WBZm NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 7ti. CLEVELAND, OHKX LV, JUNE, 16th, igifl. LETO m Slovenska društva marljivo delujejo za Narodni Dom. SLOVENSKA DRUŠTVA TEKMUJEJO ENO Z DRUGIM, KDO BO PREJ PlLAČAIL OBLJUBLJENE DELNICE. IPOZIV ZASPANIM DRUŠTVOM, DA SE OGLASIJO ZA DELO, —Drugo žensko društvo se je oglasilo za Slovenski Narod-» »i Dom, (ki je plačalo ves dolg na delnicah, in to društvo je ''Slovenske Sokolice", št. 62 $DPZ. Plačale so zadnji "dolg in so takoj potem zopet podpisale pet novih delnic. Resnica je danes, da se morajo moška dru<štva učiti od ženskah, ikaj se pravi požrtvovalnost in delo za narod'. So še društva pri S. N. D. Iki čakajo, da bo odbor postavil Dom. In se zelo motijo. Za Dom je treba najiprvo denarja, drugič de-1 narja in tretjič denarja, da se zamore tempi ti svet in postaviti zgradba, primerna slovenskim potrebami največje slovenske naselbine v Ameriki. Sedaj je juibližno $1(3)00 v "blagajni. So f^še društva, ki niso kiljub •sklepu konvencije in opominom m v glasilu volila zastopnika za prodajo delnic. Kaj je temu vzrok? Knjigovodstvo v glavnem uradu je upeljano v naj boljšem redu,, goljufija je iz 0 ključena in nemogoča, računi ,sse mesečno, celo dvomesečno priobčujejo, direktorij ima se je vsaka dva tedna. IPredsed nfflc, tajnik, blagajnik ima najbolj zanesljive bonde na pose stva. Apelira se še enkrat na društva, ki so dozdaj po-na svojo dolžnost. Pri >ite tudi čimveč delničarjev, da se tim prej postavi narodna zgradba, ki nam bo tako sijajno dobrodošla. —V sredo se je vršila seja Slovenske Lige, katere se je udeležilo nad 50 članov. Vsi člani so ponovili svojo letnino. Ogromno navdušenje je vladalo med navzočimi, ko jih je predsednik .pozval naj dejansko pokažejo svoj značaj in za nimanje za Jugoslavijo. Rojaki navzoči pri seji so se vsi odzvali in plačevali so po $1, $2, $5 in $10 v blagajno podružnice. Nikdar nismo imeli medseboj še toliiko navdušenih in poŽTt vovaflnlh1 rojakov, kot pri tej seji. V krasnih besedah je pozdravil Dr. Zupanič navzoče, in Milan Marjanovič je bodril Slovence k nadaljnemu delu Krono zborovanju 'je postavil naš častiti Jugoslovan, Don Niko Grškovič, (ki je prešinil area navzočih z bodrilnim govorom. Pravica in svoboda mora zmagati, in na strani pravice in svobode smo mi. Ameriška vlada je z nami, prizna naše težnje in bo ob sklepanju tninii pdlno pomagala naši svobodni bodočnosti. Tisočera • hvala navdušenim rojakom, ki od prvega početka vztrajajo ri ligi, in ki so tako veliko 10 priznali, da je treba veli-jke materijalne podpore za nadaljevanje osvobodilnega dela —Plri druištvu sv. Cirila < in (Metoda, št. 18. je bil FVank J. TiUrk izvoljen za delegata in pri dr. Kras, št. 8. Frank Le-gan za drugo redno kon.venci' jo SDZ. -Direiktorij .za Slovenski Narodni Dom priredi v sredo, 28. junija sprejemni večer rsem zastopnikom S. N. Doma sicer v Birkovi dvorani. Stro-večera pokrije direktorij 'Govorilo se bo o živabim delu in agitaciji za narod-stavbo. -*Fo dolgi in mučni bolezni jetiko je 14. junija umrl ro-Frarik Rant, doma iz Do-vas pri Selcah, Gorenj siko je član dr. Slovenec, št. 1. deljo, 25. junija izlet k Rechar ju v Euidid, O. Iicittirala se »bo zlata ura v korist Slov. Nar. Domu. Več razvidno iz programa. —Naša znana rojakinja, Mrs Mary Polončič, ki je imela do-sedaj gostilno na vogalu E. 81. ceste in Union ave. je preseli-tta svojo gostilniško obrt na 8004 Union ave. kjer priredi prihodnji teden "odprtijo" z dobro zabavo. —V mrtvašnici na Lakeside ave. imajo truplo nepoznanega moškega, katerega so potegnili iz vode. Policija prosi ljudi, ki koga stvojih pogrešajo, naj si ogledajo to truplo, da se ga mogče spozna. —Slov. dramatično in pevs. dr. "Naš Dom" priredi 18. junija na Kastelčevi farmi v JvrM Iidu piknik. Začetek ob 10. uri dop. Glavni program ob 2. uri. k Več krasnih darili je pripravlja nib. —Kompanije, :ki imajo v m o nopolu gasolin, pravijo da se bo cena gasolinu v nekaj tednih znižala. Kakor znano je avezina vlada precej trdo /a petami oni gospodi, ki draži gasolin. « —Policija je dobila povelje v prihodnje zapreti tudi pešce, ki se ne držijo pravil cestnega reda; tudi oni voznik!, ki vozijo počasi ipred karami in se ne umaknejo na znamenje zvonca, bodejo aretirani. PRVI SLOVENSKI ZRAKOPLOVEC V AMERIKI. Izdajstvo proti amerisl zastavi mora pri Gornja slika nam ka£e us-ipeh šestmesečnega truda in dolgoletnega učenja našega vrlega slovenskega mladeniča Ferdinanda Želeta, najstarejšega sina slovenskega pogreb-nika Josip Želeta. Ves zrakoplov, ki je model Bleriota je bil do najmanjše malenkosti izdelan od "Nandeta", iki je porabil svoje (kratke proste ure, da je s trdno energijo in občudovanja vredno vztrajnostjo nekaj doseigel. Zrakoplov je dovršen v vseihi ozirih in bo ljudstvu .prilika dana si ga ogledati dne 20. junija do 25. junija' v Biikovi dvorani. Da si mladenič nekaj poplača ogromne stroške in pridobi nekaj za stroj ki bo gnal zrakoplov, se bo Ta-čunala mala vstopnina 15c, pa tudi predplačila^ se hvaležno slprejemajo. Naii Slovenci pa j naj pokažejo, da so naklonjeni j svojemu rojaku;- ki kaj zna, kil je z lastno .pridnostjo nekaj dosegel. Ameriško časopisje je prineslo laskavo^ priznanje mlademu Zeletu, in, tudi Slovenci ■ drugi teden si ogledat to čudo. v Cleveland^ n;*j pridejo pol-j Marsikdo gotovo še nikdar ni nostevilno v Bitfkovo dvorano' videl pravega zrakoplova. FERDINAND ZELE Rusi so potopili 14 nemških ladij. —Na Common iPleas sodnlji so dobili sledeči Slovenci v četrtek državljanske pravice: Anton Klobučar, Math Truden in Josip Hegler. Častitamo! —»Rojake, ki dobivajo na svoj naslov '^Strup" iz New Yorka opozarjamo, naj se te^a lista odkrižajo čimprej mogoče. Kajti ti sleparji v INIew Yor-ku vas pozneje lahko primejo, da ste dolžni in vam povzročijo vsakovrstne sitnosti. Strup izdaja laški slepar Zotti, da Icf-vi slovenske neumne kaline, in pazite, da ne bodete nekega dneva morali plačati, česar niste naročili. Vsak njegoy kakor hitro ga prejmete, oddajte takoj poštarju nazaj s pripombo, da absolutno niče sar nimate opraviti s to avstrijsko proti-ameriško zastr ip ljevalno cunjo, če he bodete naredili tako, vas sleparji iz New Yorka lahko primejo za derrar. Ena križarka, ena torpedovka in dvanajst transportnih parnikov, ki so vozili vojaštvo Hindenburgu na pomoč je bilo potopljeno od ruskih torpedovk. pobegnejo, rado udaja, i< jvenski Sokol ima v ne- —iSamuetf in Rebeka Goldberg ne bodeta več prerokovala. Policija je naredila konec cvetoči trgovini svetopisemskega preroštva. Goldberg je na stopal s svojo ženo kot profesor "Haber" na 3941 Woodland ave. kjer je za 50c prerokoval vsako bodočnost, katero ste hoteli. In neka udova ga je dobila. Vprašala ga je," Če je poročena, in '^prerok" je odgo vodi, da je. Potem ^a vpraša, koliko otrok ima, in prerok je odvrnil, da nobenega. Toda udova je imela tri otroke. In zato ga je dala zapreti, tega salomonskega preroka. In ko je bil "prerok" na sodniji pred sodnikom Silbertom, ga je s^d1 nik vprašal, naj prerokuje. "Ali boš obsojen, aH boš prost? je dejal sodnik. 'IProst bom", je rekel prerok. "Trideset dnij ječe in stroške boš plačal," je rekel sodnik, tvoje pohištvo pa se sežge kot so zažigali včasih copmice na grmadah. Ta profesoR Haber je posebno rad prerokoval udovaim. 14 nemških ladij potopljenih. Amsterdam, 15. junija. Sem so dospela poročila, da je bila v Baltiškem morju potopljena nemška križarka Koenig Sach-sen, ema torpedovka in dvanajst transportnih parnikov. Nemci so skušali pod zaščito torpedovk pripeljati večje število vojaštva v zaliv Rige na ipomoč Hindenburgu, ko so jih Rusi presenečili in jim potopili parnike. Nemci presenečeni Časopisje v Amsterdamu, ki je prvo dobilo poročilo o morski bitki med INIemci in Rusi, piše, da so Rusi napadli Nemce s 6 torpedovkami in nekaj submarini in da so bili Nemci tako presenečeni od ruskega napada, da so pozabili bežati, Nemci so imeli čas izstreliti en sam strel, in že so bile nemške Iadije torpedirane. V pristani-tyykoping, švedsko, je dospela ena nemška torpedovka 150 rešenimi mornarji. 1P0-toljene nemške ladije so: Norma, Umeely, Arda, Mecklenburg, Issele, Italia, Deterro, Weser, Kan sail Sdhultze in Al-gebr^. Rusi pri čemovicah. iPetrograd, 15. junija. Uradno se naznanja, da se je rusrfka fronta v Bukovini pomaknila (postojanke, toda njih napad se naprej -za 20 milj, in da stoje je popolnoma ponesrečil. -: "i" du, navadno prVji dočim se moštvo ker je izstrarianoi Uradno ruska naznanilo. Petirograd, 15.junija. Na c«r li fronti i zaj, od IPolesja do Romunske meje. Tekom včeraj šnega dneva smo ujeli 20 časnikov in 6000 mož, šest topov in 20 strojnih pušk. Poročila, ki prihajajo iz raznih front, naznanjajo, da je sovražnik skoro povsod pustil tako ogromne zaloge streljiva in vojnega ma-terijala, da ni bilo mogoče v kratkem času vsega našteti. Dobili smo med drugim tudi dovolj železniških tračnici, da izpeljemo 20 milj dolgo progo Sovražnikove vrste so skoro popolnoma disorganizfrane. General čerbačev je na primeroma malem prostoru zajefl 414 častnikov in 17.000 vojakov, 29 topov, 35 strojnih pušk ter mnogo drtizega materijala Na cesti Vladimir Volynski se je sovražnik trdovratno ustav Ijal, bitka se nadaljuje zapad no od vasi Zaturce. Zapadno od Dubna so naše čete napredovale in zavzele vas Demidov-ka in južno od Dubna vas Kozine. !Na Dvinski fronti Nemci trdovratno bombardirajo naše Rusi sedaj neposredno pred trdnjavo. iRusi so prekoračili reko, Dnjester ter zavzeli Ho-rodenko, nakar so naskočili mesto Snvatin. Sedaj se borijo Rusi in Avstrijci pri mostišču zunaj Cernovic. Boji v polnem teku na celi fronti. Od Pripetskega močvirja do ruimunske meje so boji v polnem teku. Riusi nikjer ni-so o-pustili ofenzivo. Nemci in Avstrijci se še ve?dno umikajo. Rusi še vedno dobivajo tisoče ujetnikov vsak dan, plenijo topove, ^trojne puške in drugi vojni materijal. Tekom enajstih dnij, odkar so Rusi pričeli z ofenzivo, so zajeli 1780 čast-kov, 120.000 mož, 130 topov 260 strojnih pušk. Avstrijski častniki in vojaštvo. Petrograd, I15. junija. Primerom majhno število ujetih avstrijskih častnikov v primeri številom ujetih vojakov Rusi razlagajo s tem, da se avstrijski častniki radi umikajo in se vedno dtfže zadaj in pri napa-, Ofenziva proti Hindenburgu. Berolin, 15. junija. Ruska ofenziva, ki se je dosedaj držala le na južnem dellu fronte, se je pričela tudi proti četam generala Hindeuburga, kakih 75 milj severno od /Pinska. Pri Baranoviči so Rusi uprizorili sedem napadov na nase postojanke, toda so bili vselej z močnimi agulbami odbiti. Nemci se pripravljajo na nov napad na Verdun. iLondon, 15. junija. Okoli Verdun a boji počivajo, ker so vojaki na obeh straneh tako utrujeni, da je morala francoska in nemška armada prenehati z bojem. Toda (Nemci se pripravljajo na nadaljne napade na Verdun, ikar znači bombardiranje raznih postojank iz precejšne oddaljenosti. Boji na laški fronti. London, 15. junija. Iz ilima padov na laške postojanke pri Pasino, toda so bili vsi odbiti s precejšnimi zguibami za Avstrijce. Avstrijsko Ameriška Genf, Švica, 15. junija. Iz zanesljivih virov se poroča, da imajo Rusi pri sedaj ni ofenzivi proti Avstrijcem ogromne množine ameriškega streljiva. Japonski parniki so pet mesecev neprestano vozili streljivo v Sibirijo in potem potom železnic do fronte. Breiz ameriškega streljiva Rusom ne bi bi lo mogoče uprizoriti tako silne ofenzive proti Avstrijcem. Na angleški fronti. (London, 15. junija. Canad-ske čete na angleški fronti so južmo od mesta Zillebeke osvo jile nemške strelne jarke na fronti 1500 jardov. Nemci so takoj zatem strahovito pričeli obstreljevati nov0 pridobljene angleške postojanke, toda ves nemški napad je bil odbit, kot se uradno poroča iz fronte. Novi nemški uspehi pri Verdunu. '„' Severovzhodno od Verduna so Nemci do včeraj strahovito napadali francoske postojanke, nemške čete so zavzele prve francoske strelne jarke na hribu št. 321, katero zgubo prizna tudi francoski vojaški urad, ki pristavlja, da so bili vsi ostali nemiški napadi odbiti. Bulgar. obrežje obstreljevana Pariz, 15. junija. Brzojavka iz Soluna poroča, da je zavezniško brodovje obstreljevalo bulgarska pristanišča od Porto L,agos do Dedeagatcha. Stanovalci teh mest so pobegnili v notranjost. Na kavkaški fronti. IPetrograd, 15. junija. Na kavkaški fronti v bližini Diar-bekirja smo se približali sovražniku, ne da bi nas slednji opazil. Zaplenfli smo taborišče sovražnika, ki je pobegnil, ne da •bi se branil. Napad Turkov pri Revanbouze je bil odbit. 'Washington, 15. junija. — Predsednik Wilson je pri vče-rajšnem govoru ob priliki praznika "Ameriške zastave" imel krasen govor, v katerem je obdolžil gotove osebe v vznožju Wi novega spomenika, se narodni salu t 21 itrelov pov, godba je zaigrala Spangled oBanner" čevljev visoko nad kom se je razvila krasi ška zastava. Z visol som je predsednik deče besede: ^pmbol svobode — zastava. "I>ragi dajalci ameriikanizma Proti tem kreaturam se mora nastopiti. "In proti takim ljudem se bo obrnila ljudska nevolja z vso di, tedaj bi mpoštev s katero gledam na zvestobe, moči in e Meksikanska vlada je najela ženske proti Amerikanci —529 oseb je bilo ugrizenih od psov tekom 5 mesecev. Mesto je imelo maja meseca $307 se iporoča, da so Avstrijci nale- stroškov radi steklih psov. 2u-teli na tako močno laško ofen- pan je naročil, naj se še enkrat živo, da avstrijska armada ne glasuje.o pasji ordinanci, ki bo more več napredovati. Avstrij- prisilila lastnike psov, da kupici so priredili več močnih na- jo nagobčnike za pasje inrcine. Douglas, Ariz. 15. junija Mrs. Rosaura de Tovar, predsednica meksikanskega ženskega društva je poslala guvernerju države Sonora ponudbo, naj sprejme to žiensko društvo v službo, da se bori proti Zjed. državam. Pruštvo šteje 2000 članic, ki se vse urijo v orožju. Guverner Dolfo di Huerta je sprejel ponudbo žensk in jih odločil za slučaj vojne za boj proti Amerikancem. Moški urijo ženske. General Arnulfo Gomez je postavil posebne vojaške Inštruktorje, ki bodejo veŽbali ženske po vseh mestih in vaseh, kjer se nalh'aja kaj teh A-mazonk. Po vseh meksikanskih mestih se snujejo moški strelni klubi, in povsod se Meksi-kanci pridno vadijo v orožju, kakbr poročajo ameriški zuli. Nova revolucija v M« E1 fPkso, 15. junija. Jose bles, Canuto Reyes in več gib privržencev Panche Vi so se pred kratkim podali 1 sikajnski vladi in bili . ščeni, so se zopet odcepili meksikanske vojske in se družili Villi. S seboj so li nad tisoč vojakov. Reyes in Robles so šele raditega mdesikanski da so lahko prišli do 01 katerega so sedaj nabrali volj, da se lahko zopet žijo banditom. Banditje rala Zapata so se združili s mi najnovejšimi puntarji, pričakovati je, da pade Ca zova vlada v najkrajšem Splošna revolucija preti •Meksrki. Hughes in nemški volivci Hughes proti Nemcem? New York, 15. junija. Republikanski kandidat Huglies, kateremu se je očitalo, da je dobil podporo od Nemcev, da kandiddira za predsednika, se je včeraj napram časnikarski zvezi izjavil, da on niti ne misli na Nemce, da je njegova politika absolutno popolnoma ameriška, da mu je Amerika prva in zadnja, in da pri njem ne pride v poštev nobena druga vlada. Nekaj izjav demokratične konvencije. St. Louis, Mo. V otvoritvenem govoru, katerega je imel Martin V. Glynn pri demokratični konvenciji, se je izjavil: "Mložje Amerike bodejo borili in umrli za jo zastavo, kadar bode pa jim prisilila puško v roke, dar bo čast potegniti meč, i kadar bo pravica blagoslavlj; la vzrok našega boja." —-mokratična konvencija jejj jednem sprejela platformo, po vojski Evropejci ne mogli preplavati Am< poceni blagom, katerega stanj uvažali. Tudi proti cem so bile izrečene bude sede na posebno željo na. * m » 7*oh ištH)o za h)as, *Po -hišt*Oo za ncOoporočence SHNHNMIMl KMl-iBj NAROČNINA) Slovenians in the City i oh request. American m spirit Foreign in J530 JLa Clifd. po pjoJ Tosamezna JtU%)HK<* - 30 M pdMUft m: "Clardsodaka Amerika* AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO LOUIS/. PIRC, Editor. MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. r Cleveland and elsewhere, only. TELEPHONE CUY PRINCETON ISO second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, the Act of March 3rd, 1879. No. 71. Friday, June, 16. 1916. W r. Niko Zupanič. PETNAJSTLETNICI NJEGOVEGA DELOVANJA. (Zupanič se je vrnil tmeseca julija 1907 na dom k svojemu i v iGriblje in ostal tam do sredine meseca novembra. To 1 najstrašnejši, najžalostnejši čas njegovega življenja. Po-i doktorat, se razven tega specializirati v antropologiji in jijf, napisati znanstvena dela pa ne moči dohiti mesta, r moralo trgati srce ubogemu *nožu. A še 'bolj očetu, ki je dvajset iplačeval za sina na strani, od leta 1887, (ko ga je *jal v Ijudslko šolo v Novo imesto do f, 1907, ko je vže bil ddkončal univerzo in doseigel doktorat, najvišjo aRa-to čast! Stari (gospodar (Miko Zupanič je gosposko izd-r-t svojega sina na šolah in potrošil za njegovo šolan jč okrog-1.000 kron in sedaj se sosednji kmetje muzajo, češ, pi'av zalkaj ni šel v lemenat! Ker ni dano vsakemu vse razlitega mučnega položaja ste rešili Zuipaniča dve pismi, mu prišli v roke meseca novembra istega leta (1907). je prišlo iz (Srbije in ga vabilo, naj pride v Belgrad, za sa (conservateour) arheološkega muizeja s takojšnjo pla-v dragem se mu je naznanjalo, naj se potrudi za mesto A*«* pHMfciAltiiverzi, ki mitu je sigurno -ter naj talko j tja Zupanič se je odločil za Beligrad. Saj so bile zanj kot "neoilirizma" ali "nove jugoslovanske misli" srbska lna tla Ikot nalašč vstvarjena. Modemi ilirizem je vzklil meniji in ipotrdbno je bilo, da se (posadi tudi v Srbiji, ki je i svoje bajonete in topove in ki je lahko puški poverila za jmgaslovanstvo. Na dan sv. Martina so zaklali pri :vih običajno gosko, za krščenje novega vina, pri ka biK Ikot botri, navzoči kmetje iz domače vasi in one >e, vsi dobri prijatelji "švarskega dohtora". Vaški željno je naipil premnogo lepo zdravico odhajajo-in mu želel sreče v novem življenju medtem, grenlke solze, da ji mora njen naj-tla ter iti tafko daleč v svet, a reva 1. 190? odpelj x G )V0 (bila orjance v Novo mesto ha na Dulnaj, da uredi svoje prili-itnfora je Jsbral v gostilni pri "Straisser-ju" v (belokranjske in ribniške iznance, vseučilišč-1 sega naraščaja, da vzame v njihovi družbi slovo let in od Dunaja. Pri večerji se je deklamovalo *1Slovo odi mladosti" in na glasovirju je imenitno lomaljoc Leitgeb narodne imelodije belokranjsikeimu za odhodtaico. Belgradu je (bil Zupanič ipol politik in pol učenjak. V »vinsiko-uimetniškem muizeju je delal ob uradnih urah na tvenem polju, a ob prostih lurafo se je bavil t javnimi vpra-zlaisti z jugoslovansko politiko. To je bilo tem lažje, ker ideja do dobrega ukoreninila v zemlji in je imela neodločnih pristašev, ki so bili vplivni mOžije kakor beli-župan Ljuba Davidovič, Milan Pribičevič, Ljuba Jova-,upe, prof. utiiv. Pero Jankovič, prof. Radoje Dedinac univ. 'Boža Markovič, stari general Boža Jankovič, ma-' ilan Vašič, minister Ljuba Jovanovič, tf*otok, itd. Največ-(kakor '"Politika" in "Pijemont" so bili zadojeni z jmgo-tim duhom, d^asi niso razpravljali še ndbeniih ikonkret-h »lučajev in problemov. Najintimnejši osebni prijatelj je bil lion v Srbiji mladi menih o. • Donat Mitič iz samostana )vice. Ta fino izobraženi mož, ki se peča tudi s zgodovino metnosti, je napisal ob desetletnici Zaupan iče ve ga delovanja "O jednoj desetgodišnja". (Belgrad 1911) pod pscvdo-M. Ravničar. >d decembra 1907 do pomladi 1. 1914 deloval je Zupanič kustos v kraljevsko srbskem zgodovinsko-umetniškem mu-blizu univerze in neposredno pred vojno dodelilo ga je »terstvo prosvete "Etnografskemu muzeju/' v Belgrade, se je po njeigovi želji sezidal antropološki institut za ras-(plemsko) proučevanje srbskega naroda ter ostalih Jugoslovanov. •Četudi se Zupaniau« ni godilo slabo v Belgradu, ker je sma-Srfjijokot (d-el naše slkupne domovine, vendar je želel pri-nazaj, na Kranjsko med Slovence. To pa iz razloga, da bi1 ti svoji ljubljeni materi in očetu^ ki sta vedno žalovala, je njihov prvi otrok odšel tako daleč, mesto da je blizu pri In res se je twla vže za njegovega bivanja v Belgrade po-ldila lepa prilika, da pride nazaj naš Belokranjec, da pride v >ljano in to na mesto, za katero se je pripravljal na viso-šolah. Voditelji SI. Lj. Str. so namreč vzeli službo tedanjemu voditelju ljubljanskega deželnega muzeja "Rudolfinuma", g. dr. W. Šmidu, ki je bil izvrsten starinoslovec, da malo taki'h. Moral je iti, ker je kot (bivši benediktinski menih prestopil k protest an ski veroizpovedi ter se oženil. Mesto muzejskega ravnatelja je bilo izpraznjeno. iSlužba se sicer ni razpisovala, da bi se ložje delalo na tftioma izpod žita, ali to je vseeno izvedel Zupanič. Napisal je prošnjo na ljudski odbor ter priložil razven doktorske diplome, sijajna spričevala o prešnjem delovanju po univerzah in institirtfh. lAli rešitve prošnje ni bilo in ni bilo, dokler niso časopisi prinesli vest, da je postavljen za ravnatelja muizeja neki »godec ('pardon: muzikolog) E. Mantu-ani, ki je starine v muzeju toliko poznal, kolikor one njega, kil se je razumel na -muzejsko znanstvo kalkor zaje na »boben. Sad instvenega delovanja novega direktorja muzeja se je kmalu cazal. Ko so nekoč ob Ljubljanici slučajno izkopali neke izbočene kosti (v podobi kalote) so poklicali godca Man-ija,(da-vij. Rase (pltmena) se morejo predrugačiti saimo so za njo pogoji naj-godni, ko se zavezniki ego sen kos dtežel zaveznikov v svoji pesti. Če bi zavezniki danes sklenili mir, pomeni to, da sedaj ko so bolji*1 pripravljeni kot kdaj . prej polagajo orožje vstran in ® temi objednem dovoljujejo 'Nemčiji, da tekom deset let miru zopet zaplete v vojno ves civiliziran svet. Toda kakor je položaj na bojišču /danes se vseeno ne more trditi, da bo vojna trajala še tako dolgo kot je trajala že dosedaj. Vojni dbgodki se bodejo razvili veliko hitreje kot so se dosedaj. Prav zato pa bo tudi sedanje prizadevanje nevtral-cev in slabost Nemčije, ki ne bo mogla dalje izdržati. povzročilo, d*a se hitro sklene mir. Ta mir bo seveda ves drugačen, kot *si ga danes predstavlja Nemčija. Ta mir bo tak, kakoršmjega želijo vsi prijatelji stalnega miru. Trajen mir pa je mogoč le na podlagi svobode in pravice za vse narode To si1 je postavil v svoj program. tudi Mednarodni Kongres za osiguranje trajnega miru. Im to bodejo morali zagovarjati tudi današnji nevtralci. In napram temu lahko mirne vesti pričakujemo, da bodejo po odločilnem zavezniškem u-darcu tud^ Nemci veliko bolj mehki, a nevtralni posredovalci Ibodejio posredovali za tak mir, ki bo onemogočil novo vojno s tem, ker bo pruski mi Iitarizem eikršen, a za evropske narode bo pridobljeno načelo Svobode in Pravice. Sedanja mirovna akcija ima torej za našo narodno stvar večji pomen kot se more misli ti na prvi pogled. In samo mir je mogoč, ki1 je trajen, in samo oni mir bo trajen, ki bo osno van na podlagi (Pravice in Svobode zadovoljnih narodov, v Ev ropi. In ker se bo delovalo za tak mir v slučaju zmage za veznikov, moramo tudi mi ob pravem času pokazati svojo zrelost, posebno dotedaj, ko pride do dogovorov za tak mir. Od naroda in naših narodnih zastopnikov je odvisno, da store medtem vse, da pridobijo vzaveznike za našo istvar, *n če le mogoče tudi nevtralce. Mi smo že od1 začetka voj ne povdarjali, da je od1 zmage zaveznikov odvisno, ali se nam bo mogoče rešiti naših sedaj-nih tiranov, in da svojo domovino uredimo po naši potrebi in želji. In ravno to velja 5e danes. Toda vprašanje miru bo odločilo kakšno .svobodo in kakšno državo naj dtobimo. V našem interesu je, da zavezniki, kot (bodoči zmagovalci, kakor tudi nevtralci, kot po-sredovatelji miru, natančno zvedo o našem položaju in na-šerft hrepenenju, da ne grpdb preko nas, ko se bo pisala nova zgodovina Evrope. V glavni vrsti se za ta posel bori Juigoslovanski Odbor, ki je neumorno na delu, da se nas ne prezre. Zato pa je najsvetejša dblžmost Slovencev v A-meriki, ako hočejo kdaj svojim potomcem in domovini dobro, da podpirajo ta Odbor moralno in materijalno. Dolžnost maroda je sedaj, da pazi in pazi, kaj se godi okoli njega. Ameriiška vlada se je izjavila, da foo gledala iz vsemi silami, da dobijo svobodo mali narodi, in pri tako mogočnih posredovalcih nase,, lastne svdbode, bo- V NAJEM 8E ODDA, HIIA, STANOVANJE, TRGOVJNA, Itd. NAPRODAJ HIŠA, TRlGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. TftčE 8E OSEBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 besed ali 6 vrst 1 krat po.......................60e. 3 krat po.......................42«. 6 krat in ved po................35c. vsaka nadaljna vrsta po 7c. IŠČEJO 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO ISTI. do 25 bsssd ali 6 vrst 1 krat po.......................60c. 3 krat Im več po...............|1j60 Vsaka nadaljna vrata po 10c. ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA. Vsaka vrata po.,................60. Za večkrat se Ista cena pomnoži. DRUŠTVENA lkrat po ......... Za večkrat po.... NAZNANILA. .....-.....4e vrata ..........3c vrata 4 do 6 beeed ee računa eoa vrsta. Lepa soba se odda ža enega ali dva fanta. Poizve se na 1074 Addiso Rd. (72) "čakal ibem, da-kier me ne ibo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zob j«. Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zava rovalnino proti ognju. Kadar je vaš otrok bolan ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate! da pride najhujši mraz v janu ariju, predno kupite gorico ob leko ali isuknjo? Nikdar ne čakajte, dokler vas ne boli. DR. F. L, KENNEDY, zobozdravnik. 540a Superior ave & E. 55th St Uradne ure: 9—12. dap. in 1— 5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse dte lo garantirano. Zobe deremo brez bolečin. Govori se sloven sko. (41) IPOZOR! — natlčite godbe garantiramo, da se izučite. 'A Hoedl, 41118 St. Clair ave. (Fri. 92) Naprodaj je dobro idoča gro-cerijska trgovina. Jako ugodni pogoji. 1425 E. 55th St. oor Prosser ave. (73) Naprodaj je hiša z 20 sobami in pofeštvom za hotel. Hiša je na 1383 E. 55th St. Tel Rose-dale 2492 R. * (73) na odločilni uda- _____________________________ ;ija precej-] demo' vendar tudi mi vsaj toli- ' 1 V) NAZNANILO. Dr. Brooklyn, št. 135 SNPJ priredi 18. junija slavnostno razjvitje društvene »zastave na farmi v So. (Brooklynu. Bratje dr. Brooklyn se zberejo najkasneje oo hitro pregnalo iz želodca vso nečisto snov, vam povrne apetit, odpravi in daje novo enengijo. Cena $1.00. IPo lekarnah. Jos. Triner, ke-mist, 1333-39 'So- Ashland ave. Chicago, III. * * * Trinerjev liniment navadno hitro ozdravi revmatične bolečine. Zadrgnite ga dobro v kožo. Cena 25 m 50c, po pošti 35 in 60 centov. V najem se odda lepo stanovanje, 5 sob, rent na mesec $18.50. poizivejte na 6102 St. Clair ave. spodaj. Ženske dobijo delo. Dekleta stara 18 let in več dobijo dobro stalno delo. $1.40 na dan za lahko delo, in $1.50 na dan za strojno delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave. (74) Pozor, si. trgovci! Zboljšajte svoje trgovine! Pridobite si več odjemalcev I Lep napis na trgovini je znamenje poltene trgovine. Prvi in edini »lovntki trgovki SLIKAR - SIGN MAKER! UNUSKO DELO! Anton Plut, 1150 E. 66th ST. MLEKO •Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank JTeri£ 1166 E.seth ST. Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim! Cenjeni ženin in nevesta. iNajtopleje se vam priporoča v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih Oblek, vencev, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrel^ščin, ki spadajo v to vrsto. Vsalka nevesta ali ženin ima v slučajui poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, ku pite kar potrebujete za poroko, pri meni, kjer ddbite vse potrebščine tudi po vedmo nižji ceni, kakor kje dtfutgje. Na dan poroke pošljem k vam na dom izurjeno spletalko las, ki vam splete lase in opravi za poroko in to čisto brezplačno. Za obileri obisk se vam na.j topleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postre iem. S spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. blizu Addison Road. Fri.(Di...In jasno je 'priplaval (župnikov resnobni obraz preden j. Ribnik je ves strepetal. '1Ce bi zahteval, da napravim vsak dan fizično to pot na vrh, (bi vzel vsak dan palico v ~ko in odšel veselo tja gor... ta«ko ne vem, kaj naj storim, •zato gnijem počasi v svoji bi, in duša mi prihaja vsak bolj lena in mlačna... Vze-bič v roko in (poženi me gor zakaj mi daješ le svoje mrt-knjige in me puščaš sedeti njih!?..." se je k mizi in naslo-gfavo v obe »roki, kakor bi tel zbrati in stisniti vse svoje i med svoje prste m izti-njih tisto eno samo tako a vendar veliko mi-bil ustvaril oni dan njim. je počasi iz me-n ter mu gledala 10 v obraiz; a pre-ln tajinstvene in njene oči, in zato _ umeti... vprašati — odgovoriti i! Vprašujem te ob-in strastno jaz I" je vzdr- IIIIIIIIIIIIHIIIII Spisal dr. Ivo Sorli bilo, ko s&n bil v vaših letih", je pristavil zamišljen. "Toda samo, da je volja trdna, pa že gre, že gre..." "Hm, nazadnje smo vedeli že prej, vsaj kolikor toliko, kaj nas čaka", je skomizgnil Ribnik. "Zdaj je treba pač križ na rame in korakati." "Kaj križ! Nič križa!" je vzkliknil župnik čudno razdražen. "To je krivo navodilo! Ali me umejete? Križ nas ovira, zakaj imeti moramo proste roke in imeč v njih. Veste H, kako je to? Vaša volja mora držati meč v rokalh in se boriti proti slabostim, ki so vedno korak više nad vami. In tako greste v hrib, težavno in v potu obraz^, in niti enkrat se ne smete umekniti nazaj!...A bla gor vam, ko ste dospeli na vrh, sumili svojega sovražnika v prepad in na oni strani zasadili svojo zastavo na najvišji kraj. Zakaj s tem šele je zadobilo naše življenje vsebino in pomen, zakaj brez te -zmage bi bilo največje iemed vseh nez »miselnosti. Ali umejete to? Ali ste spoznali to že sami? Zakaj če ste spoznali to, ste spoznali vse!" je rekel svečano- "In še to vaim rečem: Imel sem tudi jaz svoj čas, ko sem taval še spodaj po nižavah, in potem uro, ko sem prišel pod hrib in ga spoznal. In v tisti uri sem vedel, da bi bilo bolje, ako ne bi me bilo, če grem okrog nje ga in ne po njem navzgor. Toda dolgo sem stal še tam in pre klinjal svojo usodo in topost onih ljudi, ki so me gnali do ozkih semeniških vrat, ne da bi vedeli, da drži pot odtod pod ta hrib, v to težko uro, ko se je treba ločiti od sveta. Za lOh, to je prebedastol" je cliknil naenikrat in jezno iril po mizi... "če ne vidim iki zopet kakega človeka tnim, iin prikazovali se mi res ob belem dnevi bledi »tralhovi. (Navsezadnje — kdo pa živi tako? In ali sem stori! tem svetu res že kaj tako hudega, da !bi se trapil s takimi mislimi? iNamen mojega življenja je že povedan v mo-fe jem poklicu, in z njimi je dan obenem njegov pomen. Vse drugo je blaznost!" OJpravil se je naglo k žup-nikut in mu naznanil v kratkih besedah, da mora jutri k stricu, pa da bo do večera zopet doma, "Ali imate kak opravek?" se je obrnil župnik s precej mračnim obrazom na pol k njemu. "iStric me je povabil." "9tric ali gospa teta?" }e vprašal župnik s posebnim poudarkom. 'VDba", je odgovoril kaplan začuden. "No, da; saj nazadnje je čisto prav, da greste včasih malo med ljudi!" je prikimal župnik in se obrnil šele zdaj popolnoma od svoje knjige k nje mu. Naenkrat mu je bil postal obraz veder in prijazen, in ;s smehljajem je opazoval Ribnika, ki je stal zmeden pred njim "Zdaj mi pa povejte žc enkrat, preden greste zabavljat tja dol, kako ste zadovoljni tu gori! Pa prav odkritosrčno!" Naslonil se je široko na svoj pult in čakal. "Popolnoma zadovoljen, gospod župnik", je rekel Ribnik tiho in se je rahlo zardel. "Res? No, vtisk vsaj ste napravili- name tak, da ste resen dečko, ki opravi vse lahko tudi sam « seboj. A kakor rečeno, včasih le poglejte zopet malo med ljudi, zakaj izpočetka res ni lahko. Ne, ni lahko... Spominjam se še dobro, kako je kaj ne pred1 semeniškimi vrat 4—tu bije ura slovesa od irvlje nja! In (življenje je lepo, mladi prijatelj, in laze se in gnusno nehvaležno iga opravlja, kdor ga blati. In ker je življenje lepo in vse, kar ni življenje, smrt, Je slovo težko in strašno...In najstrašnejše je, da spoznaš šele tu pod hribom, da si že umrl, takrat umrl pred semeniškimi vrati in da si bil poslan #e mrlič za vrtnarja na vrt življenja. In zato je strašno, ker ne plakaš po tej uri, ampak plakaš nazaj. . .plakaš zdaj na svojem že davno poraslem grobu. .!.< "Toda, ko si poškropil in bla goslovil svoj grob s svojimi solzami in poslal življenju zadnji pozdrav daleč tja čez me sece in leta, potem si obrišeš solze in spoznaš še to: da je še drugo življenje, življenje veliko in mogočno naslonjeno s svojim spodnjim robom na živ ljenje drugih ljudi z vsem tem vrvenjem in šumenjem, bolečinami in veseljem, z žalostjo in srečo, ter položeno na hrib, ki je tvoja pot. In to je zdaj tvoje življenje: vun iz življenja, po sredi življenja, in vendar ves čas izvun življenja, sam čisto sam s svojim posebnim izjem nim življenjem. In to je potem ta zavest, ki te dviga sama vi še in više in te drži, da ne padeš v napuh in predrznost. Zakaj, ne blagoslovi, te tvoje nad človeške pravice, poklicati Boga iz nebes in vezati samo nebo s tvojimi vezmi, tega ne zmorejo, in baš to te lahko vrže v napuh in predrznost. iSamo ta zavest te more držati: Puščav-nik si, ki te je vrglo, da sam nisi vedel, kako in kdaj, na samoten otok, in veš, da ni več poti nazaj; a ti Robinzon Kru-zoe ne skloniš glave in si ustvariš, nov svet tam zunaj... "Glejte, tdko umejem jaz naše življenje in trdim, da ima samo tako svoj namen'in svojo vsebino. (Polnite ga, kakor iliočete z zabavami, s posvetnim delovanjem, s politiko, s čemur hočete, vedno vam bo ostalo prazno, ali pa napolnjeno 7. robidovjem in osatjem, in dosegli boste le toliko, kolikor dosežejb tudi povprečhi po-svetnjaki: ker jih je strah tiši- je ni slišati in zato ma ogluši. Toda posvetnjaki naj si pomagajo -tako, zakaj otroci so tega sveta in življe nja; in če segajo po njem, segajo po svojem; mi pa ne smemo, ker bi bili kakor tatovi in razbojniki in kakor prešetsnlkl, ki imajo svoje žene, a iztegajo roke po drugih. (Za nas nI ne opravičenja ne usmiljenja, ne pred Bogom, ne pred ljudmi! Tn £rav je tako I Svet in vesolj-stvo sta dosledna in ubrana, kakor je stvarnik .dosleden; in ker je tudi v življinju dih tega sveta in dih stvarnikov, je to (življenje v svoji celoti dosledno in ubrano; in zato je naravno, da se dvigajo njega valovi dvojno visoko proti nam, ako smo nedosledni. In še enkrat pravim : prav je tako, in ne more biti drugače t" Župnik je timolknil in gledal skozi okno. Potem pa se je obrnil in pogledal kaplana, ki je sedel čudno bled pred njim in strmel tudi nekam daleč vun. 'Nisem vam namenil tega dolgega ' sermona že danes", se je nasmehnil. "Hotel sem vam namreč pustiti čas, da iščete sami sebi svojo pot, in zato tudi ves ta čas nisem govoril z vami nikdar o teh stvareh. Toda prišlo je naenkrat name; in morda je prav, da poznate že sedaj moje nazore- Vrjemite mi, da želim vašo srečo, in ker je po mojem mnenju mogoča le ena sreča za — duhovnika, sem vam želel pokazati pot do nje, da ne boste tavali morda po nepotrebnem in trpeč, preden jo najdete sami. če vam je namreč do tega; zakaj večina jih je, ki hodijo pot sveta in življenja; in še nekaj, ki hodijo za Kristusom, namreč po poti, ki jim jo je Kristus tako lepo uigladil in pobral že sam vse trnje z nje v svoje krvaveče noge. Toda naša pot ne bodi za Kristusom, ampak poleg Kristusa, Kristus ob levi strani, in držeč Kristusa pod pazduho da ne pade v naših duišalh še sedemdesetkrat sedemkrat pod križem... JHT "Zato pravim, če vam je do tejga", je nadaljeval zopet po kratkem molku. "In tudi: ako ste poklicani. Zakaj tako je namreč, da so zaznamenovan; vsi ljudje, morda že izza rojstva, vsekako pa odtlej, ko se zavedo, da so nekateri otroci tega sveta — in teh je veliko — in drugi otroci onega sveta ~ in teh malo. Zato sem vas hotel prositi: IPoslušajte, da ne pojde glas mimo, ko pride po vas..." Kaplan je ves zadrhtel. ču til je, da veje iz teh težko in globoko izgovorjenih besec nekaj novega vanj, česar še ni bil slišal in tudi še ne umel. In zbegan je vstal, sam ni vedel zakaj, in sklonil je glavo, ka •kor v svetem, čudovitem kra j«- w „. . , "Nečem vas več zadrževati', mu je rekel župnik nanekrat in mu iztegnil roko. Pridite zopet, in moje srce vam bo odprto. Navdaja me prijetno upanje, da se bova uimela, ker oh vas govorim lahko in se mi |e danes tako nenadoma odprla du ša... In to je dobro znamenje, in zd5 se mi, da ie to zato, ker je tudi vaša mlada duša odprta." Kaplanu je zaigralo srce nežno in globoko, in oko se mu je orosilo.. .In sklonil se je in hotel poljubiti 'župniku noiko. Toda on mu jo je umaknil' in ga prijel pod pazduho ter ga 'Spremil iz sobe. VI. Vroč, svetel, še ves poletni dan je moral biti v dolini, a tu gori čez Poljane je pihala ves čas lahka, hladna sapica. Ribnik je stal že tam gori na b-rdu, kjer se je spuščala cesta na ono stran v dolino in odkoder se je odpiral krasen pogled na obe strani. Ustavil se je in pomislit... Ze odtod je čutil vso neznosno težo solnca,, ki leži nad dolino tam spodaj in tlači vse življenje v razbeljeno zemljo. Širo-ca polja šo bila kakor požga-na, in sredi njih se je vlekla re-ta ter se bleščala motno in sle-ipo kakor toliko raztopljenega svinca. Premislil se je in se obrnil teza Odšel je tja in sedel, če se ga loti* zaspanec, se mu prepusti in pojde šele potem navzdol. Podprl si je glavo z levico in šel počasi z očmi od hiše do hiše in tja po kolovozu, ki je držal v drugo gorsko vas. Tako samotnega kraja ni bil videl še nikjer na svetu. Ne samo vse skupaj, še vsaka hiša posebej je bila kakor odtrgana od vsega sveta. Samo one ob cesti, od župnišča do cerkve so bile v eni vrsti. In takoj za cerkvijo se je dvigalo že zopet mogočno gorvje do neba, da je bila samo vas in njive na ravnem. A te njive so bile res lepe, Iposebno na tej strani kolovoza; samo zlato, valoveče morje. 'Tu sem me je torej poklical Bog", da se ustavim na svoji poti, jo premerim nazaj in najprej in se obrnem potem v hrib. In tega čudovitega moža tam doli mi je poslal, da mi pomaga." Ozrl se je počasi na župnišče in spel zopet s svojim pogledom po strmem hribu za cerkvijo navzgor; in zazdelo se mu je zopet, da je ta hrib res simbol onega hriba, o katerem mu je govoril župnik, in kakor da ga je postavil Bog tja res v opomin, naj krene zdaj to te-ško pot iz doline življenja navzgor po njem*... MBlo se mu je storilo, in hladna groza je dehnila čez nje-' govo dušo. JNfe, da ne bi .bil pri-' pravljen in odločen, nastopiti! to pot, a to je čutil, da ne bo1 imel morda Še zadostno moči, da je še prezgodaj.. .Jedva in oddaJeč je zaslutil globo-resnko župnikovega nauka še je zagledal hrib seboj iz daljine. In zato (bi ga morali pustiti, da bi se izgubila počasi groza pred strašno resnobo njegovih veličastno golih reber iz njegove duše in da bi se same umirile naenkrat z vso silo zgrabljene strune njegovega srca...Toda že je čutil na svojem ramenu neizprosno roko tega moža in slutil, da se je že vdal sili njegovih mogočnih oči', ki ga bodo bičale odslej, ko so se mu razodeli ukazi iz njih, dalje in dalje v hrib, ne da bi mu pusti- Beseda znanstve tier, član^Francoskega Armamd Gauttier, član ^Francoskega Inštituta in avtor slavne knjige gledjs hranitve, je biral posebno razpravo predi akademijo medicine, ko je opisoval zriraj-viilno in redilno vredbost vina, in je med drugim dejal: Vino je koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajoči m, gozdarjem, raziskovalcem, ljudem, ki živijo v mrzlem, vojakom v zimski kampanji — skratka vsem, ki delajo v neugodnih okoliščinah, ki morajo žrtvovati velik dlel energije', da dbbijo svojo redno mot v kratkem času, kajti energija vina daje skoro vselej hipno pomoč. TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina v sebi, vse zdravilne lastnosti, in je še (poboljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdravilne vrednosti. To sijajno zdravilo SČISTI PREBAVLJAUNE ORGANE, ODPRAVI ZAiPRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, POVZROČI BOLJŠO PREBAVO, (POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM, ZAVRNE SlFLOŠNO SLABOST, VAM POMAGA DO ENERGIJE, PRIGANJA K DELAVNOSTI, POVEČA DELAVNOST. "TOrejrče želite biti-axJIravi in srečni, vprašajte vedno za TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO. Po leKarnah. Cena £1.00 JOSEPH TRINER, Izdelovalec 1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Pri obodih, izpahlinah, mišičnih bolestih, poskusite Trinerjev liniment. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50^, po pOšti 35 in 6o#. Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNLISKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ■ 1 '.J. .., WS& wifis