43. štev. V Kranju, dne 25. oktobra 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pof leta K 2-—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Klerikalno deželno gospodarstvo. Razpuščen je deželni zbor, nove volitve so ■ razpisane in ves klerikalni aparat je že na delu, da z lažmi in zavijanjem, s terorizmom in grožnjami pripravi pot novim volitvam. In baš težavnega dela nima ta klerikalni aparat. Malo poštenega razumništva šteje v svojih vrstah, a temveč koritarjev in štreberjev, kojim je vsaka politika dobra, da zlezejo višje in da si dajo svoje prepričanje plačati v gotovem denarju. Kar pa je celo odvisno od klerikalnih mogotcev,' se ne sme ganiti. Kajti klerikalna gospoda ni le politično, nego tudi moralno skozi nskoz koruptna. Gorje onemu, 'ki je od klerikalne stranke odvisen in ki misli, da mu je stvarnik dal možgane zato, da sam misli. Kar križ naj napravi čez svojo eksistenco, zveženj naj si zaveže in potni les naj vzame v roko, pa hajd po svetu. Brez premiselka namreč lahko računa s tem, da ga velecenjena klerikalna svojat vrže na cesto. Tretja kategorija klerikalnih pristašev se zbira iz onih ljudi, ki brez pomisleka prisežejo na besede klerikalnih kolovodij. Ni jim zameriti. Naša ljudska izobrazba je še v povojih in poleg tega se spretno izrablja ima božje. A tfzlic temu je že tudi med našim ljudstvom dokaj takih, katerim klerikalno gospodarstvo povsem ne prija. Dvomiti so začeli o racijonelnosti klerikalne gospodarske politike. Pa saj ni čuda. Treba vzeti samo svinčnik v roke in vsakdo si lahko sam izračuna, kam bo dovedlo to gospodarstvo. Saj ni dolgo tega, da je dežela najela 10 milijonov v melijoracijske namene in klerikalni mogotci so morali sami priznati, da so si iz tega fonda izposodili 3 milijone za svoje gospodarske špekulacije. Dežela se torej sistematično izžema ter potiska v vedno večje dolgove. Da bo treba te dolgove tudi enkrat plačati, o tem se menda našemu kmetu niti ne sanja. A malo naj potrpi. Ko bo treba likvidirati račune te klerikalne gospodarske umetnosti in bodo deželne doklade poskočile za najmanj 50 odstotkov, se bo tudi naš kmetic popraskal za ušesi. A prepozno bo in njegova zaupljivost se bo na njem samem kar najbridkeje maščevala. Najboljši dokaz temu je, da se poročevalec finančnega odseka znani dr. Krek v deželnem zboru ni niti dotaknil številk računskega zaključka za zadnje dve leti. Zastonj so se napredni poslanci trudili, da bi bili izsilili pojasnil. Klerikalna gospoda ni hotela o tem nič slišati in vedela je zakaj. Da našim čitateljem vsaj nekoliko predočimo pasivnost klerikalnega gospodarstva, priobčimo v naslednjem govor poslanca dr. Trillerja, ki ga je imel v proračunski razpravi in v katerem je s številkami dokazal, kam vodi tako deželno gospodarstvo, kakršno so vpeljali klerikalci na Kranjskem. Poslanec dr. Triller je izvajal: Poročevalec finančnega odseka g. dr. Krek je izkušen in spreten parlamentarec. Mojstersko zna prikriti, ako o kaki stvari neče govoriti. Podal nam je včeraj obilico gotovo zelo zanimivega statističnega materijala o šolskih, higijeničnih, merkantilnih, agrarnih in drugih razmerah naše dežele v primeri z drugimi avstrijskimi kronovinami — toda o računskih zaključkih deželnega zaklada za leti 1911. in 1912. ni govoril. Z velesimpatičnimi besedami nam je slikal krasno bodočnost slovenskega naroda v okviru avstrijske Jugoslavije — ampak številk računskega zaključka se ni dotaknil niti z eno besedico. Celo predloga, kaj naj pravzaprav napravi zbornica s tema zaključkoma, nisem slišal iz njegovih ust. Naj torej oprosti, ako danes in na tem mestu ne morem sledeti njegovemu ponosnemu vzletu v sinje višave jugoslovanske bodočnosti našega naroda, ker me veže na realna tla te zbornice dolžnost, da ostro, toda pravično ocenim gospodarske uspehe deželnozborske večine v zadnjih dveh letih. In tudi to naj oprosti cenjeni tovariš dr. Krek, če se zopet oglaša „zlokobna Kasandra". Pa saj ima ženski spol te dni v naši zbornici brez naše krivde itak več pravic in veljave nego mu je gre! Izpostavil se bodem pa tudi zopetnemu očitanju, da moje postopanje ni fair. — Ampak, moja gospoda! Številke imajo to slabo lastnost, da včasih kriče. Jaz ne morem za to, ako posebno glasno kriče številke, izkazujoče Vaše gospodarske uspehe in če te številke niso fair. — Na drugi strani pa vladajo pri večini te zbornice in na naših klopeh tako različni pojmovi o tem, kaj je v parlamentarnem" življenju fair in kaj ne, da moram odkloniti od vaše strani v tem oziru vsak pouk z vso odločnostjo. Včeraj se je raztepavala v tej zbornici afera iz slovenske publicistike, katero bi bili na tem mestu po mojem prepričanju boljše ignorirali. Pri tej priliki pa se je od vaše strani pavšalno sumničilo ljubljanske porotnike, bivše in bodoče, da imajo vsikdar trdno voljo, prelomiti svojo službeno prisego, kadar gre za obtožbo kakega našega pristaša. Jaz obžalujem to povšalno sumničenje še posebno zaradi tega, ker se je izvršilo ob pasivni asistenci c. kr. deželne vlade, — konstatujem pa tudi, da je tako sumničenje po našem okusu več kot ne fair. Naše stališče v tej zbornici je pač nad vse težavno. Če v kaki stvari molčimo, bodisi iz parlamentarne vljudnosti, bodisi iz posebne osebne delikatese — (in menim, da smo take delikatese ravno v tem zasedanju pokazali več kot dovolj) — tedaj se nam očita, da smo zlezli pod klop. Če pa govorimo in stvarno grajamo in svarimo, tedaj se nam očita, da smo nelojelna opozija, in rokoko-kavalir prof. Jarc izjavlja, da ne more prisesti z nami k isti mizi, ne da bi se onesnažil svoje snožnobele svilnate kamižole. Ampak g. profesor naj bo uverjen, da je naše hrepenenje po njegovi družbi nad vse minimalno in da se najbolje počutimo na južnem tečaju tačas, kadar vemo, da se on nahaja na severnem. Proklamacijo socijalnega bojkota z njegove strani bomo torej kot snažni ljudje prenašali z veliko ravnodušnostjo. Pa če molčimo ali govorimo — v obeh slučajih smo izpostavljeni v tem zasedanju brez vsake zaščite najnizkotnejšim inzultom na našo strankarsko in osebno čast. V posebni meri se izlivajo ta vaša čutila na našega voditelja dr. Ivana Tavčarja, ki pa lahko vztraja v zavesti, da ga ne morejo dosezati strupene puščice kakega napolejonskega „Bankelsangerja*. — Jaz ne bom zapadel v ne-okusnost kakega osebnega panegirika, a toliko smem spričo takemu nekvalifikovanemu postopanju pribiti, da je ime dr. Tavčarjevo zaslovelo širom slovenske domovine že tedaj, ko ni bilo še ne duha ne sluha o Lampetih in Jarcih, in da bo ohranjen temu imenu nad vse časten spominek v politični in kulturni zgodovini slovenskega naroda tudi še tedaj, ko bo izbrisan že davno zadnji spomin na današnje imperatorje kranjske dežele. Včeraj se je v tej zbornici veliko citiralo. Naj bo tudi meni dovoljen citat italijanskega veljaka, ki veljaj v teh hudih časih za našega voditelja dr. Tavčarja in za nas vse: „Sto comme torre ferma, che non crolla giamai li cima per soffiar' de' venti" — kakor stolp stojim, ki nikdar ne kloni svojega vrha sovražnim vetrovom. In po tem kratkem uvodu naj mi bo dovoljeno, da prihajam k stvari sami! Le mimogrede bi še D I—ISTEK. Vladimir Sis: Hudičev pogin.*) Na podolgastem parobku za vasjo Sinekli, od koder je bilo videti v megleni daljavi nevisoko pasmo čataldžsko z njenimi redutami in trdnjavicami, sta bili umeščeni dve bateriji brzostrelnih topov, ki naj bi krile naskok pehote na sprednje okope trdnjavice Mahmudije. Ena baterija je že umolknila. Moštvo je bilo večinoma pobito in topovi prevrnjeni v globokih jamah, ki so jih izrile obrovite granate, prihajajoče tam nek od Mramornatega morja. Druga baterija, krita v maskiranih okopih, ni bila toli izpostavljena sovražnikovemu ognju. Poveljeval ji je stari ognjičar Miko Karadžijev, strog, molčeč podčastnik, kojega lica so bila od dima in praha tako začrnela, da bi ga ne spoznal. S hro-pečim glasom je poveljeval topničarjem, obračaje se sem in tja za svet do poročnika, ki je ležal s prebito nogo samo par korakov za njim, Miko je streljal iz svojega ljubljenega „Hu- *) lz „Nedelni zabavne prilohv „Narodnich Listu" k č. '280. diča". Rad je imel ta top in skrbel je zanj, kakor za svojega otroka. Po boju je moral biti vedno j prvi osnažen, a vedno je Hudič tudi prvi pozdrav- j I j al sovražnika. I — Jaz in Hudič! Midva umreva skupaj ali se oba srečno vrneva domov — je pripovedoval in nežno pogladil leskečo se cev. Turške granate so pričele v pravilni črti, ki se je neprenehoma bližala, padati vedno bližje. — Ti vragi nas kmalu izvohajo in pobili nas bodo, kakor so naše sosede! — — Granata padajo že komaj dvajset korakov od nas. — — Hočemo li nazaj in spremeniti pozicijo? — — Hudiča! Kaj pa pehota? Ali jo bomo pustili na cedilu? Kaj mislite, gospod poročnik? Poročnik sikne v bolečinah ter zašepeče: — Vzdržati! — Topničarjem je metalo že pesek in prst v oči. — Pfuj! V usta mi je že priletelo. — Kaj v usta. Pljuni! Ampak v glavo ali v trenuh — potlej požreš in se stegneš pod top, ne da bi te dali v sveto olje. Zob za zob. Mi jim ravno tako vračamo! Padla je granata in razleteli kosci so pobili nekoliko vojakov. Za njo druga, tretja — in dva topova sta bila uničena. — Gospod poročnik, kaj pa sedaj? — Se en trenutek, Miko. Kje je pehota? — Kmalu naskoči na nož. — Torej vztrajajte! — Pustim Vas odnesti, gospod poročnik! — Ne. Ne zapustim baterije! — Tudi jaz ne zapustim svojega Hudiča. Na! A sedaj pošlji Turkom. Tako! — In nove granate so padale, ubijale, pokončavale. — Gospod poročnik! — Ali je hudo? Kaj pa pehota? — Zdi se, da so že prednje vrste zavzele dvoje okopov. — Torej, umaknimo se! — Jaz odidem s Hudičem zadnji. Vojaki so pripeljali vzpenjajoče se konje, jih vpregli, naložili poročnika in druge ranjence in odhajali. Hudič, Miko in štiri topničarji so še trenotek ostali. — Tako, In sedaj pojdemo mi! Pehota nas več ne potrebuje — lahko gremo nazaj! Pripeljali so dva para konj. Miko sam je vpregal: Granata poči in ubije sprednji par konj. omenil, da je dokaz našega nenormalnega parlamentarnega položaja že dejstvo, da imamo pred seboj kar dva letna zaključka, mesto da bi se bila deželnemu zboru dala prilika, premotrivati deželno gospodarstvo za vsako leto posebej. Jemljem torej v roko predvsem računski zaključek deželnega zaklada za leto 1911., in kon-statujem, da se ta elaborat še kar cedi rožnobar-vanega optimizma našega finančnega ministra. Poglejmo, v koliko je opravičen ta optimizem! Dejanski primanjkljaj deželnega gospodarstva za to leto iznaša glasom računskega sklepa 1,762.086 kron. Tiskano poročilo skuša vtisk le te številke ublažiti in omiliti, češ, da je treba od tega dejanskega primanjkljaja, ako se hoče konstatirati uspeh normalnega gospodarjenja, odračunati vse izredne stroške, ki niso bili preračunjeni. Kot take izredne stroške našteva na strani 82: 1. Poplačilo dolga vseučiliškemu zakladu ............ 135.880 K 2. Plačila za dolgove melioracijskega zaklada (1907—1911) . . . 605.290 „ 3. Plačilo za deželno elektrarno 225.302 „ 4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici.......... 106.669 „ 5. Izguba zakupa užitnine . . 105.228 „ Skupaj . 1,078.369 K Na ta način naj se reducira „normalni" primanjkljaj na 683.614 K. Jaz se glede tega s poročilom ne morem strinjati. Kot izreden izdatek smatram izmed zgoraj navedenih le: ad 1. Plačilo dolga vseučiliškemu zakladu........... 135.880 K ad 3. Plačila za dež. elektrarno 125.302 „ ad 4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici......... 106.669 „ ad 2. Plačilo melioracijskemu zakladu za leta 1907—1910 (videatur računski sklep mel. zaklada za leto 1911 št. 8)............ 209.421 „ Skupno . 577.262 K Pa tudi izgube pri užitninskem zakupu zgoraj pod 5.) ni mogoče označiti kot izreden izdatek, ter mora marveč ta izguba najti pokritje pri rednem budgetu, kakor so se prejšnja leta porabili slučajni dobički iz tega naslova za pokrivanje rednih deželnih potrebščin, ne da bi se bili tezavrirali kot rezerva za eventualne bodoče izgube. Vsakoletni od leta do leta naraščajoči prispevek dež. zaklada v delno pokritje potrebščin melioracijskega zaklada je namreč na podlagi zakona z dne 14. marca 1911 št. 15. dež. zakona smatrati za povsem reden izdatek in zato je poročilo ta prispevek za leto 1911 v znesku 395.879 K po vsej krivici označilo za izreden izdatek istega leta. Izredno je bilo namreč v tem letu refundiranje teh prispevkov za prejšnja leta 1907—1910 v skupnem znesku 209.411 K (št. 8 priloge 89). To je menda jasno! Pač pa ni prezreti, da je država odpustila deželi vsled te velike izgube na užitninski zakupnini za leto 1911 znesek 80.000 K. Za toliko se torej faktično izguba zmanjša. In če odbijemo od celokupnega primanjkljaja v iznosu po 1,762.086 K zgoraj omenjene stroške resnično izrednega značaja s skupnim zneskom 577.262 K in za še popust na užitnini v znesku 80.000 kron, skupaj . 657.262 K prihajamo do zaključka, da iznaša deficit v rednem in normalnem deželnem gospodarstvu za 1. 1911 znesek............ 1,104.824 K — Primemo za kolesa in z enim parom te odvlečemo. Navezi vrv! — Strgala se je. Izbruhi granat so plašili konje, zrak se je tresel, vojaki so padali. — Miko je ostal sam. Groze so se mu izbulile oči. Žile na sencah so se mu napele, kakor bi hotele počiti. — Bog nedaj, da bi tu ostal s Hudičem sam! Prijel je konja za uzdo. — Z božjo pomočjo! Tema se mu je naredila pred očmi, nekaj se je zabliskalo, zagrmelo. Eno kolo je bilo razbito. Top se je nagnil na stran. Žalosti nem, brez nade in upa je pokleknil Miko ter objel Hudičevo cev, kojega ustje se je zarilo v tla. — Hudič, ostaneva že tukaj, tukaj bova oba poginila! In pritisnil je razpokane ustnice na gorko cev v dolgem poljubu, mirno čakaje svoje smrti. ' Zopet je počila granata in zavila je oba v oblak dima in prahu. Hudič se je prevrnil in težko padel na raztrgano telo Mikovo. Nove granate so frčale črez oba — a ona sta ležala nema in mrtva. Okrvavele, strgane roke so objemale prašno cev Hudiča. Bivši deželni glavar pl. Suklje se torej ni veliko zmotil, ko je prorokoval v svoji znani brošuri, da se utegne „natepsti" tega primanjkljaja do 1 '/s miljona kron. Temmanj, ker dobi ta primanjkljaj še neprijetnejše lice, ako se vpošteva, da se je poleg tega izdalo iz melioracijskega zaklada na breme dežele za to leto v znesku 245.856 K. Domišljujem si, da je ta odkritosrčnost kolikor toliko že sad naše javne kritike prejšnjega nekorektnega zaračunavanja. In sedaj pribijmo uspehe deželnega gospodarstva, odkar vlada v tej hiši S. L. S.! Leta 1908, ko ste prevzeli vlado, bilo je v rednem gospodarstku prebitka še . . 9.343 K leta 1909 že primanjkljaja..... 24.778 „ leta 1910............ 396.577 ., leta 1911 ............ 1,104.824 „ in leta 1912 ..........*. 1,280.149 K in v tej strahoviti geometrični progresiji bo šlo naprej sine gratia et in infinitum. Pri vsem tem pa je treba vpoštevati, da so morale prejšnje generacije deželnih gospodarjev pokrivati tudi vse potrebščine deželne kulture iz rednih dohodkov, dočim i imate vi na razpolago v to svrho bogati rezervoar melioracijskega 14 mil jonskega zaklada. Bahavost, j v koliko več se sedaj stori za deželno kulturo nego preje, je tedaj precej deplacirana. Predležeča računska zaključka pa nam po-dasta še drugo hvalevredno novotarijo. Vsebujeta namreč tudi deželno bilanco, iz katere je razviden vsakoletni presežek aktiv nad pasiva. Tudi v tem pogledu je primerjanje s prejšnjimi leti veleinstruk-tivno. Leta 1907 je deželna bilanca izkazala čistega presežka aktiv nad pasiva še ... . 2,674.298 K ! v letih 1908 in 1909 je ta presežek zmerno padal, tako da je 1. 1910 še vedno iznašal . 2,274.974 K leta 1911 pa le še........ 1,486.560 K in 1. 1912 celo le še ........ 230.230 K Danes pa je deželna bilanca brez vsakega dvoma že pasivna, akoravno je sprejet med aktiva tudi ves izdatek za deželne elektrarne v znesku okroglo 655.000 K. Pa tudi to bi še ne bilo tako hudo, ako bi imelo to ogromno zadolževanje po pretežni večini investicijski značaj, ki bo imel za blagodejno posledico dvignjenje deželne kulture in s tem blagostanja ljudstva ter — last non least — njegove davčne moči. Bodimo pravični! Ako bi se zadolževanje v resnici vršilo le zaradi tega, ker se grade i potrebne ceste in vodovodi, zaradi regulacije voda ] in zajezovanja hudournikov ter vsled intenzivnega I nestrankarskega podpiranja vseh panog kmetiskega j gospodarstva, potem bi bilo v resnici vse še ne-i kako opravičljivo. Ko je dežela najela v svrho melijoracij 4milijonsko in pozneje lOmilijonsko po-i sojilo, morali smo si biti na jasnem, da se bo tekom let, to je potem, ko bo že večji del posojila investiran v svoje določene svrhe, da se torej takrat pokaže pri primerjavi deželnih aktiv in pasiv presežek zadnjih. Toda danes, ko se od melioracijskega posojila za pravi določeni namen ni obrnilo { in izplačalo niti še cele 3 milijone, ko tedaj ne moremo kazati na velika že izvršena in plačana melijoracijska dela, je vzrok rapidnemu padanju čiste deželne imovine iskati-čisto drugje: v dejstvu namreč, da se danes že skoro tretjina vseh izdatkov deželnega gospodstva pokriva iz posojil, ne pa s pravimi rednimi dohodki. Prosim! Leta 1911 je bilo vseh izdatkov ........ 6,628.160 K dejanskega primanjkljaja pa kakorrekoč 1,762.086 K ali z drugimi besedami: 25% vseh deželnih troškov torej tudi velik del rednih troškov našel je pokritje v izposojilih. Se neugodneje je naravno to razmerje leta 1912. :i -id Ta finančna situvacija pa se kaže še temnejša, če se oziramo na žalibog le preresnično okolnost, da za izdaten del takozvanih investicijskih izdatkov ni vsikdar odločilno zgolj vprašanje res-riične stvarne potrebe in produktivnosti, temveč pogostoma, tudi vprašanje strankarske agitatorične potrebščine dotičnega okraja in poslanca. Sodba o gospodarski produktivnosti ■ takih „melijoracij" potem ne more biti težka. To, moja gospoda je najtemnejša točka vašega gospodarstva! Upeljali ste v to gospodarstvo neizprosni bojkot onega davkoplačevalca, ki slučajno ne pripada vaši politični stranki. (Ugovori na klerikalnih klopeh.) — Prosim, gospoda ne tajite! Najpreciznejše označil in proglasil je ta bojkot deželni odbornik dr. Lampe, ko je na nekem shodu S. L. S. oddal slovesno izjavo: „Za liberalce je zapravljenih vseh 14 milijonov!" in ker danes živi cela dežela Kranjska od teh milijonov, t. j. od melioracijskega zaklada, je pomen in obseg te izjave očiten. Faktično izvajate ta bojkot z ono železno konsekvenco, ki bi bila vredna boljše stvari, in razteza se danes ta bojkot že od najvažnejših slovenskih kulturnih podjetij in zavodov pa doli do premovanja belokranjskih telet. Visoka zbornica! To je višek tiste politične korupcije, ob kateri so izkrvavele že močnejše stranke, nego je vaša. Upam, da tudi vam ne bo prizanešcno! Canadian Pacific Railway. Smotreno organiziran napad na vojno silo monarhije. Canadian Pacific Railway je izselniška družba, ki si je nadjala smoter, da obljudi opustošene kraje Kanade v Severni Ameriki. Predno je ta družba dobila izselniško koncesijo, je upeljala na državni železnici razgledne vozove. Na ta način je začela delati zase reklamo. Takrat je kranjski deželni glavar postavil vso svojo uradno veljavo v službo kanadskih špekulantov. Napravil jim je triumfalen sprejem na Gorenjskem, ter podpiral I družbo, kjer je le mogel. Kmalu po tej uvedbi razglednih vozov na : državni železnici, je kanadska družba dobila kon- | cesijo za izseljevanje, ter začela izseljevanje avstrijskih narodov kar v velikem slogu. Zdaj pa je prišlo na dan, kaj vse je počenjala ta družba, kateri je dr. Susteršič napravil tako reklamo in za katero se je dr. Krek potegoval s tako navdušenostjo! Ta družba je delala naravnost j na razljudenje Avstrije. Spravila je v Kanado ogromno mnogo ljudi, govori se, dadopol milijona. Očividno je delala prav po amerikanskem principu: doseči v čim krajšem času kar največji uspeh, naj se potem zgodi karkoli. Agitacija za izseljevanje v Kanado je bila velikanska in podkupljenih je bilo mnogo ljudi, da so delali za izseljevanje reklamo. Na kmečka zborovanja v Galiciji I so prihajali agentje v uradnih uniformah in nagovarjali ljudi, naj se izselijo. A tudi duhovščina je pridno delala za kanadsko družbo in zaslužila pri tem lepe kronice. Sodna preiskava se razteza tudi na patrijotično in dobrodelno društvo „Patria", ki je v duhovskih rokah in ki je za vsakega izseljenca, pridobljenega kanadski družbi, prejelo štiri krone. Lahko si je misliti, kak uspeh je dosegla ta agitacija, če se uvažuje, da je kanadska družba po poizvedbah vojaških oblasti spravila v desetih mesecih v Kanado kar 170.000 mož, ki so še v vojaški obveznosti. Te je bilo najtežje spraviti čez meje in teh je šlo 170.000! Kanadska družba je tem, vojaški službi še podvrženim ljudem preskrbovala ponarejene potne liste, jim preskrbovala pristne ruske in avstrijske potne liste in celo vojaške maršrute, da so se po znižani ceni in brez vse nevarnosti lahko vozili po železnici. Posebno rada je družba kmečke fante oblekla po meščansko, da niso vzbujali sumov. Z Ogrskega, kjer družba nima koncesije, pa je z avtomobilom vozila izseljence na Dunaj. Prvo vest o tem nevarnem delovanju agentov Canadian-Pacific družbe so posneli iz govora v gostilni nekega hotela na dunajskem Ringu. Štirje Angleži so se namreč izrazili, da Avstrija ne bo j čez dvajset let razpolagala niti z enim za vojaško j službo zmožnim možem, če bo Canadian Pacific I družba še nadalje vršila svoje delo. Vsebino tega pogovora je izvedelo vojno ministrstvo, ki je takoj uvedlo preiskavo. O preiskavi je vojni minister j poročal cesarju in prestolonasledniku. Končno je vojni minister izdelal obširno pisan referat o vsej tej zadevi, ki konča z besedami: i Koncesijoniranje Canadian-Pacific družbe, njeno ! delovanje in delovanje številnih agentov se more ! v njihovih posledicah smatrati le kot smotreno oraniziran napad na vojno silo monarhije. Takrat so se jeli tudi v nemških časopisih pojavljati pomisleki proti tej izselniški družbi. Pri nas je „Slov. Narod" že iz vsega početka kot edini list v Avstriji pisal o pogubnem delovanju te družbe. A oglasil se je v „Slovencu" pobožni dr. Janez E. Krek ter zagovarjal na vse mogoče in nemogoče načine to družbo, ki je delala sistematično za razljudenje Avstrije. Saj je značilno, da se je tudi s Kranjskega ravno letos izselilo toliko ljudi, kakor še nikdar prej. In to ni prav nič čudno. Če zaupnik krone in deželni gla-var dr.Susteršič sprejema agente te, za obstoj naše monarhije tako zelo nevarne Canadian-Pacific družbe, če Krek piše uvodne reklamne članke za izseljevanje v Kanado in če se naposled udinja cela klerikalna strank a tej družbi, potem pač ni čudno, da drvi iz dežele ono ljudstvo, ki slepo verjame klerikalnim voditeljem. Čisto gotovo pa je tudi, da klerikalnastranka ni zastonj delala reklamo za izseljevanje v Kanado. Morda bodo zaplenjene knjige Kana-dian-Pacific družbe tudi pokazale, kolikodenarja jedobilaklerikalnastrankanaKranjskem. In prav nič ne dvomimo, da izvira marsikateri stotak, s katerim se bodo delale prihodnje deželnozborske volitve, iz blagajne Canadian-Pacific družbe. Minoli teden je vlada suspendirala koncesijo kanadske družbe, zaprla agenture na Dunaju, v Trstu, v Levovu in v drugih krajih in aretirala generalnega zastopnika kanadske družbe ter vse polno I njegovih agentov. Vsega skupaj je aretirala do I 500 oseb. Kanadska družba je imela velikansko organizacijo. Seveda je to veljalo mnogo denarja. Evropski zastopnik kanadske družbe, minister Brawn, ki ga je dr. Susteršič na Gorenjskem tako častil, je v svojem oficialnem poročilu povedal, da je v službi izselniških agentov tudi mnogo duhovnikov in županov, ki prejemajo mastne provizije za propagando v prid družbi. Brez dvoma je, da je kanadska družba mogla doseči označeni uspeh samo vsled tega, ker je podkupila mnogo ljudi. Pristni potni listi so bili kupljeni in kupljena je bila tudi nepozornost različnih javnih funkcijonarjev. Generalni zastopnik kanadske družbe za Avstrijo, aretirani Samuel Altmann, je po poročilih dunajskih listov sam priznal, da je kanadska družba določila štirinajst milijonov kron za „investicije" v Avstriji in da je več milijonov porabil za podkupovanje. Pri hišni preiskavi v pisarni generalnega zastopstva kanadske družbe se je dobilo tudi dokaze, da so različni znani odličnjaki za svoje svete in za svojo podporo dobili od družbe znatne vsote, to se pravi, da so bili podkupljeni. Praški „Cas" poroča, da so zapletene v to stvar tudi neke kranjske klerikalne veličine. Na Gališkem in v Bukovini so bili predvsem dobro plačani duhovniki, ki so posredovali pri izvozu človeškega blaga. In dobro poučeni krogi pravijo, da je Canadian-Pacific družba pošiljala tudi kranjskim duhovnikom in klerikalnim županom vabila in navodila, kako naj — seveda proti nagradi — love ljudi za Kanado. In če je kak duhovnik ali klerikalni župan videl, kako sam deželni glavar pozdravlja kanadske agente, tedaj se pač ne more nihče čuditi, če je ta ali oni klerikalec smatral za svojo dolžnost, da je pomagal tej nečedni družbi pri njenem delovanju. Iz tega najnovejšega škandala, v katerega sta zapletena tudi dr. Susteršič in fant vseh fantov dr. J. E.Krek se iznova vidi, da temelji vso klerikalne početje in nehanje večinoma na špekulaciji. Ne blagor 1 udstva nego lastni žep, to jim je ideal. S faktičnimi dejstvi je tu dokazano, da klerikalni gospodi ni verjeti niti besede. Volilci, pri prihodnjih volitvah si to dobro zapomnite! Niti enega glasu tako korumpirani stranki! POLITIČNI PREGLED. Avstrijski ultimatum Srbiji. V soboto je naša vlada sporočila srbski vladi v Belgradu,da ima srbska vojska takoj zapustiti one strategično važne točke, ki jih je zavzela v samostojni Albaniji, da ščjti svoje meje. Ako bi Srbija tega-ne^-storila, se ji žuga z ..adlačnejšimi koraki. To je torej zopet enkrat avstrijski ultimatum v vsi jasnosti. Vprašanje nastane le, koj potem, ako ta ultimatum ne bo dosegel svojega smotra. Ali bomo potem zopet mobilizirali in morda celo ukorakali v Belgrad. Ali naj se morda zopet ponovi vsa vojaška parada, ki smo jo vzdrževali 10 mesecev na naših mejah. Nov dokaz nezmožnosti naše diplomacije je to. Mesto, da bi diploma-tičnim potom skušali doseči to, kar zahtevamo, ne znamo pri nam drugega, kakor takoj rožljati s sabljo. Najlepše pa je še to, da so vse države s to samosvojo politiko Avstrije docela nezadovoljne, da celo ogorčene. Naša zaveznica Italija je odrekla sodelovanje, Anglija se zgraža nad samolastnim postopanjem Avstrije, Rusija izjavlja, da se je ravno minole dni prepričala pri francoskih državnikih, da sledi Francija vsakemu koraku, ki ga bo storila Rusija. Kar je pa najbolj smešno na celi stvari, je to, da zahteva Avstrija zapustitev strategično važnih točk od Srbov. Srbi si torej ne smejo varovati svoje meje in pod avstrijskim in italijanskim protektoratom stoječi Albanci lahko brez skrbi vsake intervencije od strani njenih protek-torjev more. požigajo in ropajo na srbskih tleh. To je res morala, vredna naših državniških ženijev na Dunaju. Radi par albanskih gnezd naj bi torej naši vojaki šli zopet na meje, eventuelno naj bi celo žrtvovali svoje življenje le radi tega, ker se je grof Berchtold v glavo vtepel, da se more varovati avstrijski prestiž, ki je baje docela angažiran v samostojni Albaniji. Pa saj smo koj začetkoma pripovedovali, da nas bo Albanija stala še milijone. Državniki Srbije bi morali biti pravi glupci. ako ne bi izrabili nezmožnost naše diplomaciji v svoje svrhe. Malenkost 345 milijonov nas je stala mobilizacija za časa balkanske vojne in tudi takrat smo pretili in žugali in odpošiljali note. Še zmenili se niso zanje in čakali so do skrajnosti. Potem pa so se z lepo politično potezo umaknili, in Avstrija je stala tu kakor znana žival na gori in — plačala svoje mobilizacijske stroške, ne da bi bila dosegla le najmanjše. In nedvomno bo tudi sedaj tako. Saj Srbija sama izjavlja, da ne misli obdržati zasedene točke. Imeti hoče le redne razmere v Albaniji. Grofu Berchtoldu se torej sploh ne gre za principijelno vprašanje — to je itak že rešeno na londonski konferenci in tudi Srbija je to pripo-znala — nego samo zato, da Srbija par tednov prej zapusti tla samostojne Albanije. In tu se avstrijski patrijot vendar vpraša, če naposled ni za drugo patrijot, kakor da plačuje davke in da pomaga streljati nezmožni diplomaciji kozle po balkanskih brdih. i Francija zahteva poroštva za mir v Albaniji. V soboto je dostavila avstrijska vlada tudi ostalim velevlastem noto, ki jo je izročila Srbiji. V francoskem zunanjem ministrstvu so našemu poslaniku povedali, da vzame francoska vlada ta korak avstrijske vlade sicer na znanje, da si pa pridržuje pravico razmotrivati vzroke, ki so pripravile Avstrijo do tega. Nadalje se je vprašalo na- i šega poslanika, ako prevzame Avstrija po zapusti tvi srbskih čet garancijo, da se bodo srbske meje od Albancev respektirale ter kake korake je avstrijska vlada storila, da varuje srbske meje albanskih napadov. Ogorčenje v Angliji. Angleško javno mnenje se ostro obrača zo-I per Avstro-Ogrsko. Vseskozi se smatra postopanje ; Avstrije za docela samovoljno in opozarja se I na to, da Srbija ni dosedaj še ničesar storila, kar j bi bilo v nasprotju z besedami, katere je govoril Pašič na Dunaju. V političnih krogih so naravnost presenečeni in ogorčeni o postopanju Avstrije. Dokumentira se to postopanje tako, da hoče Avstrija na lastno pest izvesti določbe londonske konference, ne da bi bila v to pooblaščena od ostalih velesil. Izjavlja se, da nima nobena velevlast storiti tak korak brez dovoljenja drugih. Srbija se udala avstrijski zahtevi. Generalni tajnik v srbskem zunanjem uradu ! Stefanovič je podal avstro-ogrskemu poslaniku I p L Stark u izjavo, da se je izdalo povelje na srbsko armado, da zapusti tekem osmih dni zavzete postojanke. Tako je dosegla dunajska prestižna i politika uspeh, katerega račun pa bo plačalo av-i strijsko narodno gospodarstvo. Državni zbor. Dne 21. sktobra se je po dolgih mesecih zo-\ pet otvoril deželni zbor. Navzoč je cel kabinet v i ttakih. Predsednik se spominja umrlega poslanca ' Langa in velikih nesreč parnika „Volturno", rud-| niške nesreče v Cardiffu in nesreče nemškega j vojaškega zrakoplova L. II. Novoizvoljena poslanca j Mataja in Bobrovvski storita obljubo. Prečitajo se i nato razni spisi, med njimi zahteva ljubljanskega sodišča, da se poslanec dr. Krek izroči. Predloženo je poročilo o vporabi fonda za pospeševanje živinoreje. Od letošnjih 6 milijonov v te svrhe je bilo j porabljenih za Kranjsko 132.898 K, za Goriško I 40.932 K, za Istro 33.000 K, za Dalmacijo 57.000 j I kron. za Štajersko 37.000 K, za Koroško 121.000 I kron in za tržaško okolico 1700 K. Večji del vsote za Kranjsko se je porabil za premovanje bikov in ; telet Predložen je proračun e melioracijskem fondu za leto 1913. Preliminiran je za Kranjsko VII. obrok j v znesku 155.000 K za osuševanje Barja in pri-! merni obroki za nadaljevanje regulacij Kamniške Bistrice, Gradaščice, Išče, hudournikov v Vipavski j dolini in Sore. Poslanec dr. Vladimir Ravnihar je i vložil dve interpelaciji in sicer eno zaradi Pitreicha in drugo zaradi prezidave južnega kolodvora v I Ljubljani. V drugi seji je bil predložen proračun za j prvo polletje leta 1914, ki izkazuje skupaj potreb-i ščine 1.564,458.879 K in kritja 1.564.528.629 kron. j Prebitek 69.641 K je samo navidezen, ker je do-| segla vlada ravnovesje samo s pomočjo kreditne j operacije. Za slovensko javnost zanimive so sle-j deče postojanke: za prvo polletje za ljubljanski I dekliški licej 5000 K, za žensko pripravnico nemškega šolskega kuratorija 4000 K, za Slovensko Matico 500 K, za Glasbeno Matico 2250 K, za fil-harmonično društvo 2250 K, za Glasbeno društvo j v Gorici 1500 K. Izredne .potrebščine za italijansko : pravno fakulteto znašajo 65.000 K. V četrtkovi seji je bil sprejet zakon v avto-| mobilskem davku v drugem branju. Na vrsto je ; prišel totalizaterski zakon. V Mehiko. Sloviti vodja literarnega oddelka zunanjega i ministrstva Kania, je imenovan za poslanika v i Mehiki. Hvala bodi Bogu, bo marsikdo v naši Av-! striji vkliknil. Kania je bil namreč oni, ki je ves čas balkanskega konflikta hujskal zoper vojno j v Srbiji. Komu še ni v spominu afera s Prohasko, ki nas je osmešila pred vso Evropo. In vse druge i laži, ki so se za časa balkanske vojne lahko čitale j dan na dan, vse gredo na rovaš gospoda Kanie. ■ Po končani vojni je bil Kania za njegove tako i izvrstno sestavljene pravljice odlikovan, a držati i ga niti Berchtold ni mogel. Sel bo v Mehiko ter ' tako izginil iz političnega površja. Naj se tolaži z l zavestjo, da dobi onkraj velike luže zvestega to-I variša gospoda Prohasko, ki osrečuje sedaj Brazi-| lijo z svojo navzočnostjo. Preveč denarja v Avstriji. To ni šala, nego resnica, če tudi bridka. Es- I komptna družba in „Bodenkreditanstalt" so ki- j tajski vladi posodile 48 milijonov kron. Ki- ! tajska se je morala radi tega obvezati, da pusti j graditi od družbe Cantiere Navale v Trstu eno j vojno ladijo, ter da kupi od Škodovih tovarn po- . trebne kanone. To je v tem letu že tretje posojilo, I ki ga Avstrija da Kitajski. Dočim ne dajo avstrij- ! ske banke lastnim podjetnikom, trgovcem in stav- benikom potrebni kredit, ga mirnim srcem dovoljujejo tuji državi, le da pusti graditi ladije v onih podjetjih, pri katerih so tudi banke z svojim denarjem udeležene. Dočim torej dobiva Kitajska avstrijski denar, stoji naše narodno-gospodarstvo ravno radi pomanjkanja denarja pred polomom. Tudi znamenje časa. Monarhistična zarota na Portugalskem. Monarhistom na Portugalskem ne da miru. Vsak hip se ponavljajo zarote, ki jih republikanska vlada seveda takoj zatre. Tako je zopet ta teden prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in policijo. Mnogo ljudi je bilo aretiranih. Revolucionarji so napadli tudi jetnišnico in osvobodili nekaj političnih ujetnikov. Agitatorji so skušali pretrgati železniško in brzojavno zvezo. Med aretiranimi osebami je več višjih uradnikov in častnikov. Zveza med Lizbono in Portom je pretrgana. Več polkov se je uprlo. Peti artilerijski polk v Viani je revoltiral in vojaki so ubili več častnikov. Kakor so nameravali monarhisti, naj bi bila monarhistična vstaja izbruhnila istočasno v Lizboni, Portu, Bragi, Evori in Viani. Delovala sta en civilni in en vojaški komite, ki sta Imela namen umoriti vse ministre in višje uradnike. Policija je izvršila več hišnih preiskav. Narodno-gospodarstvo. Prodaja jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Kozara Planina (okraj Bos. Dubica in Prijedor) približno 28.000 m3 jelovega in približno 25.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje1^ 26. novembra 1913, do 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja jelkovega smrekovega in borovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Oskova (okraj Tuzla) približno 8000 m3 jelovega, smrekovega in borovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 27. novembra t. 1. do 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Se-puljs.ki potok, (okraj Zenica) približno 10.000 m3 jelovega in približno 2000 m3 bukovega lesa. Sprejemajo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 6. novembra 1913, do 11. ure dopoludne deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 20. okt. 1913 Pšenica 100 kg .... '.....K 2L— Rž „ „.........„ 18-- Ječmen „ „.....-....„ 17 — Oves „ „.........„ 16 — Koruza rdeča „ „.........„ 20-50 Koruza rumena „ „......... „ 19'50 Ajda „ „......... „ 24-— Proso „ „......... „ 21 — \ Deteljno seme „ „......... „ 1*10 Fižol ribničan „ „......... „ 30"— Fižol koks „„......... „ 31 •— Fižol mandolan „„......... „ 28'— Leča „ „......... „ 20 — Pšeno „ „......... „ 30 — Ješprenj „ „......... „ 28'— Krompir „ „...... . . . „ 4'— Mleko 1 /.............. „ —-20 Surovo maslo 1 kg......... „ 350 Maslo 1 „.......... „ 3-— Govedina I. 1 „ ......... „ L68 Govedina II. 1 „ ......... „ L60 Teletna I. 1 „ ......... „ 2-— Teletna II. 1 „ ......... „ 180 Svinjina I. 1 „ ......... „ 2"— Svinjina II. 1 „ ......... „ L80 Prekajena svinjina I. 1 kg...... „ 2-20 Prekajena svinjina II. 1 „...... „ 2-— j Slanina I. 1 „...... „ 2.— ; Slanina II. 1 „...... „ 170 Jajca 9 kom.............. „ —"80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 20. oktobra 1913 se je prignalo: 115 glav domače govedi, 16 glav bosanske govedi, 51 glav hrvaške govedi, 3 teleta, 124 prešičev, 1 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 58 glav domače govedi, 16 glav bosanske govedi, 4 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 88 v za pitane vole, 80—82 v za srednje pitane vole, 70—74 v za nič pitane vole, 86 v za bosansko goved, K 1"0 za teleta, K L 1.8 za prešiče pitane, K 1'40 za prešiče za rejo. DOPISI. Iz Škofje Loke. (Pred volitvami). Začetkom meseca decembra bomo torej volili iznova poslance v deželni zbor. Tako stoji tudi tiskano na razglasih, ki visijo na preperelih vratih našega mestnega rotovža. A že zdaj spoznavamo po raznih znakih, da se bližamo času volitev. Brez vsakega pomena gotovo ni, ker ravno v tem času tako pogostoma vidimo zbirati se, zdaj na tem, zdaj na drugem koncu mesta gruče gotovih črnih agitatorjev. Tem se je zopet treba pripraviti na boj zoper naprednjake. Njihovi mračni obrazi nam dovolj pričajo, da jih bližajoča se volilna borba razburja, kajti v svesti so si, da bo treba mnogo truda, skrbi, potov in stroškov, ako bodo hoteli izvojevati zmago in si ohraniti svoje gospodarstvo v deželi še za nadaljnjih 6 let. Kajpak, da bo treba še mnogo sestankov, posvetovanj, ugibanj in preštevanj. Po celi deželi namreč vre in se povsod glasno razlega splošna nezadovoljnost nad škodljivim gospodarstvom klerikalnih poslancev. V vsako samotno gorsko kočo je že segel glas o tem zanikarnem gospodarstvu. Ni dvoma, da bi morala naša dežela v doglednem času priti na boben, ako bi klerikalni mogotci še nadalje tako brezumno trošili denar davkoplačevalcev za razne spekulativne naprave, ki se bodo same snedle in nas gospodarsko upropastile. Se in še bo moral naš davkoplačevalec globoko segati v žep, da zadovolji zahtevam, ki so jih klerikalci že doslej stavili izvedbi raznih svojih projektov, a kaj bo šele v bodoče, ako jim bodo volilci zopet zaupali sukno in škarje? Tudi v našem mestu so se klerikalci pehali navsomoč, da bi dobili na rotovžu vajeti v svoje roke. Zato so nam obljubovali novo cesto na kolodvor. In prišle so volitve, čigar izid jih je vsled abstinence naših volilcev lahko povsem zadovoljil. Saj v tem oziru se ne morejovčez nas nič pritoževati. No, in šele po precej dojgem čakanju so jeli graditi obljubljeno nam kolodvorsko cesto, za katero bo morala naša dežela trošiti težke tisočake. Ko bo cesta dograjena, takrat bomo tudi v položaju povedati, ako bo mestu donašala one koristi, katere klerikalci pričakujejo od nje. Omenjeno bodi, da smo cesto na kolodvor pravzaprav tudi dozdaj imeli, samo da je ta cesta bila skrajno zanemarjena tako, da je vsakdo bil prisiljen kleti, kdor je šel ali se vozil po nji. To staro cesto bi bilo treba temeljito popraviti, primerno razširiti, klance zravnati itd. pa če je tudi par sto metrov daljša, kakor se trdi, od nove ceste, to bi še ne bila taka nesreča. Zato pa bi si prihranila dežela mnogo tisočakov, cesta bi ne imela toliko ovinkov kakor jih ima sedaj nova in bi se ne bilo uničilo toliko rodovitne zemlje, radi katere vlada med vsemi ob novi cesti mejočimi posestniki veliko ogorčenje. Ze iz tega vidijo naši volilci lahko na lastne oči, kako nepremišljeno in neprevidno gospodarijo in razmetavajo deželni denar klerikalci, ki se jim lahko očita, da ne prevdarijo natanko vse okolnosti, ko se lotijo kakega večjega dela. In takim ^gospodarjem" naj zaupamo usodo naše dežele še za nada^jno dobo šestih let? Zato je ne le potrebno, ampak dolžnost vseh volilcev, da po celi naši deželi obračunajo s klerikalci! Celo naša, doslej s klerikalnim duhom skozinskoz prožeta okolica se je jela gibati, ravnotako v selški in poljanski dolini vstajajo možje, da se otresejo vlade črnuhov. Ali naj res samo mi Škofjeločani ostanemo pri vsem tem protiklerikalnem toku popolnoma brezbrižni, kakor da ne vidimo in ne slišimo, kaj se okrog nas godi? Pred volitvami smo! Zatorej zganimo se, ker je sedaj naša usoda v naših rokah! Volilci, pozor! Volilni imeniki bodo v kratkem razgrnjeni in klerikalna stranka, ki je prišla po goljufivem volilnem redu na krmilo, ima večino občinskih zasto-pov v svojih rokah. Zatorej treba največje pazljivosti predvsem na volilne imenike. Ne moremo zadosti nujno opozarjati slehernega volilca na važnost volilnih imenikov. Le, če se volilci sami brigajo, so volilni imeniki prav sestavljeni, sicer ne. Kdor se zanje ne briga, je lahko iz njih izpuščen. S tem je že izgubil volilno pravico, in naj bi je tudi smel uživati. Ko poteče reklamacijska doba, ki traja 8 dni, je volilni imenik pravomočen in veljaven, ako ni bilo proti njemu ugovora in naj bi bil še tako krivično sestavljen! Kdor je vpisan bo volil, kdor ni vpisan, ne bo volil! Kako reklamirati? Prihodnje dni bo posebno treba paziti na to, kdaj bo pri županstvu razglašeno, da je volilni imenik na vpogled. Vsak dan treba iti v občinski urad gledat in spraševat, če je že volilni imenik razgrnjen. Le osem dni po tem razglasu se namreč sme reklamirati, to se pravi, zahtevati, da se v volilni imenik še kdo vpise, ali kdo izbriše. Kdor zamudi ta rok, zamudi vse! Reklamira se ustmeno ali pismeno pri županu. Najboljše je, vlagati rekla- [ macije pri županu pismeno in po pričah. Zupan mora i ugovor predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, in ! sicer tekom treh dni. Zoper odločbo okrajnega j glavarstva se lahko pritožiš na vlado v treh dneh. ! Te pritožbe se vlagajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Volilci iz splošne skupine ne morejo reklamirati volilcev iz kmetske skupine ter obratno. Pač pa sme vsak opravičen volilec reklamirati nele zase, marveč tudi druge. Kdo sme reklamirati? Reklamirati imajo pravico v splošni skupini tisti, ki imajo v tej skupini in v okraju, kjer se hoče pritožiti, volilno pravico. — V kmetski sku-i pini se smejo pritožiti tudi le volilci, ki imajo pravico voliti v njej. DNEVNE VESTI. Pobalinsko obrekovanje. Napredno učiteljstvo ima v nekaterih voditeljih klerikalne stranke najljutejše sovražnike. Včasih se zdi človeku, ko prelistava klerikalna glasila, da so ti napadalci naravnost zblazneli. Kaj napačnega o posameznikih sicer ne morejo poročati, ker žive ravno napredni učitelji tako, da jim nikjer ne morejo blizu. Napadajo pa vseeno, češ, nekaj črnega pa vendarle ostane na njih. Studiti se mora bralcu, ki pozna razmere, kadar čita o krščanskem in nekr-ščanskem, o vernem in brezvernem učiteljstvu. Ampak nobeden časopis ni v zadnjih mesecih o naprednem učiteljstvu napisal toliko nesramnih laži in natolcevanj, kakor tukajšnji „Gorenjec". Teden za tednom po kačje zbada, ostudno grize i in predrzno izziva. Nič ne dokazuje, pač pa do-j sledno imenuje pošteno narodno učiteljstvo brezverce, bogataje in bogsigavedi kaj še vse, samo zato, ker ne prisega na breznarodno klerikalno zastavo. Tisti ki pisca pobližje poznajo po slogu, odločno trdijo, da ta napadalec ni nihče drugi kakor kranjski dekan Koblar. Če je klerikalni stranki in še posebno članom „Slomškove Zveze" po volji, da J se po nedolžnem preganja in obrekuje na tak j ostuden način naše napredno učiteljstvo, potem I naj se kar nadaljujejo ti napadi. Če se ogrevate j za škandale, prav! Nekaj pa je gotovo, da nam-i reč naprednega učiteljstva ne bomo pustili blatiti, : posebno ne od človeka kameleonskega značaja. Naši dokazi bodo do skrajnosti resnični in navedbe I neizpodbitne. Če bodo potlej pritožbe in vpitje, j nam nič mari. Če bodo pri tem tudi prizadeti tisti i Slomškarji in Slomškarice, katere kaže „Gorenjec" ! vsaki petek kot goreče kristjane in krščanske ljudi, ! naj se zahvalijo za razkrinkanie „stalnemu Gorenj-j čevemu" ma/.aču. Nas ne zadene nobena krivda, I ker smo vas opozorili na to. Naše potrpežljivosti je konec. Volilni shod. Ljubljanski občinski svetnik, ! gosp. Etbin Krstan, priredi danes zvečer ob pol 8. uri v prostorih gospe M. Mayr volilni shod. Poročal bo o bodočih deželnozborskih volitvah. Ker so te volitve pred durmi in je dobro, da se sliši vsak napredni glas, je želeti obile udeležbe. Podružnica planinskega društva v Kranju priredi v nedeljo, dne 9. novembra v sokolski telovadnici zanimiv koncert, kojega čisti dobiček je namenjen za zgradbo prizidka na koči na Stolu, za dr. Kušarjevo sobo. Vspored priobčimo prihodnjič. Pri koncertu sodelujeta iz posebne prijaznosti go-spica Pipca dr. Tavčarjeva in „Ljubljanski Zvon" pod vodstvom g. Zorkota Prelovca. Promenadni koncert priredi v lepem vremenu godba prostovoljne požarne brambe jutri ob S/41. I uri popoldan na Glavnem trgu. Slavno občinstvo I naj blagovoli oprostiti, da bo ta koncert še-le po ; kosilu namesto pred kosilom, kakor običajno. Vzrok temu je, da vodstvo obrtne nadaljevalne šole ne j izpusti nekaterih obrtnih vajencev, ki sodelujejo i pri godbi, pol ure prej iz šole, to je namesto ob 12. uri že ob l/a'l2. uri. Mislimo, da bi slavno vodstvo prošnji godbenega odbora lahko ugodilo, ker bi ptizadeti vajenci itak samo pol ure pouka izgubili in ker je to izredni in edini slučaj. Našla se je denarnica iz črnega usnja na vrhu Jelenovega klanca. Zgubitelj jo lahko dobi v našem uredništvu. Zrele rdeče jagode. Prijatelj-lovec nam je ! donesel minole dni šopek svežih rdečih jagod, ki I jih je odtrgal v okolici Podbrezja. Gotovo redek slučaj v tako poznem letnem času. Zborovanje učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se je vršila pretečeni četrtek popoldne v fizikaličnem kabinetu tukajšnje gimnazije. Z ozi-rom na to, da se je prav ta dan že pričel pouk v i ponavljalnih šolah, zaradi česar je bil marsikdo za-; držan udeležiti se stanovskega zborovanja, se sme j imenovati udeležba prav povoljna. „0 geoloških ! dobah" je kaj poučno predaval gospod profesor j dr. Vladimjr Herle. Zanimivo predavanje, ki je trajalo nad eno uro in pol, je podprl predavatelj z nazornimi pripomočki, to je z mnogimi okame-I ninami raznih dob in z barvastimi geološkimi zem-I ljevidi. V podrobnem popisu je prešel vseh pet i dob: pravek, stari, prednji, novi in sedanji vek. Predsednik se mu je v imenu društvenikov na ! odlično uspelem referatu toplo zahvalil. Nadučitelj ! J. Lapajne je razpravljal nato o gmotnem položaju Zavezinih listov s posebnim ozirom na naročnike kranjskega okraja. V debato je poseglo več ude-ležnikov. Vsi stavljeni predlogi, ki so bili soglasno sprejeti, so se odposlali odseku za sanacijo Zavezinih listov. Porotniki za IV. porotniško zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču. Z Gorenjskega so j izžrebani: Bergant Ivan, trgovec in posestnik v Skofji Loki; Kranjc Valentin, trgovec in posestnik v Kranju; Korošec Ivan, župan in posestnik v Češnjici; Kosmač Anton, gostilničar in posestnik v Radovljici; Klinar Pavel, posestnik na Plavžu pri Kranjski gori; Kane Ivan, gostilničar in posestnik v Podsmreki; Mally Rihard, posestnik v Tržiču; Marolt Jakob, posestnik v Zerovnici; Rakove Ivan, tovarnar v Kranju; Sajovic Janko, trgovec v Kranju; Stare Feliks, graščak na Kolovcu pri Brdu; Stare Karel, tovarnar v Kamniku; Smrkolj Ivan, trgovec in posestnik v Lukovici; Tršan Alojzij, župan in posestnik v Tacnu; Zabret Ivan, tovarnar v Bo-bovku in Zupan Ignacij, izdelovatelj orgelj in posestnik v Kamni gorici. Poročil se je 19. oktobra v Borovnici Drago P i lih, uradnik c. kr. priv. južne železnice z gdčno. Minko Pilih, roj. Zirovnik. - Šenčur. 18. oktobra se je pri nas vršila vo-I litev novega občinskega starešinstva. Zupanom je bil izvoljen Janez Okorn, posestnik na Visokem, svetovalcem pa: Jožef Golob, posestnik v Šenčurju, Miha Stempihar, posestnik v Olševku, Matevž Barle, posestnik na Lužah, Jožef Stružnik, posestnik v Tupaličah, Jakob Ster, posestnik na Visokem, Janez Blagne, posestnik v Šenčurju, Franc Brolih, posestnik v Tupaličah in Franc Umnik, posestnik na Visokem. Nezgoda. Slamoreznica je odtrgala 4 letnemu j bajtarjevemu sinu Leopoldu Bertonclju iz Krope desno roko. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v I Radovljici dne 15. oktobra. Predsednik poroča o važnejših kurentnim potom rešenih zadevah, kakor tudi o nastavitvi začasnih in pomožnih učnih moči. — Za pomaknitev v višji plačilni razred se pripo-I ročajo: Zavrl Valentin, Begunje; Zupančič Janko, Rateče; Eisenhart Gizela, Belapeč; Markovšek Edvard, Ljubno. Starostne doklade se priznajo Pleni-čarju J. Kropa I. starostna; učitelju Jakliču Fran. Ra-: dovljica tudi prva in učiteljici Ani Zevnikovi, t Gorje, četrta starostna doklada. Sestavijo se kompetentne tabele za nadučiteljski mesti v Mošnjah in Jesenicah, kakor tudi za definitivno učno mesto v Radovljici. Pritrdi se prošnji krajnega šolskega I sveta na Dovjem radi počitnic. — Ugodno se rešijo dosle prošnje za denarne podpore. — Pritrdi I se korakom, ki jih je storil predsednik glede raz-: širjenja šol na Dovju v trirazrednico in v Gorjah I v štirirazrednico. — Odobri se več inspekcijskih i poročil. Nekaj disciplinarnih zadev se v smislu I poizvedb reši. Odobri se proračun okraj, učiteljske knjižnice. Sprejme se z večino glasov predlog, da se v bodoče „Učiteljski Tovariš" ne naroča več i za okrajno učiteljsko knjižnico. — Čudno, da se 1 nekateri ljudje tako boje poštenih listov. Obrtno razstavo nameravajo prirediti avgusta prihodnjega leta v Radovljici. Ogenj. V noči od nedelje na pondeljek je okrog 11. ure pričelo nenadoma goreti pri Jerneju j Grilcu po domače pri Huterju na Spod. Lipnici št. 8 pri Radovljici. Ogenj je v kratkem vpepelil hišo in hlev. Zgoreli so tudi vsi jesenski pridelki, rešiti so mogli edinole sobno opravo. Na lice mesta došli požarni brambi iz Radovljice in Kamne gorice sta mogli ogenj le omejiti, na rešitev gorečih poslopij ni bilo misliti, ker sta bili tako hiša, kakor hlev, krita s slamo. Pogorelec je težko prizadet, kajti škode, ima nad 3000 kron, a zavarovan ni I bil nič. Kako je ogenj nastal, se ne ve, pač govore, j da je bil najbrže podtaknjen. Kdor pa pozna ustroj j naših kmetskih hiš in ve, kako malo je preskrbljeno i za varnost ognja, bo pač dvomil, nad tako govorico. Semenj. Letošnji Martinov semenj se vrši šele v pondeljek, dne 10. novembra. To pa radi-tega ker padejo letos Verne duše na pondeljek, 3. novembra. Olševek. Ogenj je nastal 18. oktobra na I podu posestnika Andreja Lombarja v Olševku okoli 10. ure zvečer, ki je kmalu vpepelil gospodarsko ! poslopje in hlev. Ker je bilo v gospodarskem po-| slopju nakopičene veliko živinjske krme, je škoda I zelo velika in se ceni na približno 9000 kron. Poslopja so bila zavarovana le za 2800 kron. Domačim in vaščanom se je posrečilo ogenj omejiti na j goreča poslopja to pa le vsled tega, ker je bilo ozračje popolnoma mirno in so domači ogenj kmalu zapazili. Vzrok požara ni znan. Radi tatvin in potepuštva so orožniki aretirali I minolo sredo dninarja Luko Ogrinca v Podborštu. Luka Ogrinc je star 55 let in pristojen v Cerklje pri Kranju. Sad klerikalne vzgoje. Nek posestnik iz Preske pri Medvodah je preteklo^ nedeljo začel prepir ter sunil delavca Janeza Žlebnika ter ga težko poškodoval. Samomor. V Suhem Dolu si je dne 23. t. m. prerezal v hipni zmedenosti posestnik Jernej Bogataj vrat. Ker še ni popolnoma izkrvavel, so ga prepeljali v deželno bolnišnico in je upanje, da ! okreva. Roparski umor. Kakor smo že zadnjič poro- j čali se je zgodil v Puštalu pri Skofji Loki grozovit roparski umor, čegar žrtev je bila gospodinja Ma- ! rija Krajnikova. Marljivemu poizvedovanju orož- j nikov se je posrečilo morilca izslediti v osebi leta j 1893. v Sovodnji, občina Oslica nad Škof jo Loko I rojenega Janeza Pivka. Morilca so orožniki prijeli 19. oktobra na kolodvoru v Zagorju in ga izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Zločinec svoje dejanje prizna. Kuga na gobcu in parkljih je razširjena v večih občinah političnega okraja Sežana. Da se bolezen ne razširi in zanese v druge kraje, je na-mestništvo v Trstu odredilo, da se do nadaljnih odredeb ne sme v ta okraj uvažati, niti iz okraja izvažati parkljata živina. Smrtno se je ponesrečil 17. oktobra bajtar Janez Prosen iz Cirčič. Peljal se je na s steljo naloženim vozom iz Šenčurja proti Primskovem. Med potjo ga je došel drugi tudi s steljo naloženi voz, kateremu se je Prosen hotel izogniti, pri tem pa je zapeljal voz preveč raz cesto na mehka tla, v katera so se kolesa na eni strani pogreznila tako globoko, da se je voz nagnil, Prosen pa padel znak na cesto in si prebil črepinjo. Naslednjega dne je umrl, ne da bi se bil zavedel. Zapušča ženo, s katero pa že več kot eno leto ne živi skupaj. Napad. Avgust Tehovnik, 23 letni tovarniški delavec iz Goričan je napadel v torek tovariša Karla Vilarja, ko se je le ta vračal domov. Tehovnik je sunil Vilarja z nožem dvakrat v hrbet in ga težko poškodoval. Tehovnika so izročili deželni sodniji v Ljubljani. C. kr. pletarska šola v Radovljici napreduje vedno lepše. Kakor kaže dosedanje zanimanje, upa vodstvo te c. kr. pletarne, da postane ravno pletarstvo v kratkem času plodonosna domača industrija ne le Radovljice in njene okolice, temveč vse Gorenjske. Letošnje šolsko leto se je sprejelo zopet nekaj novih učencev in učenk, a sprejme se jih še nekaj, ker zahteve po pletarskih izdelkih so vedno večje. Pogoji za vsprejem so: dopolnjeno 14. starostno leto in ljudskošolsko izobrazbo. Umevno da se jemljo tudi starejši vajenci, oziroma vajenke. — V c. kr. pletarni se uči izdelovanje vseh panog V to stroko spadajočih izdelkov, od najpriprostejše košare do najfinejših japonskih del. Poleg tega se izurijo obiskalci te pletarne v vrboreji, t. j. o rigo-lanju, sajenju mladik, o rezanju kakor tudi lupljenju in sušenju mladik. S pletarno, tu se poučuje zgolj praktično, je združena tudi pletarska šola, ki odgovarja nekako zahtevam obrtnonadaljevalnih šol. Tu se poučuje strokovno risanje, obrtno spisje, knjigovodstvo in računstvo kakor tudi nemščina. Pripominjamo še, da dobivajo učenci oziroma učenke mesečno podporo in lokalni odbor jim preskrbi po možnosti ceno hrano in stanovanje. — S c. kr. pletarno je združena tudi stalna razstava pletarskih izdelkov, kjer se lahko vsakdo prepriča na lastne oči, do kake spretnosti se pospno učenci te pletarne. Ti izdelki se lahko kosajo z izdelki vseh tu-in inozemskih firm. Izdelki so vsi na prodaj. Na razpolago so tudi jako lični ilustrovani ceniki. »Gledališko društvo" na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo, 26. t. m. ob V28. uri zvečer v dvorani pri „Jelenu" na Savi veliko detektivsko burko „Olimpijske igre". Kdor se hoče prav od srca nasmejati, ta naj ne zamudi te velike burke, ki se je igrala že na vseh večjih odrih z velikim uspehom. Javna dražba. 20. novembra t. 1. se bo pri c. kr. okr. sodišču v Železni Kaplji prodajalo vele- Eosestvo Kokra. Cenjeno je na 1,926.190 K 33 v. [ajmanjša ponudba znaša 1,286.000 K 22 v. Nezgode v tovarni na Jesenicah. Tov. delavec Fr. Preželj je prišel z levo roko med odbijače premikajočih se vagonov in je zadobil težko poškodbo na roki. V torek je prijel stroj 70 letnega tovarniškega delavca Fr. Zadnika ter mu je levo rbko dvakrat zlomil; poškodovan je tudi na očesu. Pre-tečeno soboto se je ponesrečil delavec v kamnolomu pri sv. Križu Valentin Smolej s tem, da je pred Kopišarjevo gostilno tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečene delavce so prepeljali v tovarniško bolnico. Takoj nato je pa neki delavec sam v bolnico prišel, ker se je pri domačem delu odsekal srednji prst. Žena moža z nožem zabodla. V soboto zve- i Čer sta zakonska Franc Peter, strojevodja c. kr. državne železnice na Jesenicah, in njegova boljša zakonska polovica popivala po raznih gostilnah. Ker sta bila že oba precej zidane volje, sta jo proti domu odkurila. Prišedši domu, je hotela žena skuhati še črno kavo in radi tega zakurila v štedilniku. Ko je z velikim kuhinjskim nožem pripravljala drva, jo je začel mož pitati z raznimi grdimi priimki in se pri tem seveda tudi ni izognil besede „k ....". Raztogotena je žena zasadila možu nož tako globoko v hrbet, da je mož v pljučih smrtno ranjen in skoraj gotovo ne bo več okreval. Ker je njegovo stanje jako slabo, ga niso mogli prepeljati v bolnico. Ostal je v domači oskrbi. O „Sveti" Johanci iz Vodic priobči „Slovenski Ilustrovani Tednik" ta teden 2 sliki: Johanca in vodiška farovška kuharica roko v roki in druga i slika, kako Johanca zamaknjena kleče moli. Sliki j sta obe posneti po posebnih fotografijah, ki se jih je posrečilo dobiti. „Slovenski Ilustrovani Tednik" 1 priobči tudi sliko izvoščeka Ažmana, katerega je Johanca najela, da jo je peljal v ljubljansko klavnico po — telečjo kri — in kateri je potem razkril njene sleparije. „Slovenski Ilustrovani Tednik" se dobi v vseh tobakarnah in knjigarnah, v Kranju pri sledečih: Na kolodvoru (M. Šifrer), M. Rant, A. Adamič, J. Kušlan in Ilirija. Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1913: a) 18 ces. Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K), za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1913. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Navodilo nabornikom. 1. Vsi oni, ki pridejo leta 1914 k naboru, to so mladeniči rojeni v letih 1891, 1892 in 1894 se imajo meseca novembra 1913 zglasiti pri županstvu svojega bivališča, sicer bode vsak tisti, ki to zglasitev opusti in ki opustitve ne more dovolj opravičiti, kaznovan z globo do 200 kron. 2. Prošnje za kako ugodnost po §§ 29 (duhovni in kandidati duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmejij), 31 (vzdrževatelji. rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidati) dalje po § 20 (ugodnost samo 2 letnega službovanja) brambnega zakona je vlagati od meseca januarja do pričetka glavnega nabora pri politični okrajni oblasti, ali najpozneje pri naborni komisiji. 3. Ako je imel kdo pravico do ugodnosti po § 30 ali 31 bramb. zakona še pred nastopom prezenčne službe, pa te pravice do nastopa prezenčne službe ni uveljavil, ne bo premeščen takoj v nadomestno re- j zervo, ampak še le pri prihodnji splošni izmenjavi I moštva to je meseca septembra. 4. Prošnje za dovoljenje nabora izven domovnega nabornega okraja je doprinesti povodom zglasitve ter v takem slučaju obenem tudi dokazati in uveljaviti morebitno ugodnost po §§ 29, 30, 31, 82 in 20 brambnega zakona. 5. Prošnje za ugodnost po § 32 brambnega zakona vlagati je od meseca januarja pa do nastopa prezenčne službe pri polit, okrajni i oblasti. Na pozneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati takoj, ampak bodo taki reklamirana še le pri prihodnji splošni izmenjavi moštva (to je mesca septembra) premeščeni v nadomestno rezervo. 6. Izgovor, da kdo ni vedel brambnih določb, nikakor ne opravičuje opustitve kake iz brambnega zakona izvirajoče dolžnosti. Pol stoletja Sokolstva. Konec. Starosta Ljubljanskega Sokola brat dr. Murni k je nato, opetovano prekinjen od viharnega pritrjevanja v slavnostnem govoru, orisal delovanje Ljubljanskega Sokola. Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje je sledilo govornikovim besedam. Po slavnostnem govoru je izročila županja gospa Franja dr. Tavčarjeva Ljubljanskemu Sokolu novo zastavo, ki so jo poklonile starosti tri belo oblečene ljubljanske gospodične. Ob 12. dopoldne se je začel pomikati sprevod Sokola z vrta Narodnega doma po Bleiweisovi cesti, Fran Josipovi cesti, Šelenburgovi ulici, čez Kongresni trg, po Gosposki ulici, Turjaškem trgu, Bregu, Sv. Jakoba, Starem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo, Vodnikovem trdu, Cesarja Josipa trgu, Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu in Prešernovi ulici nazaj v Narodni dom. Na čelu sprevoda je jahala koval-kada 40 jezdecev v 3 oddelkih, nato so sledili Srbi s svojo fanfaro, na čelu njim so sledili gostje in za Domžalsko godbo jubilant Ljubljanski Sokol, nato trobentaški zbor sokolske župe Ljubljana I. in končno razna slovenska sokolska društva. Sokolov je bilo 450, zastav, ki so vihrale pred sprevodom, je bilo 18 in sicer obe zastavi Sokola Ljubljane ter sokolske zastave iz Šiške, Idrije, Ilirske Bistrice, Postojne, Logatca, Vrhnike Celja, Trsta, Novega mesta, Žalca, Kranja, Krškega, Škofje Loke, Cerknice, Tržiča, Zagorja ob Savi in Postojne. V vseh ulicah, kjer je korakal Sokol, so čakale nepregledne množice na sprevod ter viharno pozdravljaje goste in jubilanta, z oken pa se je povsod, koder je prišel sprevod mimo, vsul pravi dež cvetlic na Sokole. Pred mestnim magistratom se je sprevod ustavil, da se pokloni posebna deputacija Ljubljanskega Sokola županu dr. Ivanu Tavčarju, ki je čakal deputacijo v krogu naprednih občinskih svetnikov v magistratni dvorani. Popoldne ob 5. uri se je vršila v telovadnici Narodnega doma javna tefovadba Sokola v Ljub- I Ijani. Občinstva se je zbralo v telovadnici toliko, da je moralo mnogo posetnikov oditi, ker niso dobili več prostora. Med zvoki neumornega orkestra Sokola' I. so se vršile vaje telovadcev na orodju in sicer na drogu, bradlji in konju, ki so žele mnogo pohvale. Vaje izbranih telovadcev na drogu so bile v dovršenosti presenetljive in so izzvale splošno občudovanje. Nato so nastopili telovadci v vajah s L, II, in III. slovenskega vseso-kolskega zleta v letih 1893, 1904 in 1914. Zlasti zadnje vaje so občinstvu nad vse ugajale. Mnogo pohvale so žele telovadke za svoje vaje na bradlji, naravnost viharno ploskanje pa je spremljalo proste vaje telovadk! Starosti br. dr. Murni k u je bil poklonjen velik lovorov venec s slovenskimi trakovi, telovadci in telovadke pa so mu prirejali burne ovacije. Ljudska veselica se je vršila zvečer ob 8. uri v vseh prostorih Narodnega doma, kjer se je zhrala velikanska množica, }ci je prišla počastit Ljubljanskega Sokola. Sokolska dneva ostaneta gotovo vsakemu trajno nepozabna. Na zdar!" ' Razno. Prepoved kajenja na Japonskem. Na Japonskem je bil pred kratkem sprejet zakon, ki prepoveduje vsem nedoletnim kajenje. Od zdaj naprej sme mladi Japonec šele po dopolnjenem dvajsetem letu kaditi. Zakon zelo strogo kaznuje prestopke. Tobak se niti ne sme prodajati mladoletnim, ki ga hočejo kupiti po naročilu svojih staršev. Tudi pri nas bi bila zdrava taka naredba! Zopet eksplozija v rudniku. Iz Dawsona v Novi Mehiki poročajo: V premogokopu „Hirsch-schlucht" se je dogodila velika eksplozija. Dvesto rudarjev je bilo zasutih. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih ■prednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—10 Odda se zračna x mesečna soha s posebnim vhodom. Kje, pove upravništvo tega lista. Pozor! m Poiorf Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil čevljarsko obrt na Glavni trg št. 121 Obenem se priporočam cenjenim odjemalcem za nadaljna naročila, ki jih izvršujem točno in ceno. V obilen obisk se najuljudneje priporočujoč z odličnim spoštovanjem 47 3 3 ivan Pernuš. Mihael Osterman, mesar v Kranju hiš. št. 103, po domače „pri Nacku", naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl ter se hočem potruditi, da bom odjemalcem kar najbolje postregel. 156 2-1 Imel bom vsake vrste meso. Naznanilo. Senčurska mlekarna odpre 25. oktobra t. 1. svojo podružnico v Kranju, Kokriško predmestje štev. 10 „pri Sipicu". Vsak dan od 25. oktobra dalje se bo dobivala vsaka množina svežega, pasteuriziranega mleka kakor tudi vsake vrste mlečnih izdelkov G umariev lil Prosi se, da se potrebno naroča vedno en dan preje. Svetlolikalnlca. Uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem otvorila v Kranju, Rožne ulice št. 66. zzzzz svetlolikalnico. zzzzz Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela ter zagotavljam, točno, solidno in ceno postrežbo. Priporočujoč se v obilen poset. 144 3-4 Antonija Blaznik. Trojni umor in samomor. V Liverpoolu je vdrl navidez zblazneli človek v tri vile. V prvi je pobil s kopitom samokresa gospodarja do smrti, v dveh pa je ustrelil dve ženski. Vsled strelov so prileteli sosedje, ki so morilca pregnali. Na begu se je morilec ustrelil. Njegova identiteta še ni znana. Nevarna šala. V Bolcanu so ponudili prijatelji soprogi železniškega sprevodnika v neki prodajalni stol. V trenutku, ko se je hotela žena vsesti, pa ji je neki hudomušnež stol izpodnesel. 2ena, ki je bila noseča, je padla, dobila je težke notranje poškodbe, porodila je živega otroka in takoj po porodu umrla. Denarja ni! draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj 136 natančen naslov na: 6—7 Josip Batič Olirska Bistrica št. 22, Kranjsko. Ideal gospodinje je Singer šivalni slrol dobivajo se vvse}) prodajalna}), ki imajo poleg stoječe S-idvesek ali po naši}} potniki}). Singer Go. deln. družba Šivalnih strele« Kranj, Glavni trg št. 119. 75 19—13 Kupovalci! $Šr$ OsvaldDobeicuS^SŠES kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenstdh in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za »juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vilce, noži žlice i. t. d. 29—19 Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah. Gostilničarji in neveste imajo posebne cene. Na prodaj je tudi še malo rabljen Sitigerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. Postrežba točna in solidna. |NakUpSUhihiedilnihgobponaivirreeni.| Veletrgovina )„ \ H. MajđlB Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- €a|Ans" tinski portland cement || u N £> registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 7—43 3 85 00 o o © o o rti N rt) -i 3 N 85 D. r h 14—34 Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga ur, zlatnine in serbrnine Priporoča se si. občinstvu v nakup gramofonov in optičnega blaga. Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti. H j Modni salon damskih klobukov n jdamič, iw» Hrani priporoča cenjenim damam svojo bogato založeno zalogo zimskih klobukov in športnih čepic po znano najnižjih cenah. se točno izvršujejo. 0- Žolni klobuki vedno v zi ■ ■ ■ B ■ B ■ m m HSBO H ■ B B B B B B B B Kreditno društvo v Kranju 13—43 B B B registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po 3I 0 4 |0 brez odbitna rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. I I I I i Jamčeno čisto, jedrnato MILO 2 52-43 z znamko Solnce. najizborneje in današnjim cenam primerno f|3JCeneje Zato naiDol)i nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se ludi na drobno. Tovarna: |g. Fock, Kranj Izdelki: Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črnomarmoriranoEschwegermilo,ze-leno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila. Stearinske sveče. Kolomaz. 1 I B B B Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del. M. Rant ■ Kranj s specerijSKim m pute Pri ožnostni nakup OtfOŠftill VOZIČKOV. NajraznovstnejSe ŠPBGBNJSkO &l3QQ. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo 99r Krasen senčnat vrt -« 4 52-43 n. Vinska veletrgovina 1 Rudolf KoJiglL Krani .a Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda. ifi IS' •a Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraju! 36 26—16 I Mestna hraiiliici v Rrinlv obrestuje hranilne vloge po Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 325.000 kron. Hranilnica posoja na zemljišča po 5%% na leto in na amortizacijo v 45 letih-, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad ■ 1 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. I >< 5 milijonov IOOtisoč kron. I I Posojil na zemljišča ter posojil občinam I I nad 4 miliojne kron. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. ,--A \ j V f 11 m/vvvwwwv-< >-vvvNAmrvvvw> I i Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.