o vsakemu (vragu) občutno v živo kavsne, Posebno temu (vragu),   ki  vzrok bil je bega (ki je druge pregovoril, naj Navarčana malo
puste) On reče {namreč tisti  vrag):   to boš plačal,
ta te šavsne! (To je: le čakaj, takoj te ujamem in zgrabim.)
Pa strah je goljufa podkuril, da je bil hitrejši nego vrag s perotmi: oni se je potopil, vrag pa je moral frčati nazaj tako, kakor odleti sokol sredi vode, kadar mu je ušla raca v vodo. A vragi so hudi. Za prvim vragom se je bil zapodil tudi Tlači-petač,  »nevšečen take šale«
Togotno gre za onim poln pohlepa, Da ravs in kavs priložnosti bi dale.
Tovarša on, mu bližnjega, zagrabi, Obadva koj sta klonču (klopčiču) slična kepa,
Se vijeta na vse strani ostudno Ter puhneta v kipenje ko dve žabi.
Tako sta oba štrbunknila v smolo. 'o ju je spametovalo, da sta drug dru-ega izpustila. A iz smole priti ni bilo
lahko, ker so bile perotnice osmoljene.
Zaradi tega umevamo, kar pravi pesnik
dalje:
Barbariča (Bradača) prigodbe te so pekle, Odpravi štir' osebe {vrage) plat na drugo, Ki zdajci so na dana mesta tekle.
Se razdele po sliki straž pred kugo. Smoljake tam nabadajo drhala, Trpeli ki so pražbe kruto tugo.
In tu predih! Zakrimo strašna zala.
Tako končava nekoliko šaljivo pripovedovanje o vragih in o goljufu v 21. in 22. spevu. Kolika moč pesnikova se kaže tu v kratkem vzgledu! Vse dogodbe in osebe slika z določnimi črtami, vse je »individuvalno« ; celo posamezne vrage označuje tako konkretno, da jih tudi tebi tvoja domišljija stavi pred oči, kakor bi jih videl. Stvar, katero obdeluje Dante, je za poezijo posebno težavna. Kolika nevarnost, da bi to opisovanje bilo podobno drugemu opisovanju, vrag vragu, pogubljenec drugemu pogubljencu, svetnik drugemu svetniku; kolika nevarnost, da bi bil nadčutne verske resnice spravil v kak didaktični (poučni) spev! A že ta mali vzgled kaže, kako obdeluje pesnik svojo snov. Kako kratke in primerne prilike, kako točni izrazi (katerih seveda ni lahko poznati iz prevoda), kaka oblast in spretnost v jeziku!
In takemu pesniku ni omejevalo krščanstvo obzorja, ni tlačilo njegovega duha, ni ga tešilo in morilo, kakor tožijo nekateri ali celo mnogi novejši pesniki. Zakaj? Zato, ker je bil Dante pravi, veliki pesnik, a ti so nezmožni, slabotni pesniki. Ker nimajo one prirojene, stvar-jajoče moči, katero mora imeti pravi pesnik, one moči, s katero bi mogli opevati krščanske ideje, zato se upirajo krščanstvu in mečejo vanje svoje puščice: s tem se priljubljajo čitateljem.   (Dalje.)
P^tnaict   nhhaiilnih    n^Q^m   ?a mešani zbor: Zožil llJ- Hladnih, kapiteljski .reinajSl   ODIiajlinin   pesem   organist v Rudolfovem. Op. 14. FoI. StranijlO.
Cena 50 kr.   Dobi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani in pri J. Krajcu v Novem Mestu. —
Jako   marljivi   gospod   skladatelj   podaje 15 pesmij o sv. obhajilu,   ki se lahko pojo v cerkvi.
Ker so melodije dosti prijetne in je harmonizacija lahka, zato jih bodo gospodje pevovodje kaj
dobro rabili. Radi torej priporočamo to zbirko in želimo,   da   bi gospod skladatelj na tej poti
še krepko dalje deloval.
a
„\jrlciSbeHcl   IVlB.tlC9.**   je razposlala te dni tri krasna dela:
Teoreticno-prakticna   klavirska  Šola.    Spisal Anton Fuerster.    Op. 40.
IV. zvezek. Cena 1 gld. 30 kr. V Ljubljani.   Založila »Glasbena Matica«.
3 Ave Maria pro una voce cum organo aut harrnonium   composuit Autouhts Nedved.
Suae carae uxoris  sorori Ralbinae Smole dedicatum.   Edidit »Glasb.  Matica«.   Labaci 1890.
Narodne   j>e>sni   x   napevi.   Nabral v tuhinjski   dolini Srečko Malenšek,   čvetero-
glasno postavil Fran Gerbič   III. Na svetlo dala ia založila »Glasb. Mat.« v Ljubljani  1890.
Ocenili boderno omenjena dela o priliki. Sedaj pa le najtopleje priporočamo »Glasb„Mat.«
in želimo, da bi nam kaka spretna moč redno poročala o napredovanju tega velevažnega in tako
delavnega zavoda.   Urednik, dasi ima najboljšo voljo, .ne more biti vsemu kos.