk!onitve \*ojnLh posoji! ustvra-rila naša nova država. Tej mora biti mnogo na tem, da Je v novi državi čim mani nezadovoljnežev, v dosego tega namena se ne sme strašiti žrtev, rlasti ako sredstva nišo pretežavna ia žrtve ne prevelike. Ne poznam sicer fi-nančne moči naše države, mnenja pa sem, da bi priznanje vojnih posoiil denarnim zavodom državne gospodarske moči ne za-de!o preobČTitno v primeri s tem, kolikor bi na drugi strani to priznanje blasrodejno vplivalo ne samo na vlazatelje, temveč zlasti tuđi aa nadalini razvoj denamih zavodov, katerih pomoči bode naši đrza\i popolnoma nemogoče posrrešatL Dr. Fran Cernc. D trska banka v T^iubliani* Ta zavod, ki se dosedai vsled svoiesra poli-tičnesra Knaćaja ni mosrel usr>ešno raa-vifci ie ill v ožio >-tiko s hrvatsko-srb'kim kapitalom in ekleniti interesno ukupnost p Hrva^^ko %st-korcr>tno banko in Srbsko banko v 2Ša-CTebn* Na ta način si i© omenieni zavod zasisTiral kooperactio dvph zavodov. ki tižir^ta danes v trsTovskih tu indnstri-falnih kroirih Zagreba naivpf'ii iielod in zaupani© in ki bodo po svoii finan-cijalni moću to po izkuSniali. ki iib imaio zlasti na indurtrmkpm polju. omoffočili. da radi Ilir^kn banka iisT»eš-no fiodelnie pri preporodu domače tr-trovine, obrti in industrije. Kurs kroo«. Curib. 21- febroaria-Knrs avstriiBke krono ie padel na 23*50 centimov. ♦ Zvi^anie skočnin sa 4rš*vwc žreb-ce. Vf=led izredne dracrisje krmil ic dež. vlada za Sloveniio sviiala skoč-nino za državne žrebce sa \tto 1919 in sicer ta žrebce težkih naaam na 80 kron. za žrebce la&kih pajem pa na 35 K. Ta odredba ne sadev* irebeev. ki so zasebna last- ZnUanje oen pivu v teio • slovaškl (trfari Na C«9cem so so itrediN cene piva tako - Ie: la pivovarne aa m^ailnn pivo 94 kron, n plzenjsko 108 K » 1 hl. V podrobni prodaji v velikih mmUS^ I K 60 vul, ▼ dragih I K 46 vfo. lHar, plaaajilro prvo 3K»fte. IHtr. zagrcbska mtmuL Zasrab. 21. februari^ (UaV kor. tir.) Včerai i« bil na borzi naifirahoelil in nai-večji promet ođkar obstoii sekcija za efektni promet Promet ie obstcal 4330 deloic v vrednosti 2,418.000 kron. Ni trgu Ic v ditni banki In pri Prvi hrvatski štedionici, od katerih ie poskočila prva xa 855, drug* za 200 kron. Znatno so poskočile tuđi del-iiicc Zemaljske baukc. Obrtne baiike. Hrvatske kreditne banke in Hrvatske es-koinptne banke. ^Klcpni kurzi so bili: Dcnar Slogo Banka zka baiika...... ■— 810 Hrvatska dcželna banka. Os jek, stare deinice • . • 6i5 fiS5 nove dvlnic« . • . *>5<» 065 Trgovinska banka .... 355 340 ZivnostensKi banlva . , . ^30 — Paromlin Union ..... — —-. Sladkurna tovarna, Osiek . 2425 — Društvene vesti in priredifve. Obići /bor Sokola L se vrši jutri ob pol 9. dopaldne v veliki dvorani Mestnega doma, nakar se bratje in sestre posebno opozariajo! Ka 2dar! Slovenke, udeiežito se vse jutršnic-Ka občnega z^ora Spložne^a s 1 o v c n s k c a ;t zenskeea dru-š t v a na mairistiatii ob 5 popoldne! Kot clajiicv lahko pristopite nred ob-ux*i zvećer važno od borovo &eiu v r>ro-storiri N5Z y Narodnom domu. K heii ^e vu.bi.io v^i odbo^niki. namettniki i u t i;tni nadzorst\ a- Društvo slovenskih Tpođabljajočih ametnikov. Une J0. februaria se je ustanovilo zguraj navedeno društvo. (Naslov *a-ćasiicga lokala.: Ljubljana, Striiarjeva uli- Cd 5/11.) V društvo so su vpisali doslcj do malega 2o vsi deiavrr in pomembnejši slovenski vpodabliajoCi umelniki. DruStvenc nalose so v glavnem: čim naiintenzivnejži razvoj slovenske vpodajiljaioče umetnosii pod rooraličnim vplivom vzaj&nnc vzpod-budc ra«d elani s sodelovanjem za kulturne nalosc poklicaiiih javnih činitcljev, vsejra slovenskoga naroda, Jugoslavije in ljubite-Ijcv umetnosti v splošnem, kolikor mogoče iiva dejanska skrb za materijalne predpo-goje in potrebe umetniškexa stvarjenja svojih rednih olanov, pa tuđi ncčlanov slovenskih umetnikov, varstvo Iz umetništva izvlrajočih interesov rednih članov in slovenskih vpodabljajočih umetnikov v sploš-nem, razširjenje in poglobljenje stikov med vpodabliaiočo uraetnostjo in občiiH stvoin, podajanje izjav društvenega raz-sodišča o raznih predmetih in zadevah, ki spadaju v poclročje \T5odaWjajoiSe umetnosti. — Društveni člani se dele v redne, častne, dopisujočc, ustano\-nike. Ustanov- nik nostane lahko vsak, ki plača ustanov-ninn v znesku 300 kron naenkrat aii v obrok Lh. Društvo državnih a$htžbencev kra-Uesrva SMS za slovensko ozemlje opo-zaria pristopiv§e organizacije* da je naj-ka-sneje do konca februar ja poslati natanč-nc imenske sezname Clanov ter članarino, člani. ki ne spadajo k nobeni stanovski organizaciji, se pa nanrošaio, da v vseh večjili kraifh po en član zbira za vsako stroko prijave in članarino ter jih oduošl.ie nemudonia društvu. Nevčlanjena druitva in posamezniki se s tem poziiiiio, da čim preie Javijo svoj pristop skupni organizaciji! Seznami in dopisi naj se po-^iljajo samo društveni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 3\, članarina In d e-narni p r i s p o v k i pa druSrvenemu blagajniku, davčnemu nadupravitelju Ivanu Lavričn v Ljubljani, okrajno davčno oblastvo. Članarina za organizacije znaša mesečno 20 vin. za člana, kar plača dotična organizacija, — za vse drupe pa 50 vin. Članarino je plaćati četrtletno naprej, prvo četrtletjc Steje od 1. februar ja 1919, Vsled visokih tiskarskih stroškov društvo za sc-daf ne namerava izdaiati lastnega glasila, pač pa stooi tozadevno v srik z bratski?n društvom ^Savezom hrvatskih čino\nika v Zagrebu«, ki ima že svoje glasilo. V njem se bodo ohjavliale d**ri?rvene in soloh stro-kovne zadeve in zadevnl članici. Nuine zađe vc se bodo javljale članom potom tu-kaišntih dnevnikov. ' .Taven shod iajroslovan^kih stroic-vodii in kvr|ač«v- V Donedeli*»k. dne 24. svečana t 1 ob 2. uri Doooldna so vrvi v salonu hrvtela >Iliriia«. Kolo-' dvor=ika \iHca 22- iaven shod iusroslo-vanekih stroicvodii in kuriaeev dr-ža\rno in iužne ^oleznico. Dnevni red: 1* Sumi delnvnik pavsaliranio nestalnih prciomkov in zvisanie dra«ini-skih doklad- 3. Raznoterosti- Tem potom se vabi na shod tuđi interesirane are:- poveneniko dežolne vlade« — Sklieateli. Slov. trfirovsko drnš^i) v Merkur« v Ijinbliani vabi cre« člane na svoji XVIII- redni obini zbor. ki bo v torek. dne 25. februaria t. 1. ob 7. Rverer v društvenih nroetorih (Gradišće 17, T.i-nintreneva hiša. I- nadstronle). Na dnevnem redu eo sledece točk^?: Po-sdrav predsedstva: poročilo tajnika; poročilo blaffainika: poročilo presled-nikov račnnov; volitev odbora in sln-čaino.^ti- -Sokol Vič- naznanfa vscrn bratom in se-trom. da so io pričela redna telo-vadba in sicer: Člani: ponedeliek. sre-da in petek od 8—K10. ure zvečer; članice: torek in četrtek od 7—**% are zvečer: obrtni narašČai: sreda in d©-tek od K7.— M8- uro zvecer- Telovadba se \Tši v telovadnici sole na Vičn- Pri-hitito vai k teloradbi! Pri*top*ita k oniBtvn' NahioveiSa poroSla. Pesefata brzolmvna poro&kt *Stovm Naroda*.) ZA RAZSOD1ŠCE. Gen^ve, 21. febniarja. V »Gazette dc Lausauae« zasovtrja Marković prav toplo jusoslovanstd predlog, naj raasodi iu«osk>va»sko - Uski spor 90- BOLJSEVIŠKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. Crančve, JI. februara. --Journal des Dćbats« objuvija po^ebeu dopis iz Londona, ki označuje položaj na An-eleškem vsled boljševiškega gibanja kot resen, toda LIoyU Gcorse je doslej že gospodar položaja in krepko zavira boljševičko gibanje. KAJ MISLI FRANCOSKA VLADA? Genćve, 21. februari a. Inače Ju-soslovanom iii njihovim težnjam zelo prijazni list *L* Echo dc Paris^ piše: Jasno je, da je mirovna konferenca ob-čutila nevarnost, ki preti njeni avtori-teti vsled prcdloga Jugoslovanov 0 po-sebnern raz^odišču v jugosiovansko-laški zadevi in da si nece dati izviti iz rok vrhovnega vodstva nad vseini koč-ljivimi in spomimi vprašanji. Ne ver-jamemo» da bi Srbi prodrli s svojim predlošom o ncvtraliziranju Adrije, toda aiitksija Rcke (?!) i u gotove kompenzacije v drugih deželah bodo Italijo mogoćc primorale do tega, da bo svoie zahteve omejila na var-stva ob vzliodni obali Jadrana. — V tej nekoliko zagonetni formuli vidijo ntrkateri inncnje franeoske vlade, ki ic stvarno sicer Jugroslovanom prijamna, ki pa tuđi odkluiija jugoslovanski pred-Io£ o razsodišču. Kakor izvemo, je ta elanek inspiriran direktno od franco-skesa vnanjega urada (depeša je došla nekoliko pokvarjena. Op. ur.). OD BELTA DO ADRIJE. Geneve, 21. februarja. »Neuc Zii-richer ZcituiiK* se zavzema za tvoritev velike konfederacije vseh držav od BalUškega do Jadranske^a morja, ki naj bi služila kot jez proti boljševizmu. ATENTAT NA CLEMENCEAUA. Geneve, 21. februarja. Atentat, ka-terega je izvršil Cotin na franeoskega ministrskes:a predsednika, je delo pq-sainezniKa, ki pa je dobro znan v bolj-Scviških kroKiiu V ministrskem svetu bo zastopal Clemenceaua za. čas njegove odsotnosti justieni minister, v od-seku desetorice ua Tardieit. ZASTAVA LIGE NARODOV. Genčve» 21. februarja. Kakor poro-ča »Matin«, se bo na morju kmalu pojavila zastava lige narodov, pod katero bodo plule doslej sovražne Iadje, ki bodo prevažale živež. TISOČ AVSTRIJSKIH LETAL SESTRELJENIIf. Ccneve, 21. februarja. Iz Rima raz-širjajo uradno vest, da je bilo tekom vojne sestreljenili okoli tisoč avstrij-skih leta!. LAHI IN JUGOSLOVANSKO - LAŠKI SPOR. Geneve, 21. februarja. >Corriere« piše: Včeraj je moral prestati Trumblć svojo prvo i2kušnjo kot državnik. Napravi ]o je slabo. Nato ga silovito napade, češ, da bi moral biti kot dalmatinski Hrvat vendar nasičen laske kulture! Politika jugoslovanskih zahtev je Ie epizoda, preko katere bo treba preiti na dnevni red. PARIŠKO CASOPISIE IN JUGO-• SLOVANI. Geneve, 21. februaria. Od pariških listov zastonata Iaško stališče Ie »Petit Parisien« iu »Gauloisc Vsi levicarski in franeoskemu \iianjemu uradu Mižje stoieči listi zastopajo prej ko slej jugo-slovansko stališče (z — molkom). VOLITVE V ITALIJI. Geneve, 21. februarja. Kakor javlja »Giornale d* Italia«, se bodo vršile nove volit\Te v Italiji v oktobru. LANSING PRFDSEDNIK KONFE- RENCE. Geneve, 21. februarja. Za Čas odsotnosti Clemenceaua bo predsedoval mirovni konferenci Lansing. LAHI SNUBIJO. Getieve, 21. februarja. Kakor poro-čajo, se namerava zarociti princ walc-ški z laško princezinjo Jolando, Telefonska porodila iz Zagreba so danes izostala, ker je bila proga zasc-dena 2 državnimi govori. Porocita ljubljanske ga korespondenčnega urada. KOALICIONAŠKI POSLANCI V NARODNO PREDSTAVNIŠTO. Zagreb, 22. iebruarja. (Lj. kor. ur.) Saborski klub hrvatsko - srbske koalicije je na svoji zadnji seji sklcnil, da odpošlje v Državno veee nastopne delegate: Ljuba Babič - Gjalski, dr. Živko Bertie. dr. Srdjan BudisavljeviČ, Pajo Dražio. Ante Djukić, Alijo Etinger, dr. Zdravko Kovačević, dr. Rihard Kraus, dr. Hinko Krizman. Miroslav Kulmer, Miso Kutuzović. dr. Edmund Lnkinie, dr. Jovan Manoijović, dr. Milenko Mar-kovie, dr. Miliutin MaŽurnnić, dr. Bogdan Medakovie. Anton Mihalović. Vaso Muačević, dr. Ivan Paleček, dr. Dušan Peleš\ dr. Franjo Poljak, dr. Dušan Po-povfd, dr. Svetislav Popović, Svetozar Pribičević, Valcrijan Pribićević, Josip Rajačić, dr. Ivan Ribar, Milan Roje, dr. Maks Rošić, dr. Stevan Simeonović-Cokic-, Orla Tuškan, Većeslav \Vilder. Nameštniki bodo imenovani naknadno. LASKI USTI O NAŠIH ZAHTEVAH Lyoa, 21. februarja. (Lj. kor. ur. — BrezžičnoJ Riopravljajoč o zahtevah jugoblovanov, da naj Wilson odločl o njihovem vpruSanfu. piše »Corriere del-la Sera«: Moralni prestiž Italije bi zelo pedef! če bi se Italija vdala tem zahte-vtm. Da ie Italija upravičena odkloniti te zahteve. bo vsakdo razumel in pred vsemiAVIbon sam. »Tribuna« pi§e: Odgovor Somiina se popolnoma strinja z dostojanstvom in interesi Italije. Po tolikih naporih in irtvah, ki jih je pretr-pela Italija* se koočno ne more podvreči py^iyi^ti^tiji raz$odišČ3L »L* Epocag pi- iiw 4a Ja iawwWHie fifi sredstvo sa omejitev vojne, ne pa za nje konec ki ga je že itak povzročilo orožje. »OioT-nale d' Italia« pripominja: Ako bi se sprejelo razsodisče, potzm bi se zmanj~ šal tij?led konferenec same. NOVI NEMIRI V NEHCU1. Monakovo, 22. februarja. (Li. k. «J Cehoslov. tiskovni urad poroča: V Mo-nnkovem divja nova revolucija. Nepo-pisno je razburjenjer ki se je polastilo mesta po Eisnerjevem umoru. Oboro-ženi vojaki in delavči patrolirajo po mesni. Vse trgovine so zaprte; ravno teko tndi gledališča, kinematografi, gostilni-ce in kavarne. Spartakovci in neodvisni socialisti so zastdli vsa^ časniška uredništva. Listi včeraj nišo izšli in tuđi danes ne bodo. Špartakovci dobivajo nad-moC. i\\inister za notranje stvari Aner ic včeraj, pozno ponoći, umri na posle-dirali napada. Vesti o smrti vojnega ministra Rosshauptnerja so bile preuranjene. Rosshauptner ie težko ranjen in aretiran. Ne^otovo je se, kaj bo sedaj po Eisnerjevi in Auerjevi smrti in po aretaciji Rosshauptneria ukrenila vlada, ki je itak nameravala odstopitl. Tuđi usoda deželnc.cra zbora je neprotova. Po kasneje dospelih vesteh so se delavski in vojaški sveti pelastili vse moči, in pozno zvečer je bila baje že sestavlje-na špartakovska vlada. V tem primeni je pričakovati oštrih nasprotstev med Monakovim in Berolinom. ŠPARTAKUS ALI KAJZER? Monakovo, 22. februaria. (Li. k. o.) Cehoslov. tiskovni urad poroca: Več ko ^0 častnikov je bilo včerai aretiranih. Pri njih so našli bele rokavice. Med arttiranci sta tuđi CTofa Craichein in £rof Almada. Potrjuje se, da so poizkus »pubća« od srede, organizacija belc garde in napad na Eisnerja v tesni medse-bojni zvezi in delo monarhlstlčne proti-revoluciie. Vsi ćlani vojaških, delavskih in kmetskih svetov. ki bivajo zuna! Mch nakove&a, so bili brzojavno poz\*ani v Monakovo, da se ndeležijo posvetovanj o nadaljiiih ukrepih in o šesta vi nove vlade. CLEMENCEAU-U JE SLABSE. Rotterdara, 22. februaria. (Lj. k. nr.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Po zadnjih vesteh se je Clemenceaujevo stanje po-slabšalo. Javnost ie zaradi tega vzne-mirjena. Trajno se zbirajo velike mno-zice pred Clemeneeaujev?m stanovanjem. ZASEDANJE NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA- Ljubljana, 22. febrnarja. Ljabljanski kor. urad poroča: Predsedništvo delel-ne vlade je prejelo iz Beograda službeno brzojavko ministra dr. Kramerja, da odide za slovenske delegate začasnega narodnega predstavništva dne 26. t. m. poseben vlak iz Ljubljane. Vsi delegati bodo brzojavno pozvani, naj se posln-*/iio tega vlaka, ker za to priliko dru® posebni vlaki ne bodo vozili. 4- Prodaialci moke se vabilo, d» so zgla.se v sredo 26 t- m- ob 9» uri do-Doldne v mestno posvetovalnioo radi nakasrila moko- ^^ -f Rislo želio i& VII- oknil* Strajike VII- okrala preimeio kislo zelje v ponedeliek. dne 24* t. m- pri Jako* pin.i na ^liriu Določen ie tale red: do-)>oldno od S do 0- itev- 1 do 400, od 9. do 10 štev. 401 do 800. od 10- do 11-?tev- 801 do konca. Vsaka stranka dobi 2 ksr n^ osebo. kilogram stane 1 krono. -f- Ki^lo zelje za VITI- in IX- okraj-Stranke \ III« in IX- okraja preimeio kislo zelie v ponedeliek. dne 24 t* ro. pri JaJconiču na Mirtu. Določen ie tale red: VIII- okrai popoldne od 2- do -V stev- 1 do 300. od 3- do 4. štev. 301 do konca. IX- okrai od 1. do 5- Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kilogram »tane 1 krono- -r- Premog za peči v IX. okraia s© hodo prodaial po sledecem redii: Na vsak drusi odre^ek belih izkaanic za IX. okrai se dobi r>ri tvrdki Richter. Trnovska ulica po 50 ke: t>r«nojra, ki ^tane 6 K Premos: so prodaia v PO!W!-Jeliek 24- in v tor?k 25- t. nv -\- Apro\izaciia rnžne ieleraic« razprodaia fižol, iajca in malinovoo Poizvedbe* Ti«ti. ki ie y navzočnoftti neke dime našel na cesti zlato zapestno uro, .-e s tem opozaiia, nai 1o odda v uprav-nišfcvu >Slov- Naroda« ali na na polici-ii, če ni tesra že storil. ker se bo sicer napravila proti niemu ovadba. ker \q ;)iscu teh vrstic zn?vn- Roven obrtnik je izdubi I v nedelio. 16. februaria pri noenem sroreniskeTn vlaku od Radovliice do Liubliane list-nico z veeio vsoto denaria- Pošteni naV-ditoli se prosi, da io odda proti dobri nasrradi v upravništvu >Slov^ Naroda«. Iz&nbil >*em v nedelio. 16- t. m zv*>-cer na kolodvoru v Radovliidi uri bla-firaini, kier sem kupil vozni listek za vlak v Ljubliano, ali pa tuđi mosroče v vozu II- razreda, don arao listnioo s približno tari sto kron denaria* Lastniea io bila obieaina. rrnena, voiaška liat-nica z dvema predali Poštenesra naidi-telia prosim, da io proti primerai nv grradi vrne- — Viktor Petrovčič* brivac v Radovliici- Izfinablien prstan- Neki mladenič ie izsnbil poročni prstan na državnev kolodvoru v Liubliani- Pošteni naiđiteJI nai sra odda kolodvorskenra Doveli stru na državnem kolodvoru proti nagradi 50 K. Iz?abil 9t \f> danes zjutraj od Ko- liseia na Mar- Ter. cesti do pivovaru« Union v Šiški svilen šal Pošten naicti* teli nai era odđa proti primerni nasriđi upravništvu >Slov- Naroda«- Grenelca »Fraaz Joset« odstrani vtrp- lost čreve»nih misic in pozivi krvotok v spodni em teletu- IzcMateH In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Stran 6. .gLOVOfcKl NAROD*, *K tt. tebnuifa |»*9 46. Stcv. £U malo rabljen in elegantan, Mirila Ml, Rimska c. 21. 2305 Cnttilna vmestuali oadeželi vzamem UUiUlUv v najem ali na račun. Kdo, pove uprav. Slov. Naroda, 2155 RUiHTiriail* ZZBZSS!. Ift- LJaHJaaa.______________________2062 let platanih nnh « pma. KJ€, pov« upr. Slov. Naroda. 2309 600 kg ma lede "$ms° PoUve se SikloSiieti cesU kl 2287 Lipa ~m obleka in kratek povrSaift St) MĐO proda. Vpraša se v Ccgaar-jevi al. 12, pritličje Icto. 209* ■aklftvin^ fftho če nio^oče s hrano, pridrosta, $e išćc Ponudbe pod .Sofer 2S05* na upr. Slov. Naroda 2303 fflfo (e tud' bo'J maihna- ** iščc za 9*VU, tako« ali pa s 1. marcem. Pismene ponudbe pod .Ana'2302" na upr. Siov. Naroda. 2302 flfUffii UM. ETS "^Ct nekaj soiitra se ceno proda. Naslov pove upr, Slov. Naroda. 2306 Otozatoslegređfi^n^Ur janje vrtnih srreaic if takoj proda v »Restauraciji' t Rožni dolini pri Ljubljani. ItaRjaaJčinFpoiiiL'jB puižin. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naruđa. __ ___________2274 Plrtr-ifi n-ifFniJi? I Dobre ovsene slame Imi DuPSa]! za krmo ima več vago nov sa prodati po dnevni ceni ftajSčiia Klevcrž. P- Šraarjeti, Doleajsko. 2^66 i. ufiiAfira k posebno fini mehanični LB lUjEulu stroki se sprejme inteli-genten deček. Predstaviti se je pri L. Zwolins!r, Ijedan, Grtdilče štev. 10. 2263 nnc* z vrtom in dvoriščem se prođi niSfl za 57.000 K event. tudt zamenja za drugo v Sp. ŠtSki. P.smeae ronud-be pod .Predmestie" na upr. SI. Nar. 2295 [biAfffin mirni 1 Rac3i opustitve kra-UyDQBQ OdKliP! manje prodam na drobno razno galanterijsko blago po Iastni ceni, prednost irna tišti, ki prev-zame vse blago s stojnico vred. Kje. pove upr. Slov. Naroda. 2233 ffnrnrifa »nlada in spretna, ki bi bi-IVllllulILtL, la zmožna tuđi gospodarstva se išče za večje jrospodinjstvo. Ponođbe z navedbo plaće in referenc naj se rošliejo naslov: M. Kajtna, Sa-mobor. vila Wa»neT, 1985 U0m se iiie Mffia. d?r5\4 Istotam se spreime fenhsrJca, vajena vsefc hiSnih de! in vaienoc, za puš-karsku obrt. F. K. Kaiser, puškar, še- *■•■£•!» JL*? .i?*yft™!______?9?Z 4 A* C ifarorifiv se sprejme za zače-80 8 Qf?3nCT tek aprila te-a leta za napravo bukovih drva. Tuđi naj bi Wli sposobni napravljati oglje. Za hrane se rreskrbi po dogovora. Več pore Valentin Gregerc ▼ HengSa. 1768 M-af* v denamem zavodu ali kakern MESlu večiem podietju išče iz vjet-ništ\\i došli bivši uradnik, absolvent Mahrove trgovske sole, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, Cenjene ponadba pod .zanesljiv* na Anončno pišamo Al. MateHč, Ljubljana Kongresa! tff Z(L 2171 Ifanita! mlfVFrm najsigurneje in kar R3plI8l DmDIBB najbolje. Trgovec z lokalom v zelo prometnem mestu v Sloveoiji, kjer se nafcaja premogo-kop in droga industrijska podjetja 'vsled tiarodnostrrl! razmer zasiEruran obstoj) išče kapitalista- Cenjene ponudbe pod .Tihi dražabnik' do 20. febrnarja 1919 na anončno pišamo Al. Matdič, Ljubljana, Kongresni trg 3, I. nadstr. 1595 Đnnailttropna hisa j^KSf^E! romantični solčni legi, pripravna za vsako obrt. se po ze!o ugodni ceni proda. Hiša obstoji iz 13 sob, 2 ku-lunj, 3 kleti in prodaialniških prosto-rov. Zraven spada ta 2 njivi, 1 travnik, 2 gozda in lep sadni vrt. Resnim kuo-cem se posije na zahtevo obris hi5e. Pojasnila daje Jakob Petemal, do-tellr ia Bledi. 2235 fanifM iMfiTirih^ I Trgovec se želi sc-UflltH PoDBOua! znanlti v svrho 2e> Bitve z gospodično v starosti 24—30 let Prednost imajo vsestransko izo-braiene gospodične (dobra kuharica ee mogoče z lastnim stanovanjem). Vdove ntso izključene. Tajnost zajamčena Samo resne ponudbe pod šifro „Pom/ad 2288" na L JogosloTankt atoi-U iavoriaačai za?od Beseljak & Rotasc ijakU&flA' FrančcTO tabrežje 5. 2288 W lrwlw a Ni £&*& 3nit|ni Uni Hi ienski svilen piaU IflBR mU se proda. Naslov pove upr. Slov. Naiod* 2117 na nm »ci r,x n-sTv1 p^ upr. Siov. Naroda. 21tt Hm tamu m* T.ir^1 apr. Slav. Naroda. 230* I MI2 fllkil mm •**• srbskemu Čast ni-LCpfl IBIu ku. Naslov pove upxavni-Stvu Slov. Na oda. 2283 Acetilensho lauio upravo ^:^;i no steno mai za prođajaino porabna. proda Scbrej. Jeseaice, Gore oj »k«. 2237 Drima tnha majhna, na dvorISČc le-rlaiUd MUI(L zeca, se išče Ponudbe pod „Dforitte 2083^ na uprav. .Slov. Naroda* 2083 ZeSolepostaiisiaBje^^L^ starejšo, boljšo družino. Pismene ponudbe pod .Sttn 3299* na upr. SI. Nar. Mita in snalni đivaa "nk"'% o.na^bo cene pod ,0be4iici 227t* na upr. Slov. Nar. «279 7a nrvnnrtinin 2ellm vstopiti najraje Li y&)PSOIQ]B na dcželr Pismene po-nudbe na upravništvo Slovenskeg^ Naroda pod „Dežela 2282«. 22b2 nUlU UldjJdJflU naj, ^anienjam za be- !o moko §t 0. V. tntek. Skofja Lokt. 2267 7ist/> RTO nova. preciziiska, franeos-lIuIu lilu, skega izvora.2 dvojnim pokrovom, se proda. I. Žagar. urar. Po-ljaDsk* cesta 2, pritličje od 8. do 2. pop. 2278 »«MamSTiitomTs%K ska. Hrana in stanovanje v hi"i. Oglasiti se je: Cesta na KođelTeTO $!. &. Bifa n^ Blofln v bIirini iezera kjer 5C Dtia Ud BieUU, je izvršavala trgovinska obrt, tidno zidana, z lepim vrtom, se zaradi družinskih razmer za 82 000 kron proda- Pismene ponudbe pod .B«eđ2l!l" na uprav. Slov. Naroda. R« 7!lfl3ri9 (dobra gaterista) rabim Ufd iagClJa za takojSnji nastop za žago oa Gorenj^kem. Za hrano pre-skrbljeno. Oglasiti se je pri Ferd Ar-oejen. tr-oten i lesom. Jesenicc, Goreojsko, 2275 Stai8?3Hje i firain, °££j iM.3 sobe, kuhinje in vseh pritiklin, se xa-menja s sličnim stanovanjem v Liub-hani. Ponndbe na Fanl HeTthtT^ert Braded Ertangasse 17. 22od [ififriifl stara ^ let, poštena, miraega tRailUj, značaja, boljših staršev iz Doleniske, zmožna plsave in račun-stva. želi rstopiti kot očeaka v kako vcč'o trgovino v Ljubljanu — Naslov pove apr. SU Nar. 2211 Meto neuko? lei i;,'mX" si okrogel ali rezan. Ccne za les nalo-žen v vagoti se naj oaznanijo na V. SCAGNbTn, parna žaga za. drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 BRekaraa lian Mm 'i^: £: pn|e sve vrste sira in skute (topfen-sir) maslo kuhano in surovo. Ponude prosim slati na gornju mlekarnu sa cenama i količinom. 1615 se 2 in pol leti tiskarstva, a izscopU sem zaradi vojaštva. Grem na deželo ali pa v m^sto. Vstop lahko takoj. Ponudbe prosim pod »Marljiv 2281" na urr. Slov. Nar____________ 2 81 Dffipfn'jnlina d^aflta v Ko^^ju, velika riOSlUlUljua iitdLUđ dvorana (vhod s Kolizejske ulice) dne 26. febraarja 1.1. ob 3. uri popoidne. DraZbala se bodo vozna kotesa, pohigtvo. samotežni voz okviri za slike in steklo v tabtah, in velika aeetilenska razsvetljevalna naprava. 2022 Rafak star 17 M' ki Je bil 2t dve y€Ult ieti v trgovini, a je moral vsted vodnih razmer pustiti učenje, želi priti v kako večjo trgovino na deSeto. Je zdrav in moćan. Želei bi kraj, kjer se nahaja obrtno nadalievalna šola Cenj. dopise na Artrej Jss, St. Vid pri Platiši Štajersko. 2137 brez premo^enja se 2eli v svrho že-nitve seznaniti s premožnim gospodom do 30 let starim. Izurjcna in vajena velikega gospodinjstva. Prednost imajo trgovci, posettniki In hotelirji. Na anonimna pisma se ne ozira. Tajnost zajamčena. Cenj. ponudbe pod •Jecaj 2103* na upr. SI. Nar. 2103 Rdor boce tfenor siuiiti trajao ta brez po»ebnega zna- nia ter v tastae« prebivam^: poilji po đopisnki tvoj naslov na U Scaa-ctt«, iMij. (WkaK D/l lategatse 4a 2170 Za krojače! Krojai vzorci v naravni velikosti za moika oblačilo se dobijo pri L UH. Liikaau tamu tfrj 7. Zabtevajte cenik! 1338 St 56. i Lase-strižnik Komad 28— in S'65 K. laktovait* vaiikl —alk s »•* a*ao I*OO alt- kani brctpUćBo. 349 E. Lom, lUrtfcor H. T4. Preproddolcl ~m ■r dobe cenovnlk o kremi, masti in trakovih za čevlje, iglah ter mnogih množinskih piedme-tih gretis in fianko takoj od Eksportne trgovine Adl«ra Zolsel A Go.v Da ■•I (Wlea) O.« PraUratruuo •• VersuU Abt 4. 1951 Insti biii za žrmlje (mali mflni za zdrob) izvr- stnega izdelka se prodajo. Cena do dogovoru. 1596 MH Ham IfljtK, Siajtrsli Josip Jug stavbni in pohUtvenl u: pieslcar in iitar n: Rimska cesta St. 16 na znanja, da še vedno dela s pristnira blagom Uradao doTOllana. ie 20 let ok-9*o\9tm na|ster«iaa I|»M|aa»fc« oosTrtfnralnlca stansiraĐi ia slozb G. Flux Gospuska ulica 4, L naastropje leva. Priporoča in namcSČa le boljše slvtefe tskafot« vsake vrste privatno, tr- govsko in sostilniško osobje. Izbiro različnih složcb, zlasti za ženske Ve- stna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. 1887 Pri zanutjih narttSBi zitMifci za odflovor. y • ff^^ vseh vrst za urade E^J3Wl^a^aV dru5tva, trgovce tW ■J'*$^ ^^F graver io izđelofa- ^^mb&^ telj kaačikOTib štampilij LJDBLJA1UL Bfirtti tn Itet. 1. 55:10 vinariev (za dopfsnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam na zahtevo dopošlje zastonj. C. in kr. dvorni dobavitelj Jaa Eosrađ, dvorni zala-gatelj «os» (Brtz) štev. 195S (Ć«4k«). Ia britev iz srebrastega jekla K 7.—, 9.—, 11 —. Varnostni briv-ni aparat portikian K 750. Dvorezne rezervne kl inje tucat po K 12.—. Stroj za striženje las ali brade K 26.—, 28.—. RazpoSilja se po povzetju ali denar na-prej. Zamena do voljena alt denar nara i. 1958 Svarilo. ■fOMMrfaaa Mm aal^ajMi ________iosipina Jug- "dekiica kttera se želi priučiti gmetnfga oor-rret - fotografiranja, •Jt^T' ac ••rejise 5 takojino mesečno začetno plačo alHlf« ,UUOI"r rraaea Jalafi c«aw« 9t L)«M|amaw 22v2 Karbid najfinejSe vrste razpošilja na drobna In debelo, po zelo nizki ceni tvrdko BreznikAFritsch tf^oviaa x taUsBlaio v L4«bl|aal, »v. Petra —U it 1T. 1317 !! Trgovci !! Nudimo: 50.000 metel iz riževe slame: St. 1 po K 4*80; št. 1 K 5 60; §t. 3 K 6 40; št 4 K 7 20; krtice za ribanje prođi iz rlževe slame K 2 3 \ iz pravih korenin K 7"— zm komad, kakor tuđi vse ostale vrste krtačarskega b!a- a Cene franko Zagreb Em. Weiss I đruf, Zif reb, JurcSićevi ul 1. PoSilamo tuđi po pošti po povzetju. 1170 — ' Moderno zimska ^—^ plašče kosiume, kHla, 2652 f|| niP in dru?o damsko konfek-III III r ciio Otroške obleke za ni Uf | dečke in deklice. Koinho-UlillLL vtaOf športne in modne predmete prtporočai po imernl ceni BLKHfttotlč-Bncar Ljabljag*. SUri trg 9. Uttna hiii. Vsakovrstne slomnlke priporoCam gg. trgovcem !n si. občin- stvu dalje tuđi alaaamate *ota«, pretf- prsinlk«), slamnate po dpi a to %m v ćevlfa. 864 Franjo Cerar, BOvatmai bImbuiIIcov v stolni d» Doiiails. Od postaje je 7 minut Steznike (mcMlepce) in vsa v to stroko spadajoča dela \z-deluje po ilvotai nerl in priporoča cenjenim damam tn in na deželi Ana Hutter, Dunaiska c 6.fll., Ljubljana Popravila se prijazno sprejemajo. Ce- — ne zmerne. — Postrežba točna. — Trgovina s semenl SEVER & KOHP. = UUBUANA, = kupuje in prodaja SEMENA in SUHE GOBL tifMaflhli ieh PomkM v laiani. Po-mPUlUM nuđbe pod .Prlfit 2245' na upravo »Slov. Naroda«. 2245 ■MaUlaJakVa] t opravo odda Ukoj v na-rilH|BM jem BrtaJliica ie »et»jU-aica aa IM« pri Brattalka. 1959 Ia iriifli Hrt ^Sieti » »•«. Amdrml Fr#W«9 fctvaaJti m%[-ttr, ¥xk«ttLau_______________20^ Initl SvalDi stroj p^rn0ovih0 S evljev St 43 in lena ura budika se proda. Viako Bctfiaa, Kiawka cesU it. 5. Ra7fl9 riacbO (ZauDsagcholz) skupaj ali AiuJiB UCllC posamezno se ugodno prodajo. Pcsredovalni urad Mestni trg 25, 1. nadstr. 2193 IWn to diiair višic srednic Sole. ^^" lilC Mi Dl 01 bi poduče val dijaka nižje srednje sole. Poirve se v irgvoini Zajec Suri tig 9. 2151 Brflffan'ki ki ie že da1i Č2sa službo-rlUIlajUila, vala na deželi. žek prrme-niti a!ulr>j, najraje kam na Gorenjsko. r-.'jslov pove upr. SL Naroda pod št 2150. U izprioBiti iivilj S'SSs^fe modni mIob Nina Pretsl. Vpraša se: St. Petra cesta $t 20 I. 2158 Nlfsfrsrifl poštene rodbine išče službe lUldllTlld 2a v Ljubljane za gostilno ali kavarno. Naslov pove uprava .Slov. Naroda". 2249 KftftiliM v Uublianl ali okolici S6 ttUilllfla isamt v aaltM, eventualno se ludi kup:. — PonudDe pod .Dobro idoCa/2209* na upr. Slov. Nar. 2209 tom mot§r. it^T^ SSS: ske kamne in žago na prodaj. Cena po dogovoru. Naslov pove npravn. Slov. Naroda. 2202 ttffifa laira v originalnih za boj ih a dlCU Jnjlli 1440 komadov proda po li vlnarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačllo naprej Cb. Sop-ptaz. So^atec Sp. Štajersko. 1434 limililA nilffl čedno, išće velika »očna iMliflDB IlUMJ, gospodična proti odikod-aini za en dan oa p^sodo. Ponudbe pod .Nosa 25/222S* do 28. t u. na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2229 fklkitfvn v vseh modernih slogih pri-rUIliilU poroča po zmerni ceni Fraa Skafar. Ljnbljaai. Kiaska c 16. SUt^eM ii pohi&tfeM strojit aizirstro. Kupujem tucU \9* vsake vrste. 1072 Okngti 190 li stareia tanptatga nmmi •• proda po 60 vin. kg. Fo-HPind aredovalal nrmđ, Mitbd tPf 15 /L 2194 (frflinflr iS2e st**nega mesta. Vajen je »IlOjmt vseh parnih naprav.Dieselovih motor je v, laditsKih stro je v ter elektr naprav, absolvent strojne sole v Pulju. Dopisi pod .Spretea/2082* na uprav. Slov. Naroda. 2062 Vmfta se •••* ▼ Ttfaikl retlki v IVlUillH MiriJM>rm. Reflektira se le na jugoslovansko obitelj, ki pa mora imeu v lem opravda ie nekako prakso. Prosila naj se obrnejo na poveljstvo vojaSke realke v Mariboru. 2228 Inttliirantiia nnfliflrlifm siovenš^ine lUinilClIUla DB*)JUUIUrd, in nemščine zmožna, ki ima veselje do otrok, želi priti k boljSi družini k otrokom kot raruhinja. Cenj. ponudbe pod »lotell-feotna/2978* na apr. SI. Nar. 2078 ISUnil pllHBltL 15S000 K gotovine in nekaj posestva prevzame rnesarijo, kje v prometnem kraju. Pismene ponnd-be pod „Prekajefilec/2223" na upra\fni-štvn .Slovenskega Naroda*. 2223 TniTleo z Bornim Hlagoai tv>™Lz tarjem in blagom vred v prometnem kraju najraje na deželi na Sp. Štajerskem vzamem v najem. PoznejSi nakup ni iz-izključen. Cenj. ponudbe pod „NAKUP 2192' na upr. SI. Naroda. 2192 J3C nnn D se pridružim kot kom-JJ.UVII n panjon dobro uspevajo-čemu podjetju, najraje strojnemu mi-iarstvu 2 izrabo vodne ili druge moči. Sem izobražen, 24 leten mož z rcalCno maturo In vešč pisarntškega vodstva. Ponudbe .pod fvIndustrfja" poirao l*Uf9 iosiaai. 2128 Ia p&ii imaT, iZZt 2r hrvatsko-štajerski meji a« aprefme: več o2enjemh blapcev h konjem, ko-čijaži ter za poijski posel. Nadalje več oženjenih ktavarjev, kl so biti že v enaki službi ter znajo dobro moliti; sprejme se tuđi en o2enjen šafar, do-ber v piša vi, «n bil ie v enaki službi na več]i graSčmi. Dobijo prosto stanovanje, kurjavo, njivo, zrnje, mleko, sol ter mesečno plačo, vse po dogovoru. 1554 : ZHrti inata aut Upi ^K^ HT^MaTa^fc1 ^aV BaV^a^^sAflalA £flPMaT_ '9' Hrnni milioii oko 30 vagona u^i UlfElil IglJcD teti k^l Ciril Za« Saaj^ Hrtatska. I< Dllf UU IđJCBl vačević, Sp. Š&ka 1 Ljubljana. 21 vtf iBflo i m nam ^ prtđa, Pocradovatad vrai. WUm rg 19 I. 21 PrizffiDi daljBtgleil ^ir^ lovsko puško. M. Tome, Zagorje o. Sa _______________________________ 2) Hg?in par konj za težo h te: Ponudbe prevzame Ottomar Bamba ▼ LJablfant, MUOo4tćova oeaU 1 oismcne ponudbe z navedbo plače upr. SI. Nar. pod .SUsčičar 1705'. todarita ali Kntiarica, %t^m bolj§o hišo. Ponudbe na upravu. .SI Naroda- pod HSHS 1988*'. 19SS MHnhvrnv ki so vc§č! Jzdeiov UlSiafUr, različne tehtmce spi meni. Ponudbe naj se pošljejo na i slov Ivan Retek, Celje. 2 VŠHlfl) na drobno in debelo ter s' RalUltl ttljke razpo§ilia točno pr predplačiiu trgovina MtrtJn Sanoer, ojice. n M mm (klafteT) »biti c se proda v Ljubljani. Kje, pove upr; .Slovenskega Naroda*. 2', Fotopisti aparat l%££ ^:; vom, tuđi objektiv sam knplm. > slov L. Fremc, Lfttbllaaa Udovi atoia I. IL nadatr. 2 Balado ii detimaluco ttfiiaio reMus Uagajao ;;.V.r v:z komp., Li«bl|aaaf Wolfova vL 1 looio feftite in repe £\&r nah Jakob Klenenčić, posesroik i% it vee z detelaimi pridelkf ? Mezgofdb, MoSkmJd. 11 2ft9lini9nii meblovanl, obstoječi ■liODldUJI treh sob in pritiklin ođdasta v Karnniku takoj. Več se i izve v trgovini A. Sinkovic natl. S 1« drM Mestai trg It v Ljvbllani. V llftnrarib w vzame v nafem alt uUtflflflUjfl račun na kakem proti tnem kraju. Ako mogoče s ćelo j stilniSko opravo. Naslov pove upt Slov. Naroda. 2 Dfflfh «• sPfttnI divan z dvema nUflu w. teljema, otomana, luksi O2ni lestenec iz stare medenine, ' ampol, več miz, stolov in druge hi oprave. Pogledati Elizabeta* c 6 dfifiM. 2 Đn ennaMBi tii l2™» zraven 3000 m2 sveta, v sredini me za vsako večje podjetje prioravno, je 146.000 K aairrodaj, Natancaa pojas daje J. Kozjek, Selo 28-, poita Hoate Ljibljaai, 2 Mm relfiftflra nhtaba obieka SE XHBBWB UDRU, frakom polnoma nova. in šport na obieka več drugih oblek. Blago predvoj se ceno proda. Po izve se: Kollzejska 12, pođprlOJčje, Vila Roia. 2 lemtl«Dapđ3j!.';s^!,%'- stralne občine JarŠe, Radomlje, Trzin Trnovsko predmestje so naprodaj. drobnosti se izvedo pri OoljCTSČkB, KolodTorska ■Hca 34/L 2 OskrftHft al) gespeđar ^o™ nemSkem delu KoroSke se i5če. Vs takoj. Ponudbe s složbenimi po| nod Šifro .Osbrboik 2170' na uprav štvo Slov. Nar. Žena bi mogia ev< prevzeti tndi gospodi nj stvo. 2 Kh 10 kS* mila *Doh< K 30"— ■110, šiljam po povzetju poStn prosto ter franko zaboj!ek. Pri . Posebno goep. hraoa Rosa za globoko ganlpvi zadnji pozdrav ranj-kema. 3304 LoHri potok, dne 21. svečana 1919. 2alttj*& rodfcfau Besčisa. ■■rodna čKatlnto« te T«lovadato drvfttvo Sokol v CnftOMlja naznanjata žalostno vest, da je nji)a dolgoletni Ban in t 6 tajnik oiar. podstaroita, brat IGNAC KVAS po kratki mučni bokzni daaes dne 21. tvečana premlnul. Pogreb aavdaieaegi Slovana in aadvse polrtvovaliicga na-rodaega delavca se bo vnHl v —deijo dae 23. t m. popoiaone. Čast Bjegovcaau apomioa. 2315 V črnomlja. dne 21. svečana 1919. (Mbar taradM otajaka to Šakala v ima*. '■: - ., ■■■„.<. '.-'. ». .,- . '-. t .>. i »■.^. m^^^m^mmm^^m^^^m^^^^^^^^m S poir6in srcem naznasjamo vseai sorođnrkoni, prijateljem in znancem, da je nas nadvae Ijtablicnt soprog oziroflM oče, gospod IGNAC KVAS danes dne 21. srečaaa 1919. po kratkom trplieaju iafcboii svojo blago do§o« Pogreb se bode vr£i1 v oedeljo, dne 29. svetaaa li bife 2alo«tt na doraače pokopaliSče v Vojno vas. Nepozaboega rajnika se priporoča v biag spoflata. ¥ Ćrmomll«, dne 21. svečana 1919. Aaaj*U Evas roj. ■kaiMa, soproga. — V«p% AVaptoa, MP a^aia% vsoi- ovroa* 46« Stćv« SLOVENSKI NAROD*, vitstici. rabobolii, vratobolji itd;. neka poinieša v Salva tor vinovlcti* sa •>viežom •vodom i cMožl bolno mje>trv iz^ezmttl <*e boB vrlo brzo. NaVon "^porno^ hoda ili rada, bataritc mi^cr. osvježit će Vam tielo. »Salvstor vinovica« jest van redno koristno djetninće sredstvo za ispiranje ost: ju, jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 S. MJttelbach, „Salvator" ijdana i kmm Zagreb, Jelafifar trg 2. Ne zaimidite -'■^■2 neaiodcnte krznarske stvari, naprimer: faae» mtrfc, plašče itd. poslati v I* Jugoslovansko krznarnico in strojanilco, kjer se vse po najnovcj« fazoni lepo in po ceni popravi« na ždjo tndi shranf ^č« poletje. 2311 Ifadalla prevremam v strojenje in popoteo inWavo vaakovrstee satwe ^oi;} kateri izgotovhn lepo in po ceai v nafkiajlem caso. Izdelajem tndi častniSke čepiće po meri t«r inwn v ztlogt prave lzvirne :~.^c za čepiće, prave srbske q>olete, zvezde itd. — LUDOVI^K^ROTH. — Franc Joiato c«sta it 3> I. iiaililrepja. Zhe ipMt perthaid ccmciit, zMne opeko v cetta vafoaA dobavila aa|ca»e|t tv»daa 14^0 Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo narežje I. SuaUlno naprave I %m amaUo Ia —Mila. »—»!■>■• ■>•■>• ta twf«i— aaanmfflada tat aaaaaap 1444 Mierih aotter 4% Be, ahamaj (Wian) IV, Kemik, dr. Slovence, s trfletno prakso v kemičniU tvonucah, bi prevzei & 1. \vAi\tm t I. ali pozneje prtaietao, dobro plačano službo v JogosJavij'. Cesjcne posudbe rod »Haamlk I2S4« na uprav. blov. Naroda. 2291 pri MCfttiitttn a>bčlnakem «radw v Radovljici ae avpr«jrst«. PU filo po dogovoru. Invalidi prednost. Prošnje vložiti d > 1. marta 1019. 2310 traai vranu LABOBaJf ? CU. — Ista neka je svršila koju višu djevojačku školu, preparandiju ih koji drugi slični zavoJ a evenL praksom u kojoj Ijekarn ili kemijskom laboratoriju, brespr koma Života i zdrava. — Plaća prema dogovoru. — Pobliže upute daje gore navedeni zavod. 22S5 Miiii romfaliia nosredofalnita otvori pasarno 1. marer. i w L garkefnih braii Mi kupim. Cenjcne ponudbe na I. TRABflSAK, Dobro^tolie. :„07 «%tf«aitfivflaBB^ilaa laBf#3kđVN ^' se zanirca)0 za nabavo na* Biivii&đvftl IJv-**G i»» v^^it^ mlatilnicah, nai pošljejo svoje pionndbe upravnišho .Slovenskepa Naroda pod „Mlatilnica" 2120 Dosiej je mela svoj patent na vz igalo le lovama Kovaf.k v Prostejovu. To dvigalo je -azJično od onega tov. KovaHk in kupee nacrta ima pravico do patentov vseh ir^av. Ponndham n?) s zoiie prilike I ter si naročite za poskušnjo eden, dva ali več kosov dobrega pralaegl ntlr 20-., ali 3O','O v kosih po ICO gr. ali 200 gr. 1825 20° o prtino milo komad K —40 vin. 300 0 .... --60 . In K 1*90 35—4o? /9 toaletno , . . 230 poStni zavitek 5 kg 20° 0 pralnega mila franko povzetje K 22-70 5 . 30% . , 32-70 Hazpošitja; tvrdka JflHKO PINTflR, Sp, Siska, Ljubljana. U« MMmtm reftlamacijska mm a Umtk nm Siegfrigfl WeiBbefger. Gradec. (&«), ustanovljena 1. 1900, prevz«ma reklamacije previsokih voznia, izgubljenega blaga, poškodeb, tatvin med prevozom, prekoračenja dobavne ddt>e ter vseh v stroko spadajočih del. 2271 ps^ Naročite *•« oajboljŠe navodilo (recept^, kako se napravi dobra doraa&r ptfača po cetrt* kakor ¥ino, ribiilie?o rino, vermst, fabol6alk in hrniofte Vsak ga lahto doma pije. — Proti plačilu K 6-— na moi naslov potfijim vstkenu vsa nataačna navodila (Rte) 1980 Ođprite ečl: "^ps Z?*&~ Bo^at xatat«aa%l Naslov: keisfčen laborator!j VINSKA KaVIT P. W. ___________Pošta: Stora U t Spo^ Štafertkt__________ Zaloga pohištva ia tapet % ERNST ZELENKA, ^ obla strano saprteclenl Uveđanac Solska »lica 5 UABIBOB Sosp^ika Biloa H priporofa si'ojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spabnh. jcdflaih sofe kiubnih garnitur, divanov, otoman, zime za madrace Itd. 2236 Največfa lebira. Zmorird cene. Solidna postraiba« Slavnema oWiastvu v mestu !n na deželi vljudno sporočam, da sem» vraivii S2 iz vojne, zopet začcl izvrževati svojo trtnarsko ohft- Sprejemam vsa v svojo široko spadaječa dela ter se posebno pn'poročam v naprajo in aego* vanic privatnih vrtov. 2196 Iz Ustnc dfevesnics imam na razpolago večjo množino raznega l0patI6* neffa grv>ič!a, rot^atUi aaodrin rt rdećiH vrtite ptaxalk, špaiaktfa bexga (F'*ecer), debelega rdećega grozdićja, ter cepljenih visečih m okroglih jesenov. Z odličnim spoStovanjem ANTON FBHANT, umetni in trgovski vrtnar, EMIl 6R0SSMAH, lesotržec, Dunaj (Wien), XIVh Raneblasgkohrorgano 3? ima nekaj sto vagonov na jarem žaganih 22» neognitlb in nerazpokanib na nemškoavstrijskih in češkoslovaških postajali in jih more točno dobaviti v Jngoslavijo. Štev. 335. 2272 Razpis. Pri osrednjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je namestiti začasno pisaraiškega slugo. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SHS in dosedanjem službovanju ter vdravniilrim izpri-čevalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti do I. marca I9I9. Vojni invalidi i majo prednost v smislu naredbe deželne vlade z* Slovenijo v Ljubljani z dse 23. novembra 1918, Stev. 115. Dežttlati urad Montaiiističiilli oiratov v Ljubljani, 20. februarj.i 1919. 5tran 8. —■ „SLOVENSKI NAHOP* dam at. feofij« 19IS. 46. fttev. MF-*rfporot«9«tTr«kat ~W JOS. PETEIINC —= Ljubljana =— Su. Petra nasip ft J. tor togam Mlaa*oH|ftkofta hi ■M—Ma Maftft. btttaai te »r«oi: SMO« u iitmeic mvi (tcMftkt stekfe) kMitlete« i —TiIbImI bo-■toM, nera 115X1«. €SX1M. mXM i!Jf# «5U» ••XI«. mm§i mi ■atl—aImi r«f (strina Hojaju :: —:: aevtjii »MeL ;:—u Spedjata tipia n, zMitlibttUn F. Čuden Sin oapti glavne pie v Liillii. Mesarske telitniEg lastsega Izdetea Ima v zatogl tvrdka $f RDfil Ilf BR Mfirihnpn n iihuul u ^Miif nuiiuurii« u« Grajska ulica štev« 28. «■ Tovarna vsekovrstnih tehtnic. ■■ Cene zmerne. — Popravila točno in ceno. Zajamčen uspeh. ™££ /a™h Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 727 3r 41 RIM krr»fll^ 7» nrtl garantirano neškodljivo 7i ur. 7«. nuđ ki erae za prsi VSako starost, uaesiir* uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prst, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekamaril, dvorne parfumerije ićd Poizkusna pusica K 5*—, velika pašica, zadostna za uspeh K "10—. Poštnma posebej. — Razpošiljanje strofo diskretno. Eos. Or. A. Riz preparati, Donaj IX., Laklcrorgaase a~ft. Zitoge v Ljubl^si; drog. K«nc ta „Adriji". Zalog« v Mariboru: Mar. Sdnrtx»mel, Pfar. pm. ta parf. H«lfm. V Trsta: Parf. Aadromi, Cern 5. Oozdno in grajščinsko oskrbništvo Kostanjevica proda v ^Krakovem14 v dotičnih sekih potom pisemskih ponudb okoli 120 plm3 ie n&praTlfenega hrastovoga In okoll 30 film* to napravljenega brostOToga porabnega lesft. Pismene po-nudbe je doposlati gozdnemu oskrbništvu v Kostanjeviti najkasneje |do 5, marca 1919 opoldne. Ponudbene vzorce in natančnejša pojasnila daje brezplačno podpisano oskrbništvo. Oozdao In gragščlns&o oskrbništvo v Kosfanfevlcl na Dolenjskem. IVAN JAX in sin I Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Sivalni stroji in ftroji za pletenje. __ Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev fz tovarne v Linča. — I Ustanovljena leta 1867. MP" Vosoafo povtvjo bresplaCno. fJMI Pisnlni stroj! JUler* Kolesa '££? Ceniki zastonj in franko. Durkopp, Styria, Waffenrad LEPO POSESTVO v okolici Maribora« 6 mhmt od državne ceste oddaljeno, obstoječe iz deset oralov zemlje in sicer dva orala novega in dva orala starega vinograda, jako lepega sadonosnika (v količkaj dobri letini priraste 2 vagona sadja) jako lepega starega gozđa, grjsposke niše in dveh viničarnj, zraven je tuđi ena krava, 3 polovnjaki jabolčnice in okoli 20 polov-njakov posode ie XI K 6S.000*— prOCUu — Vprašati je v upravništvn »Slovenskega Naroda". 2266 IALFONZ BREZNIK I učitelj „Glasbene Matice* in edini I zapriseženi izvedenec dež. sodišča. I BijTfaa h utnntiifila rnita k lzw I »eialiica Haiirlif, liaiin ia hamiTiff. I (Forstcr, »o«co4of1cr, BiUBU, Stdzhaaer iti.) I --- Vellkaaska zaloga Tsehglaa-•j. bil, muiikalij in stran :: LJUBLJANA, ! Kongresni trg. ft. 15. Pakratn« dttiik« Dobava tu pokladt kakor tađi vaa popravila ttr v to itroko ■pađajo&i Ma priptrota _-_________ „SRNA" je saaiaka nijfinejšega jcdniatega prdanega roiU. (Kosi i 500 gr amo v). Ignac Fock v Kraniu. modni s*Ai<,orc I STUCHLV-MASCHKE v UUBUAMI. Židovska ulica Jte». 3 In Dvorski trg 1 ! prJDoroča prve vrste j ■ar velour-klobuke "mm i najfir>ei§e blago zadnie novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svileno In baršunaste klobuke In Ceplce. PosravUa m apreiMuil« III jaT falal ktotaki ~wm ta vratno tBvrtvjcto. ||| ▼•««• w salofL I. In največja jugoslovanska tovarna za baruanje, hemično (iSčenfe, pranje in svetio-llknji perils .a^p. kj^yuri vedno vsako-^V DOlw3 vrstno blago. "" Cisti obleke, ajjjar* gk^iiA vsakovrstno perilo, po katero i^nV^ §969^9 posije brezplačno na dom. a^ar» ttMattfflaf^ lil# A ovratnike' za" ^^ 9Wdlw lll%a pestnice,srajce. ||||l Ba|p|| Tovarna; Poljanski nasip St 4-J DS« UBI Ili Podružnica: Selenburgova uL št 3. —==e Poitna naroCHa se totno Izvritijajp. ===— I ŽeVlJi tovarne I I P©fter KOzina & Ko. | I te ma|flBefto«ai iovro, boks lai lakov«aj» BSBfa s aaalattam I ■ podplati aa date a» dMVaUh naaiali ■ I trpežni zimski Iz fine talaHna z snoBastiari po4pUti po M ^^l K ISr— zm motke, K 73*— sa ženske ^M |^y »^. Uub|jana -~jf\ ntnirlotrit z velekalturatni sočivja, 2800 mf velik, s številnimi cvetličnjaki ter toplimi gredicami, jako živahnim kupčijskim obratom z lahko do-segljivim letnim obratom K 180.000, ležeč v razevetajočem se mejnem mestu, se radi lastnikove bolezni proda. — Ve!'ke zaloge sočivnih semen, na tisoče najlepSih sadik krizantem in dklamnov. Več tisoč cepljenih vrtnic m španskega bezga. Bogate zaloge zelenih rastlin, pelargonij, bidrangej, gladiol ter mladih sočivnih ra-stlin HiSa za pomoćnike, spretno osobje, velika zaloga rožnic (lon-čkov), lastnem globok vodnjak, plinov motor, konji in vozovi ter vse pritikline moderne trgovske veletrgovine. Vrednost sveta same-ga čez 300.000 K. Resni reflektanti naj pod „TrlasrsU skrst tM/MM" pošljejo ponudbe na npravništvo Slovcnskega Naroda. St 2066. Razpis. Glasom naredbe celokupne deželnc vlade z dne 20. Jantrarja 1919, St 310 »Uradnega lista«, št. XLIH bil je dosedanji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« prcosnovaji v državni »Urad za pospeševanje obrti.« Pri tem urađu je namestiti: 1.) enega inženirja elektrostrohie stroke kot ravnatelja, 2.) enega eksportne«* akademika, 3.) enega konzulenta za keramične izdelke s teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanjn loočene posode, opeke in klinastih izdelkov 8pk)hf 4.) eoega konceptnega ftradnika Ozprašanega jurista) s prakso v obrtnfli zadevah. Prošnje, pravflno kotekovane in ofremDene s študffskimi spri-č^vali, oriroma đislotnatni ta spričevali o dosedanjciti službovanju, (ad 3J tara s spričevalom o kakem praktičnem izptta, na] se vlože do *» tt, IstaasHai MH pri podpbaucm poverjeništvu, ki izvrši imenovanja v spofazmnn s predsednikooi zgoraj omenjeoegai orada. V proSaJab naj se navedek> plačimi salitevkl npoštevajoč, da odgovarja mesto ravnatelja VIL finovnemu razredu državnih nrad-nikov, ostala raspisana mesta se bodo zasedla v činovnih razredih, kakor odgovarfajo sposobnostim oajprimernejSih prosikev. LJi*Saaii, dne 18. febmaria 1919. Pvmmiln a Ima «• !■ tbrt: Pohidtvo ISpabie, j«diioe in gosposke sobe, kuhinjska oprava, pođloflri, aio-droci, otomane, spalnl in đekoraciiskl divani, postelje, omire, mise in stoli iz raehkega fn trdega lesa, železne postelje in umi-valniki ter vse vrste lesenega, železnega in Uocciran«ga poMStva V vsakem slogu od proste do najfin. tzvrSitve po jako nizkih cenah . pri ttrtti u •••iitf« KARGL PREISt ■*"»«* $*^ml ^ ^ aaaaaj aaj^raa^aa^B^vavaaaaB ^pt^b*^p^w ^»^^^^^^^m^ ^■^■^bp^^b^^bib^ • Baterije pnonstne a U1. karbidne svetilke in karbid drobijen, fincjSe vrste ra hJSne svetiljke ter različne gorivce. Vsakovrstao i galBik«, granate in ploščanate ter okregle kamenčke itd priproća IGNAC VOK, 2 trgovima a it^alaiami strofi ta kalesi, LJUBLJAJIA, Sođaa «ttoa št ajajF* Trgovcem popust* 1kW u. r» Jurasek n^p : vglaševalec klavirjev in trgovec z glasbili u LluNlonl, ©olfouo ni. St. 12. I Prva Jvgoaiovotuka specijalna tvrdka aa vglai««a«|a li popravila glaabH. Razpis. Pri Prehodno gospodarskemn nrmdu se oLCpisojcjo sleđeče pogodbene stuŽ U) eaega kollgovodla a prakao smotnoga IHlanoa, 2.) Sttrlb pomotnlh uradnlliOT % dobro trgovako I otoaxbo is prakao, 3.) oso atro|aplako9 popolaoma nUe alovonako ■ooaiko ateaogralllo, 4.) dvoh alaig. ProSnje, pravilno koickovtnc hi opremljene s Studijskim! Izpričeral dosedanjem službovanju, tuđi s spričevalom o kakim praktičnem izpitu naj vlože do 28b februarja 1919. pri podpfsanemu poverjeniitvu, kl Izvrli imenov^ v sporazumu s predsednikom zgoraj omenjenega unda. V proiojali naj se m dejo plaćilni zabtevki. Ljubljana, 20. februarjs 1919. Poverjenižfaro za javna dela in obrt I Slina paUca REKORD Gorilae Mi nadomestilo za ^= svece in Špirit ^^ Naprodaj povsod brez dovolilnic. Poizkusne poSfljatve porabnikom za kg : ovojnino vred. I5-— kroa Iranko po povsatt«. Preprodajalcem od 5 k{ naprej kg. B 20*—. ta odjem od 25 kg uapre] spedaliie oene Edioo zastopstvo ta posamezne province ob odjenra 500 kg —■—— Preprodajalcem zastonj bogat reklamni materijal. ■ ■■ i i ■ Industrija in r&zpošiljevalnica „URAK44 GfadUC (Gras), Straiucheroasse 25, telefon 231. Na vprašaaja glede provizijskih zastopstev ali manjšlh vpoiHjatev vtorcev se oj moči ozirtti. 21S Prostovoljna javna dražba. ▼ torok, also 15. t hl ob 9. uri đosioldao se bodo p dajali v hiši Sv. Potr« ooata it. 2f 1IL aatotroplo, sled predmeti: Veliko ogledalo s starim zlatim okiriron lep dekoraeijski divan z nastavkom9 p< •teljna oprava m noćno omarico iz mace novine, untivalnik, pred a I za knjige, mi sivenv iz hraetovine9 miza. 4 stoli9 valja mm perilo, lestev (stojeća), kopalna banj iz hrastovine. razlićne podobe (itudi aktov). staklenice za vlaganje soćivja9 mri te za tenis-igro in razlićne druge stvai Mestnl magistrat ifnUlanskli dne 21. februarja 1919. tzr Nov kažipot 3981 zo bolniko I Šesta vi I sem spis, ki v njem tisoclm I trpečim kažem edino možno pot do I ozdravljenja. Ta kažipot ne stane I vi nar ja in ga poSljem vsakomur, I kdor se čuti boinega, slabega in ob- ^***"*.^ I upanega, zastonj Moj spis je rezu!- { I tat 50letnega Studija in premišljanja, vsebuje ćelo • I množico praktičnih izknšenj in dokazov od odlič- I nih mož znanosti. I Kdor se hoie reiiti I bo sledi I mojem pouku, ki je fc tisočim pomagat I Naj je sastala bolezen vsled skrbi, toge, prenapora, I ali vsled I vaeni trpečim, dela nevoljnim in ncenergičnim poka- ■ icm znanstveno in naravno pot k ozdravljenju živCnih bolezri, ■ nespanca, delamržnosti, telesne in duSevne oslabelosti, trgani a % udih, ■ gUvobola, ovir piebave in ielodčnlh te2ko£ ter mnogo drugih bolečin. ■ Pilite ie danes dopisnico in zahtevajte fgnMB im Inako I = moj kaiipot! ===== I Dopisnico naslovite: 3063 | E. Pa«tornaoky Berlin, N. O., I aMoh—Ikirchnlafa 13, Abt, 458,