Leto Vil., štev. Ig („jptro" xiv., st. «4«) Ljubljana, ponedeljek 10. aprila I933 Upia.vuu>tvo. ujuoijana, knarljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. 2 ■ i Ponedeljska izdaja VATIKAN IN HITLER Fapenovo potovanje v Rim je v zvezi s sklenitvijo vsenemškega kenkordata, s katerim se bo katoliška cerkev slično kakor v Italiji podredila Hitlerjevemu nacionalističnemu režimu Ponedeljka vsak ponedeijea zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knalljeva unča 5. Telefon št- 3122. 3123. 3124. J125 Ml 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Rim, S. aprila, r. Danes je prispel semkaj, na kolodvoru svečano sprejet, nemški podkancelar Papen. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da ga je pričakoval tudi zastopnik Vatikana, kar se doslej ni primerilo še nobenemu drugemu državniku, ki je prišel na obisk v 'Rim in je to dokaz, da pripisuje Vatikan prihodu Papena posebno važnost. Razumljivo je, da posvečajo zaradi tega tudi v vseh ostalih diplomatskih krogih prihodu Papena posebno pozornost, tembolj, ker se naknadno dozna-va, da obisk nemškega potlkancelarja Papena ni v zvezi samo s sodelovanjem katoliškega centruma v Hitlerjevi vladi, marveč tudi s sklenitvijo splošnega konkordata Nemčije /. Vatikanom. Sedaj že obstojajo konkordati meti Vatikanom in posameznimi katoliškimi nemškimi deželami, Hitler pa želi izkoristiti sedanjo priliko, ko se vrši v Nemčiji mnifikacija v duhu centralizma, ki daleč presega Bismarkovo ero, da bi tudi v pogledu odnošajev katoliške cerkve vzpostavil enotnost za vso Nemčijo. V7 tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da je Hitler izbral za to zelo ugoden trenutek. Kapitulacija katoliškega o-nfruma in nedavna poklonitev katoliških škofov v Nemčiji mu dajejo dobrodošel povod, da pritisne na Vatikan in izsili čim ugodnejše pogoje za lton-kordat. Ker je vrhu te->io, da je konkordat med Nemsiin in Vatikanom že srotovn o in r?a ie s Kardinalna napaka Varšava, 9. apnida. AA. Bivši vojni minister general Sikorski je objavi! v listu »Kuner warszawski« članek pod naslovom »Nepremagani«. V tem članku pravi general Siko-rski, da so zmagovalci svetovne vojne storili dve hudi napaki, ki lahko postaneta še usod-epolni. DovoliJi so namreč nemški vojski, da se je po končani svetovni vojni umaknila z vso opremo, tako da lahko misli sedanja Nemčija, ki ie bila leta 1918. poražena na bojnih poljanah, vnovič na vojno. Po drugi shrani pa so r Versafflesu storili to napako, da niso reparacijskih plačil določili za prav kratko dobo in s primernimi jamstvi kakor so storiiH nemški zmagovalci leta 1871. Ti dve nae h Ho nato zborovanje zaključeno, manifestacije na so se še dolgo nadaljevale po ulicah. t "TJ pnct"'!! ka^15 re^im^ v duhu Hitlerjevih nacionalističnih idei. V vatikanskih krogih n? prikrivajo b^ia^TTid, dn bo to zelo čudno vplivalo na odnosa ie katoliške cerkve okorno Vatikana do ostalih držav, vendar ra na-flašaio. da je treba upoštevati dei-ptvo, da qo mora tndi kato^ka cerkev r-rila-fvdit? ofli rnzrnar in i=ka+i nn ^ »'^esra i?hrtda i? citnaci1"<\ on^viči Vin v kro+ot:51r«t oorlfpv ra t" VP- dorm v Hifler?»v rirnnli^)!"! yryr ITI V1^1''" nP bo m^T«^ nnrp^, JS-* ]v>^n ^^5,0-/» fjr^ivn t r^enti -»"»"tm-alo Vonlfnr/fii- r*> ntrfMl*"«^. ^h ie ^-^IOI pprr^rr, Mi'«soliniju in sedaj očividno tudi Hitlprni. Rim. 9. anrila. AA. Davi ob 8.25 sta prispela v Rim nemški državni podkancelar v. Pqpen s sot>rogo. Poročevalcu s- Me??a srerfl « ie izjavil, da bo ostal v Rimu do IS. anrila. Soreiela ga bosta papež in Mussolini. V Nemčijo ?e bo vrnil z letalom s svojo ženo in s pruskim notranjim miniptrom Gori-ngom. Gjede na povabilo waphinm. da je Herriot sprejel povabilo na predkon-ferenco v VVashmgtonu. so amerišk' vladni krogi spr&ieli z velikim zadovoljstvom. Roosevelt še ni določil stališča, ki ga bo zavze' napram Franciji. Politični krogi pa se nadeiaio. da bo Franciia v kratkem plačala decembrski obrok. Splošno prevladuje rnneniie. da bo Roosevelt zahteval od parlamenta pooblastila za novo preureditev vojnih dolgov, zlasti glede obroka, ki zapade 15 juniiia 1933. Lyon, 9 anrila AA Na vprašanje Ha-vasoveera poročevalca je Herriot izjavil, da mu ne m»>re ni-čosar reči o svo:i poti v Zedinjene države Pač pa je STečen. da bo lahko odšel v Zedinjene države, koristi! svoji domovini in poglobil prijateljstvo med Francijo in Ameriko Organizacija nemške pronagfande Berlin. 9 aprila s Orsranizacija nov> ustanovljenega državnega ministrstva za tjulsko prosveto in propagando je konča na Ministrstvo se deli na 7 oddeJ.kov. in sicer: 1 proračun in urvrava 2 t*ropasan da 3 brezžična s'užba 4 tisk. 5. fi m 6 gledališče in 7 ljudska vzgoja Upor v španskem zaporu Sarajrossa, 9. aprila A A V tukaišnHh mestnih zaporih so se ietmk* uprli Ravnatelja in iečaria so napadli s oa'icanr r kamenjem, ko ie iečar videl, da ie ravna telj v nevarnosti, ie ustrelil voditelja upo ra. Policija ie kmalu vzpostavila red. Praga, 9. aprila. »Prager Presse« piše o paktu štirih velesil, da ne more postati dejstvo v obliki, kakor jo je zamislil njegov stvaritelj. Evropski direk-torij se mora podreti ob ugovorih Anglije in Francije in ob odporu velike večine vseh ostalih držav, ki ne bodo dopustile, da bi štiri velesile odločale o njih brez njih in da bi po 14 letih mednarodne demokracije, ki jo repre-zentira Društvo narodov, prišla v Evropi do oblasti diktatura svete alianse. Vprašanje revizije, naglaša li^-t, je odvisno od izpolnitve v členu 19 pakta Društva narodov določenih pogojev. Ce bi to kočljivo vprašanje prišlo v diktatorski dobi na dnevni red v Ženevi, bd to hudo ogražalo mir in red v Evropi in na svetu sploh. Pakt med štirimi velesilami bi lahko prinesel sporazum v onih vprašanjih, ki so še nerešena med temi štinmi državami in bi gotovo mnogo pomagal osigurati mir. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo imel dne 27. t. m. v plenumu podposlanske zbornice velik ekspoze o stališču Češkoslovaške glede pogodbe med štirimi velesilami. Ustoličen je pravoslavnega škofa v Zagrebu Zagreb, 9 aprila, n. Danes je bil svečano ustoličen prvi pravoslavni škof v Zagrebu episkop Dositej. Svečanosti v pravoslavni cerkvi so se udeležili zastopniki vseh zagrebških državnih m vojaških ob'asti. zastopniki mestne občine ter raznHi kukurmh in nacionalnih društev. Ni. Vel kralja je zastopal komandant arm;'"e general Maric. Navzoči so bMi tudi evangeMiski ^kof dr Pcpp nadrabinar dr. Schvvartz. -'očim se je zelo kritično opazila odsotnost zastopmka rimskokatoliške cerkve. Po svečanem ustoličenju novega škofa, med katerim ie bil prečitan tudi ukaz Nj. Vel. kralja o notrd;tvi izvolitve in imenovanja, so novzoči predstavniki oblasti in korporaci.i čestitali novemu škofu, ki se je z dalnsim govorom zahvalil. povdariajoč. da hoče biti apo-sto-i ljubezni in bratstva med ju go slovenskimi brati. Proces proti angleškim inženieriem London. 9 aprila č PričeteK procesa proti angleška) in ruskim inžcn.ie.rj<'m ki so bili nameščeni pri družbi Metropoli-fain VVickors l^td v Moskvi ki b" se mora! pričeti prihodnji poredeHek. e bi; od-soden do srede Po vsteb 17 Moskve bod-r> nhtožence branji rusk- odvetniki ki morajo proučiti v<=e sradivo » petib dneh ■^vietski poslanik * Londonu je ob avii. I,a so iohili dovoljenje za potovanje v Ru-šijo zastopnik Reuterjevega urada, poseb- ni dopisnik >NTew Chroniela* in še nekateri drugi Razen tega se bodo smeli udeležiti procesa stalni do?;sni-ki angleških i-stov »ManchesteT Guardian«. »Dai!y Tele-grapha« in »Obs«rverja< v Moskvi. Eksplozija v bolgarskem premogovniku Sofija, b. aprila. AA Snoči ob 7. je eksplodiral phn v premogovniku blizu vasi Tvrdice. Zaradi eksplozije se ie porušilo več galerij in opornikov ter podsulo mno-g-> rudarjev Po poročilu rudarskega oddd-trgovinsk^sa ministrstva je v rudniku našlo smrt o^m delavcev. Reševalna dela st n-adal ujeio. Uvedena je preiskava, da s-e do-žerr kdo je za nesrečo govoren. Madžarski državni proračun Budimpešta, 8. aprila AA. Finančni minister Im.-edy je predložil parlamentu državni proračun za l 1933-34 Izdatki znašajo 761.900 000 pengov Napram lanskemu proračunu je novi znižan za 41.300 000 pengov Primanjkljaj bo znašal 12 milijonov pengov (120 milijonov Din). Po mnenju finančnega nvnistra je ta primanjkljaj predvsem posledica Crianonske pogodbe zaradi katere mora Madžarska izipiačari 87.600.000 pengov na leto samo za pokol-nine Nadalje ie Imredv navedel, da znaša davčna obremenitev v Nemčiji na ' žavlla-na 229 pengov v Avstriji 181, v Belsri 172. v feškosioraškj 114, na Madžarskem pa le 82 pengov Vlada bo prerovedala državnim upokojencem vse postranske dohodke iz državne blagajne Pospeševala bo pridelovanje to baka. znižala Število visokih in sredn i' šol. pač p«> bo obdržala državna elednH^či zaradi njihovega kulturnega poslanstvu f V službi človekoljubja Občni zbor Kolašic je zopet podal razveseljivo bilanco uspešnega človekoljubnega dela Ljubljana, 9. aprila. Po lepem običaju je Kolo jugosloven-•kih sester tudi letos izbralo cvetno nedeljo za dan svoje redne skupščine. Dva-na;trič je že zborovalo to human-o društvo. ki jc prevzelo na.^t težko nalogo po-nr.aj;i.ti bednim, lajšat; torje sirotam Zboroval, je se je vršilo -b 15 v ze'tni dvorani Ut. in. Denar se je razdelil med 80 revnih mater. Za dom v Kraljeviči je društvo kupilo v Kočevju 98 odej, priredilo je tudi efektno loterijo, katere čisti dobiček je bil namenjen koloniji v Kraljeviči. V juliju je društvo poslalo v Kraljevico 114 otrok, druga ekipa v avgustu je pa štela 100 otrok, med temi 11 iz Koroške. Za božioriico je Kolo obdarovalo 300. otrok in 70 ženic, pozneje pa je razdelilo darila xn «ienar še nekaterim prosilcem, da je bilo vsega skupaj 415 obdarovancev. Stalno podpira Kolo vsak mesec pet akademikov in tri družine z denarno podporo ter r>ia-čujc dnevno hrano v Delavski zbornici trem akademikom. Tajnica je nato navedla še celo vrsto podpor m dajatev ter raznih človekoljubnih dejanj, iz katerih je razvidno, da Ko-lašice res vzorno in požrtvovalno vrše prostovoljno nalogo in da je dolžnost javnosti. da jim gre tudi v bodoče v vsakem pogledu na roko. Koio je sodelovalo tudi pri raznih proslavah, pri otvoritvi Sokolskega doma v Šiški, pri manifestacijskem obhodu ob priliki 20 letnice balkanske vojne, pod pisci o je vdanostno adre.so Nj. Vel. kralju, delegatinje so se udeležile raznih proslav v Beogradu, Zagrebu itd. Pietctno se je zbor spominjal tudi pokojnih članic, nakar je tajnica zaključila, da glede na vsestransko plemenito humanitarno in narodno socialno delo, ki ga nestrankarsko brez razlike vrši Kolo JS za slabotno deco, za podpiranje bednih mater, sirot in dijakov, ne bi smelo biti v dravski banovini niti enega kraja, kjer ne bi bilo Kolašic Gospodarsko poročilo je podala ga. Ga-šperlincrva. Predvsem se je nanašalo na dom v Kraljeviči, katerega inventar je bil lani znatno izpopolnjen: dom je opremljen z vsemi potrebščinami, letos pa bo del poslopja dvignjen za eno nadstropje. V korist doma se je vršila loterija, ki je dobro uspela, mnogo so pa prisoevali razni dobrotniki, med katerimi gre v prvi vrsti zahvala tvrdki Agnola, Kranjski industrijski družbi in mestni občini. O stanju blagajne je poročala ga. Likozarjeva, v imenu nadzornega odbora Je na ga. Pajničeva predlagala odboru absoluto-rij, kar je bilo tudi sprejeto. Sledila so poročila delegatki j podružnic in sicer je za Blanco poročala ga. Pirkmajerjeva, za Trbovlje ga. Čargova, za Kamnik ga. Rup-nikova. za Novo mesto ga. Rozman-Kle-menčičeva. za Žalec ga. Pivčeva, za Kočevje ga Rupnikova, za Kranj ga. Pipa.nova, za Škofjo Loko ga. Sinkova, za Staro vas ga. Benediktova, za Moste ga. Gostičeva in za Tržič ga. Bocakova. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od bor, ki se bo naknadno konstituiral: Franja Tavčarjeva, gospa Cukavčeva, Marija Pirkmajerjeva, Desanka Popovičeva, Ferdinanda Majaronova, Erna Schottova, Anka Cel-narjeva, Nika Fleretova, Minja Bajtova, Anica Likozarjeva, Jožica Likozarjeva, Minka Gašperlinova, Marija Pogačnikova, Tilka Zbašnikova, Nuška Krivicova, Angela Agnolova, Milka Bahovčeva, Ana Počkar-jeva, Ivanka Prelčeva, Ruža šantlova, Ja-kobina žitkova, Marija Ganglova, Manica Romanova, Jožefa Hrašovčeva, Silva Hra-Sovčeva, Marija Fakinova, Angela Kunste-Ijeva, Helena Pajničeva, Marija Babnikova, Maša Gromova, Mila Turkova, Viki Kraigherjeva, Ana Ilešičeva, Eliza Gnezdova in gospa Vončinova. Mariborski Maribor. 9. aprila Cvetna nedelja je bila lepa, solnčna. Dopoldne ie bila otvorjen a sezona na letnem teiovadišču Sokola Matice, kjer se je vrši turnir v odbojki. ki so se sa udeležila vsa mariborska društva, prisostvovalo je tudi števimo občinstvo. Ves dan so romale \ snesto množice občinstva iz okolice, ki so e.- prišle poklanjat mano m lavantinskega vadike knezoškota dr. Karlina, kate-reg.i slovesni po»i'«-b bo jutri dopoldne. V soboto je g;ledal.išče uprizorilo premiero modorne Preradovičeve isre ?.Se li razumemo«, ki je dosegla velik uspeh. Gledališče je bilo razprodano. V Narodnem domu je pa bila .prva slavnostna akademij« mariborskih trgovskih akademikov pod pokroviteljstvom župana dr. Lipolda Prvi jc dr. Kralj pozdravil vse občinstvo, med katerim so bili tudi župan dr. Lipo'd e soprogo, oba savska načelnika dr. Ipa-ivic i.n Makar, predstojnik policije dr. Ha-cin. narodna poslanca Krejči in Spindler, zastopnik Slovenskega trgovskega, društva Mejavšek in drugi, ter podčrtal važnost prireditve za Maribor. Nato so gojeu&i v režiji Vladimiri a Skrbinška zftlo dobio in učinkovito pc»lali Balzacovo komedijo >Mercadv*<, nastopil je tudi pevski zbor društva Trgovske akademije pod vodstvom profesorja Vasilija Mirka, ki je zapel več narodnih pesmi. G. prof. Mirk je prejel lep šopek nageljnov. V nedeljo dopoldne je -bil v mali dvorani •Narodnega doma občni zbor >Jadrana«. Predsednik dr. R^rgoč je podal pregledno sliko (trustvenesra delovanja v preteklem poslovnem letu. I-z skrbno sestavljenega tajniškega poročila Josipa Bratoža je razvidno, da je bilo društveno delovanje tuli lani usmerjeno na gojenje naše lepe pes mi. Društvo ni zamudilo nobene prilike da ni pohitelo na deželo in podpiralo podeželske zboie in zasluži zato v tem pogledu vse priznanje. Pridno so delovali tudi vsi ostali odseki, zlasti poiiporni meddruštve-ui odbor, ki je lajšal emigrantom gorje v kudi zimi. Društvo je preskrbovalo brezposelnim prenočišča in hrane ter je podprlo 34t siromakov, ki jih je neusmiljena usoda pregnala z lastne grude. Poročilo pevskega odseka je podal g. Lah. Zbor je dosegel velik napredek pri tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Ljubljani, odnesel je prvenstvo v diru g i kategoriji ter si priboril za nagrado pozlačen pokal. Poročilo emigrantskega odseka jc podal predsednik dr. Bergoč. blagajniško pa g. Krištof. Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvolien za predsed-uika g. dr Bergoč Pri raznoterostih je nastala živahna razprava o predlogih, ki so jih iznesli zastopniki »Nanosa*. Sklenjeno je bilo, da bosta obe društvi delovali v bodoče rame ob ramenu in se mea-sel*ojno polipirali. V imenu mariborskega strelskega okrožja se je za vneto sodelovanje pri vseh strelskih prireditvah zar hvalil upravnik »Večecnika« g. Reja. Policijska kronika je bila precej suhoparna, zabeležen je bil samo poskušen samomor nekega 201etnega mladeniča, ki je skočil iz igralnice Velike kavarne na dvorišče. Obležal je nezavesten, iz ušes in nosa mu je tekla kri. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. Ljubljanska kronika Ljubljana, 9. aprila. Cvetna nedelja je povsem zadovoljila. April je sicer zjutraj malo ponagajal z drobno roso, vendar je popoldne privoščil tudi nekaj solnca. Posebno velikih pohodov ca deželo ni bilo, zaenkrat štedimo za velikonočne praznike, šele nato bomo otvorili pravo »sezono«. Cvetna nedelja pa je bila zopet radosten praznik naše ljubke mladine. Bilo je veselje opazovati male junake, kako pogumno so nesli božji les k blagoslovu, pa tudi devojčice so se postavljale s pisanimi butaricami. Posebnih prireditev (razen par občnih zborov) ni bilo in tudi ne drugih dogodkov. Sobotni večer pa sta izpolnili dve izvrstni gledališki predstavi. V dramo je privabil polno občinstva »Hamlet«, ki ga je tokrat uspešno kreiral Ciril Debevec, v nabito polni operi pa je občinstvo uživalo ljubko opereto »Malo Floramve« ob krasnem petju ge. Zlate Gjimgjenčeve in njenega partnerja Josipa Gostiča. Bilo je mnogo, mnogo odobravanja. Nedeljski večer pa je izpolnila v drami predstava *INRI«, ki ima venomer svojo sialno številno publiko. Na občni zbor Mednarodne telovadne zveze, ki se bo vršil 11. in 12. t. m. v Lausanrti (Švica), sta odpotovala kot delegata Save-za SKJ savezni podstarosta br. Paunkovič in savezni podnačelnik br. Jeras, Na dnevnem redu občnega zbora je razen prihodnje mednarodne telovadne tekme v Budimpešti in drugih važnih zadev tudi volitev novega predsednika; to mesto je po smrti M. Ca-zaleta še nezasedeno. Občnemu zboru bo predsedoval starosta poljskega Sokolstva grof Zamojsky. Dogodki za mejo J. M A Č £ Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov ln oblek za gospode ter deco. Objave Danes ob 14.15 je še ča», jutri bo prepozno! Zaradi velikega zanimanja se je ZKD odločila predvajati najlepšo Straussovo opereto »Valčkov čar« ali »Smehljajoči se poročnik« z Mauricem Chavelierom še danes ob 14.15 nepreklicno zadnjikrat. Zato hitite, ker danes je še čas, jutri bo pa prepozno! Film se predvaja v Elitnem kinu Matici. Smrt ugledne Ljubljančanke. V Bohoričevi ulici 11 je po daljšem bolehanju umrla v čestiti starosti 80 let splošno znana ugledna gospa Katarina ž a n. Bila je edina Ljubljančanka, ki je samostojno izvrševala mesarsko obrt. Njena stojnica v šolskem drevoredu je imela veliko število stalnih odjemalcev. Kot narodno zavedna žena je bila zlasti vneta za šentpetersko podružnico CMD. Bila je zgledno marljiva in skrbna za svojo obrtnijo in družino, a usoda tudi njej ni prizanašala: v svetovni vojni je padel sin in ponesrečila se je hčerka, tako žaluje ob njeni krsti samo še en sin. Pogreb ugledne Ljubljančanke bo jutri, v torek ob 16. izpred hiše žalosti. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Sodba gospodinj je neizpremenljiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK i n V A MLINOV SLADKOR neprekosljiva Zaščitna organizacija Ljubljane Osnovan je odbor za zaščito mesta (OZAM), ki bo skrbel za pouk prebivalstva o zračnih napadih Liubltana S V prejšnjih dobah je vsaka država skrbela za svojo varnost prebivalstva s tem, da je imela dobro oboroženo in pa strumno vojsko, da je mogla v času vojne nevarnosti nemudoma stopiti v akcijo, bodisi na meji, na fronti ali v notranjosti. Prebivalstvo, ki je ostalo v zaledju, je bilo obče varno pred neposrednimi učinki vojnih viharjev. Ze v teku svetovne vojne in zlasti v povojni dobi pa se jc vojaška tehnika, posebno v zrakcplovni in kemični stroki tako izpopolnila, da bo strategija v prihodnjih vojnah imela dokaj drugačno nalogo in obliko, kakor smo je bili vajeni doslej. Pri eventualnem sovražnem napadu in pa pri spopadih v splošnem ne bodo prizadeti samo vojaki, v bojni črti, temveč bo v veliki nevarnosti tudi civilno prebivalstvo v zaledju, najbolj pa nrebivalstvo v velikih mestih, v industrijskih krajih in naselbinah cb važnih prometnih napravah in pa ob žcl?zni:k'h križiščih. Če bi prišlo do vojne, je treba računati s tem. da bo ovražnik skušal s pomočjo napadov iz zraka povzročiti zmedo in škodo tudi med piebivalstvom v državi. To bo napravil na ta način, da bo spuščal iz zraka vžigalne in plinske bombe ter s tem uničil floT-očt-d bivališča in m sk1aa mora biti tudi civilno prebivalstvo poučeno o bistvu in oblikah morebitne zračne vojne o učinkih s^runenih plinov ter o za=čiti pTed njimi. Vsak državljan mora vsaj v glavnem poznati nevarnosti, ki mu jih lahko prinese bodoča vojna, a spozna naj tudi možnosti in sredstva, kako se more pred strahovitimi učinki zaščititi. V večini evropskih držav, tako v Franciji, Italiji m Nemčiji, Poljski, Rusiji in drugod so že izdana navodila pa zaščito. Pripravljene imajo plinske maske in zavetišča, vrše se redne vežbe civilnega prebivalstva o uporabi zaščitnih sredstev ter dajanju prve pomoči: v šolah pa se vrše zadevna predavanja. Tudi v naši državi se je pričela ta potrebna akcija. V Zagrebu se je v okviru prostovoljnega gasilnega društva osnovala posebna mestna organizacija za obrambo mesta pred zračnimi napadi in strupenimi plini. Take organizacije se snujejo širom države. Slično se je tudi v Ljubljani pod okriljem mestne občine osnoval odbor za zaščito mesta (OZAM). V njem sodelujejo bolj ali manj vsi oddelki mostne uprave, zlasti mestni fizikat, gradbeni urad, gasilski urad, reševalna postaja, dalje prostovoljk gasilstvo in Rdeči križ. Ta odbor proučava vsa vprašanja, ki se tičejo mestne obrambe v primeru zračnega napada. Skrbel bo z pouk prebivalstva kako se mu bo treba v primeru take groze ravnati, organiziral bo zaščito v tehničnem, zdravstva... -, gospoda-skem in socialnem pogledu. V ta namen bo prirejal informativna predavanja za širše kroge občinstva, v reševalnih in gasilskih organizacijah pa praktične vežbe za dajan'e prve pomoči, v uporabi plinskih mask. hišnih in skupnih zavetišč, o ugašanju svetlobe, o maskiranju važnih objektov in drugo. OZAM ima svojo pisarno v Mestnem domu v drugem nadstropju. Drevi ob 20. uri bodo edinokrat ponavljali Beethovnovo »Missa solemnis« prav isti izvajalci pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, kakor pretekli ponedeljek. Ogromno delo nesmrtnega mojstra je zapustilo vsem poslušalcem neizbrisen vtis. Prepričani smo, da bo marsikdo, ki je zadnjič poslušal izvedbo Beethovnove maše, posetil tudi ta koncert, mnogo pa bo brez dvoma tudi onih, ki bodo sedaj delo prvič slišali in te opozarjamo na razlago, odnosno kratek uvod, ki je tiskan v programni knjižici. Opozarjamo, da se koncert ne bo prenašal po radiju, zato naj si vsakdo omisli vstopnico še v teku dneva. Cene sedežem, ki jih je še dovolj na razpolago, so od 40 do 8 Din navzdol, stojišča po 7 in 5 Din. Začetek koncerta bo točno ob 20., konec pa ob 22. Od/uci Občinstvo opozarjamo na nocojšnjo akademijo, ki jo bo priredil Podmladek Jadranske straže na drž. učiteljski šoli v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. Spored akademije, ki jo učiteljiščniki pripravljajo z vso skrbnostjo in ljubeznijo, bo obsegal poleg orkestralnih, pevskih, dekia-macijskih in j-ccitacijskih točk narodne pesmi, ki jih bo zapela Majda Lovšetova, dve umetni pesmi pa bo podal Ivan Kuhar. Zanimiva bo zborna dekiamacija »Morje«, ki jo je nalašč za to akademijo napisal dijak 5. letnika. Privlačna bo »Saksofonata« mladega komponista D. Zebreta, ki jo bo igral na saksofon Srečko Dražil. — Bogata akademija bo pokazala delo marljive mladine, mladih jadranskih stražarjev, Ki hočejo propagirati visoko idejo Jadranske straže in vzgojiti močne čuvarje svoje države, zemlje in morja. Polna dvorana naj bo dokaz, da znamo ceniti idealno delo mladega učiteljskega naraščaja, zato vsi danes zvečer na akademijo! Jadranaši! Jutri obiščemo našo radio postajo v Domžalah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob pol 9., povratek ob 13. Vožnja bo četrtinska. Pred ogledom postaje bo kratko predavanje. Tovariši, udeležite se tega izleta kar najštevilnejša! — Odbor. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Fran.. Josefova« greneiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velikonočno šunko odlične kakovosti po ugodni ceni nudi delikatesna in špecerijska trgovina Fr. Kham, Miklošičeva c. 8 Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Sin! Nove vojaške gradnje Letos so italijanske vojaške ohlasti silno pospešile utrjevanje svojih postojank vzdolž meje od Tolmina do Reke. Povsod gradijo in popravljajo ceste, zidajo vojašnice, skladišča in utrdbe ter izravnavajo teren za nova letališča. Teden za ;c-1nom prihajajo novice o teh gradnjah, ki jim ni ne konca ne kraja. Po poslednjih vesteh so pričeli v bližini Sv. Lucije popravljati dve stari vojaški cesti, ki vodita z železniške postaje pri Sv. Luciji na Banjško planoto. Prva, ki pelje v Tolminski Lom. je bila zgrajena že pred vojno, drugo, ki veže Sv. Lucijo s Cepova. nom, so zgradili Avstrijci v času vojne, ko je bilo treba dovažati rezerve na banjški del fronte. Cesti sta speljani položno v hri_ be„ tako da sta uporabni tudi za avtomo-biisuii promet Pripomniti je treba, da plačujejo strelke za obnovo obeh cest, ki bosta služili izključno vojaškim namenom, občine, po katerih ozemlju sta speljani. V Bači pri Sv Luciji gradijo tudi nov mosst čez Bačo. Pri tej gradnje je zaposiemh 20. pri gradnj3h vojašnic na bližnjih Poljanah pa 35 Italijanov. V še večji meri pa se gradijo razne vo_ jaSke naprave v Košansk; dolini pod Vrern-ščico. Na železniški progi kjer med Divačo in št. Petrom seče Košausko dolino, so, kskor znano, vzhodno pod vrhom Sv. Trojice zgradili majhno voiaško železniško postajo, ki jo imenujejo Podboršt. S te postaje gradijo sedaj široko ceetQ v Never-ke, bržkone pa bo šla še dalje proti Kalu in zavila nato proti Stari in Novi Sušici. Med obema posednjima krajema so sedaj dogradili tri velike stavoe. poleg katerih pa so v gradnj: še druere, ki bodo s!už:s!ej polov ca teh bremen na delodajalce Bo'niške btasajme so poslovale brezhibno, kar še danes priznavajo fašistični- listi. Tako pravi »Corriere Istriano«. da jc bolniško zavarovanje v Julijski Krajini. ki je bilo uvedeno že pred vojno, »v primeri z zavarovancem v «tarih pokrajinah vzorno in popolno, tako da vzbuia zavist celo v drug h ekstremno soc-alnih državah«. Spričo tako stvarno seveda pretirane trditve, se vsiljuje vnrašanje: Čemu potem reformo? V utemeljitvi svojega načrta pravi Mu^olmi med drugim, da je potrebno, da se pnspevk zavarovancev :n celotno bolniško zavarovanje v novih pokrajinah izenači z zavarovanjem v starih pokrajinah in da se v okviru centralne blagajne koordinirate spioh vsa soc alna zavarovanja. Torej čaka Jul'jsfco Krajino tudi v pogledu bolniškega zavarovanja re-flkciia. poleg tega v še izguba mene tozadevne avtonomije T*7- njvi reformi bodo ustanovljene pokrajinske bolnišike blagajne. k bodo v vsem slojem poslovanju odvisne od centralne ustanove v R;mu. V ostalem napovedujejo delavcem in drug m nameščencem po vsej Italiji glede socialnega zavarovanje ie hude težave Doslej je veliaia norma da plačajo deioitmal-Ci polovico vseh svojih socia mh prispevkov. k znašajo v crlori 9 odst njihovh rednih dohodkov V k-atkf-m bodo ta bremena sicer zn ž-ana na 5 odst.. obenem pa jih bodo morali v celoti plačevati delavci in nameščenci ki se i »n b'>do na ta oačn njhovi dohodk dejansko znova znižali ^ celih 3.5 odst Tržaški denarni zavod nasilno saniran Obširno smo že poročali o aferi tržaškega zavoda »Banca di Credito Popolare« V zadnjih tedn h so z vso silo pritisnili | še na ostale vlagatelje in imetnike tekočih računov, da so četrtino svojega kapitala naloženega pri zavodu, prispevali k novi glavnici. Velike zasluge pri 'tem »konsoli-diranju« tržaških finančnih razmer ki stvarno n' bilo ničesar drugega, nego pravo pravcato izsiljevanje, ima tud- novi tržaški prefekt Tiengo. ki ga menujejo tržaški listi »interventističnega prefekta«. Preteki- petek se je po dveh mesecih izredno kritičnega položaja vršil občn zbor delničarjev. Žid Salem je bil izvoljen /G predsednika Mf>d ostalimi člani uprave pa sta tudi Anton Gosulich in b vš- ndu«tri-jec Brunuer, ki je upropastil znano industrijo podjetje »SICMAT«. v katerem jc 6lužilo pred leti tudi na tisoče naših ljudi svoj borni kruh. Italijanske knjige za slovensko kmečko mladino »Ital:a Redenta« si pridobiva vedno rovih lovorik za potujčevanje naše mladine v Julijski Krajini. Leto za letom postaja njeno delovanije bolj agilnj in njeni azli so se vgnezdili skoraj že v vsaki slovenski vasi. ki nima lestne šole. pa če je še tako skrita v gorah in gozdovih. V zadnjih letih je pričela družba podpirati tudi državne in pokrajinske šole. ki obstojajo v naših krajih. Zalaga jih s knjigomi Ln drugimi učili, ki jih nabere med svojimi člani fili pri raznih podjetjih v večjih mestih. Tako je te dni poslala sicer neznatno knjižnico. ki ob^esa le 53 knj;g. k pa je b;1e toliko bolj skrbno izbrana, kmeti.i-ski šoli v ?mihelu pri Hrenovici na Pivki. K"kor napovedujejo, bo usfranovT.a družba v 5nw-helu še letos tud: svoje zavetišče. Novi saHi^^paviti «!o!go?i v reški pokrajini V zadnjih 14 dneh *> se nekatere obSne ter drutre samoupravne ustanove v re^ki pokrajini znova s:lno zadolžile. Lovran^ko zdravilišče je najelo 140.000 lir posojila. Pokrajinska uorava se je zadolžila pri denarnem zavodu >San PaoVK v Turinu za 500.000 lir. Posojila ootabh samoupravnih teles pa še nlao bila objavljena, ker mora o njih razpravljati pokrajinski unravnl svet. Poročali smo pred kratkim tjdi o večjem fnisojilu. ki sa je najela občinska uprava v Ilirski Bistrici. Sedaj je bistriški podeštat v sporazumu z občinskim evetom določil 10X00 lir občinskega denarja kot podpor«-, bistriškim fašistom, ki si nameravajo zgraditi svoj dom. Mar je bilo posojilo potrebno za to in druge take podpore? Dve smrtni nesreči V §t. Petru na Krasu je pretekli petek 131etni Ivan Požega gnal konja k capaja-lišfru. Fant se je na poti spotaknil, zaradi česar se je konj tako prestrašil, da je pričel dirjati in vleči za seboj nesrečnega dečka. ki ga je trdno držal za uzdo. Ob nekern večjem kamnu si je fant razbil lobanjo. Vsaka pomoč je bik zaman. Dobro uro potieje je deček izdihnil. Na obrežju Soče v D olju pri Tolminu je našel 91etni France Skočir staro avstrijsko ročno granato. Deček se je hotel z njo poigrati in jo je pričel razstavljati. Pri tem pa mu je v rokah eksplod rala in ga vsega raztrgala. Liud'.;e. ki so čuli eksplozijo, so priEitelj de<"4cu na pomoč. Obvestili so tudi tolminske karabinierje n zdravnika, toda še preden so ti pTsneli v Dolie. je deček nodlegel ranam. V nedeljo so ga po-konali. Dom ruskih emigrantov v Beogradu Beograd, 9. aprHa. p. Na svečan način •je bil danes posvečen dom caria Nikole IL, ki so ga zgradili ruski emigrantje. Dom naj bo središče vseh kulturnih organizacij ruskih errr.jrrantov v naši državi. Svečanosti so se udeležili tudi Ni. Vd. kraljica s kneginjo kneginio Marino in Jelisaveto ter zastopnik patrijarha. Navzoč je bil tudi zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič ter prosvetni minister dr. Stankovič, kakor tudi zastopniki diplomatskega zbora. Subotica protestira proti reviziionistom v Subotica, 9. apriJa. p. T*ikai se ie vršilo danes veliko protestno zborovanje zoper reviz'Ofiistične težnje Madžarov. Zborovanja se je udeležilo prebivalstvo iz vse bližnje in da-1'jnie okolice ter je bila po govorih zastopnikov vseh stanov sprejeta obširna resolucija, ki najodločneje odklanja vsako izpremembo državnih meja ;n zahteva striktno spoštovnaje nrrovnih pogodb. Nemški socialisti beže v Švice Basel, 9. aprila, s. Kakor poročajo švicarski listi, ie nemški socialnodemokratski vodja Rudolf Breitscheid z ženo in otroci prispel preko Romanshoma v Švico. Nemška oblastva so ga pridržala na meji dokler niso dobrla zadevnih navodil iz Berlina. Breitscheid ie odpotoval v Zurich, kjer se bo nastanil do nadaljnjega. Huda železniška nesreča Buenos Aires, 9. aprila. AA Vlak. ki vozi v Sant'ago del Estero, se je na progi iztiril. Nesreča je zahtevala veliko število človeških žrtev. Nemogoča nova redukcija rudarjev Ljubljana, 9. aprila. Vsa slovenska javnost je z zadovoljitvam vzela na znanje vest o novi regulacija dobav premoga za državne železnice v novem budžetnem letu, ki Trboveljski premogovni družbi od strani države ne zagotavlja le dosedanjega odjema, temveč ga tudi za nekaj odstotkov zvišuje. Gospodarsko stanje rudarskega, pa tudi obrtniškega, trgovskega in ostalega prebivalstva v trboveljskih revirjih je tako obupno, da je razveseljiva vest o vsakem, še tako skromnem izboljšanju. Zadnji čas so trboveljski rudarji v številnih primerih delali samo po dva dni v tednu in nekaj običajnega je bilo, da ob izplačevanju mezd. ki se vrši dvakrat na mesec, mnogi niso prejemali nobene gotovine — da so dobivali »fale«, kakor so včasih rekli rudarji, kadar so ob izplačilu prejeli samo dolg, rdeč križ čez plačilni list v znamenje, da je odbitkov več kakor zaslužka. Vest c vsaj malo zvišani dobavi premoga za železnice je po vsem tem morala doseči med rudarji prav ugoden odmev. Toliko večje presenečenje pa je vzhodi la novica, ki se je raznesla po izidu pogajanj med TPD in ministrstvom za promet, da namerava vodstvo TPD v prihodnjih dneh v trboveljskih revirjih izvesti nove dalekosežne redukcije, da namerava odpustiti nadaljnjih 500 delavcev, poleg tega pa tudi večje število uradniškega in strokovnega osobja. Za takšen odpust danes, ko se je odjem trboveljskega premoga od strani države — dasi v skromni meri — zvišal, ne more biti nobenega realnega, opravičljivega razloga. Takšen ukrep se nam zdi povsem neverjeten in zaradi tega tudi beležimo to vest z vso rezervo in v upanju, da TPD zaradi tega, ker v pogajanjih morda ni mogla prodreti z vsemi svojimi zahtevami, pač ne bo segla po tako katastrofalnem protestu, katerega izvedba bi pomenila za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje — smrt Protest rudarjev proti navijanju cen Trbovlje, 9. aprila. V soboto popoldne se je vršil v Delav-ske>;n domu velik protestni shod rudarjev proti naraščajoči draginji, katerega je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Zbralo se je okrog 2000 oseb. Načelnik Pl. sk-upine gosp. PMberšek je podal bessdo tajniku Strokovne komisije gosp. Jožetu Golmaierju irz Ljubljane, ki je izvajal: Današnji shod rudarjev ie namenjen protestu proti onim, ki iz spekulativnih namenov povzročajo porast cen življen-skiii potrebščin. Rudarski proletariat je od sedanje težke krize brez dvoma najbolj prizadet ker mu je onemogočen redni za-stažek zaradi prisilnega praznovanja. Zaradi skrčenih dohodkov je rudarskemu delavstvu in družinam obstanek resno ogrožen, zato z največjim ogorčenjem protestira proti oni peščici bre-zsrčnih špekulantov, ki v svrho večanja svojih dobičkov v zadniem času navijajo cene. Proti temu početju dviga proletariat vse Jugoslavije svoj gtas na javnih shodih. U i edin i en i rad-nicki savez je zato naročil tudi Strokovni kom:si;i kot svojemu strokovnemu organu, da organizira tudi po dravski banovini proti draginj,sike shode, ki so povsod dobro obiskani. Govornik se je dotaknil nekega člantka v »Trgovskem listu«, kjer se zavračajo trditve zastopnikov razrednih strokovnih organizacij na shodih kot neresnične in demagoške. Dejstvo je, da so se najvažnejše življenjske potrebščine v zadnjem času podražile, kar lahko vsak čas dokažemo. Krivda za to zvišanje se se eda ne more naprtiti lokalnim trgov-c i in obrtnikom, marveč onim grosistom, oč katerih so ti mali lokalni trgovci in obrtniki odvisni. Naš srd m naš protest velija onim trustom in kartelom, ki vidijo vso bedo in trpljenje bednega protetariata, a skušajo iz tega trpljenja iztisniti še večji dobiček s špekulacijo. Tako je bila cena naši pšenici ob žetvi določena s 150 Dm za 100 kg. Karteli so pšenico pokupili in nekaj mesecev pozneje ie stala ista pšenica že 230 Din 100 kg. Enako ravnajo z drugimi potrebščinami. Od našega ubogega kmeta, ki gara od jutra do večera v potu svojega obraza, odkupijo razni špekulanti kimetiiske pridelke za smešno niake cene, ki pa neverjetno hitro porastejo predno pridejo v roke pra-ve-ga konzumenta. Vse to vrši peščica špekulantov na Škodo našega delovnega ljudstva. Tukaj je nujno potrebna stroga kontrola oblasti, da se taka protizakonita špekulacija in izkoriščano e delovnega ljudstva prepreči. Kakor se s strani oblasti nadzira vse ostalo iavno življenje in c-elo-vanje posameznih združeni, tako se naj vrši tadj najstrožje nadzorstvo nad delovanjem raznih kartelov. V rudarskih revir- Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-d t za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Branko Rudolf: Okroglo okence Leta 1792. se je pomlad začela pozno. Žele v maju so prav ozeleneli travniki in je pognalo listje na drevju. Lepo je bilo, od Seine se je vlekla rahla megia in včasi, če je potegnil veter, je do sem prihajal šum oddaljenega Pariza. Grof Louis Rochombeau je jahal z oficirjem, vitezom Ballyjem. Rochambeau je bil mogoče pet in dvajsetleten, tih, mlad mož, z očmi, ki so bile trudne od študi-ranja. Lahkotno se je držal v sedlu m gledal po naravi, katere sveže zelenje ga ni moglo docela iztrgati sanjarijam. Chevalier de Bailly, njegov zagoreli in krepki drug se je oziral po okolici. Zdelo se je, da uživa naravo, obenem pa samega sebe in svoje moči. Vodil je on: Rochambeaujev rjaveč je neopazno sledil njegovemu vrancu. Na obronku sta se ustavila in pogledala proti Parizu. Pomlad je bila krasna ,a nista je mogla prav uživati — nemir je bil v zraku. Rochambeau je počasi obrnil svoje trudne oči k drugu. v , . •»Torej hočeš iti? Ali cuješ kaj o vojni v Belgiji?« Bailly je zmračil čelo: »Slabo stoji! Danes je prišlo poročilo, da so Avstrijci potolkli tudi drugo armado. Edini j-ih Trbovli-e, Hrastnik in Zagorje živi okrog 7200 rudarjev brez družinskih članov, od katerih je zaposlenih le okrog 4100 ,ostali so bodisi brezposelni ali pa vpokojeni, vsi pa žive v najtežjih razmerah in največjem pomanjkanju. Pred leti, ko rudarjii krize še niso čutili v taki meri, ker se je še redno delalo, so sinovi rudarjev dobili zaposlitev že s 16, najkasneje pa z 18 letom. Danes pa ni dela niti za stare rudarie-očete, ki so prisiljeni preživljati poleg mlajših otrok tudi še 201etne in starejše sinove. Po navadi dobe danes rudarski fantie zaposlitev šele, ko so pozvani v vojaško službo. Govornik je nato ostro obsojal navijalce cen. Rudarji v polni meri vršijo svojo dolžnost do države, zato upravičeno pričakujejo tudi v tem pogledu zaščito. Našemu delavstvu je z zvišanjem cen zadan dvojen udarec, kajti rudarji so že itak težko prizadeti zaradi skrčenih dohodkov ob obilnem praznovanju, zvišanje cen bi pa pomenilo nov udarec in še večje ogrožanje obstanka. — Nato je govornik pre-čital obširno resolucijo, v kateri se mero-dajm činitelji opozarjajo na težak položaj rudarjev in nameščencev. V svrho omilje-raja bede delovnega ljudstva naj bi se ublažili davki na življenjske potrebščine, uvedlo naj bi se nadzorstvo nad karteln, nastopilo proti špekulantom, uvedlo splošno zavarovanje za bolezen, starost onemoglost in brezposelnost za vso državo, uvede naj se »žitni fond« za poliiedel. delavce in naroči naj se zlasti občinam v industrijskih krajih, da si nabavijo žito v večjih množinah direktno od producen+ov v času, ko je najcenejše. Resolucija je bSa soglasno sprejeta. Govornik je nato še govoril o svoji intervenciji pri ministru prometa in ministru za šume in rude v Beograd« v zadevi dobav premoga. Po njegovem mnenju je malo upanja na boljšo zoposlitev delavstva v rudnikih TPD. Govornik je gospodoma ministroma dejal, da so naši rudarjii vajeni reda, snage, higiene in boljših stanovanj, a takih urejenih prilik v rudnikih na jvgu na žalost ni, o čemer so se prepriča.i transporti naših brezposelnih rudar.e«' k> so se koncem lanskega leta poda'i v te rudnike. Treba bi bilo mnogo investirata da bi se ustvarile vsaj najprtmitivneiše možnosti obstanka našim rudarjem, za tar pa ministrstvo nima denarja. — Govorr! je še g. Pliberšek o istem vprašanju r^kar je bil shod zaključen v najlepšem redu. Kongres civilnih bolniških sester Ljubljana, 9. aprila. Dopoldne 3« je v dvorani Delavske zbornice pričel kongres organizacije civilnih diplomiranih bolniških sester iz vse države, ki se ga je poleg lenega števila sester iz Ljubljane udeležila tudi cela vrsta delegatk iz drugih banovin, dostojno pa so bile zastopane tudi naše zdravstvene ustanove in instance: za sanitetni oddelek banske unrave dr. Dular, mestni fizik in zastopnik Rdečega križa dr Rus, predstojnik Zavoda za zaščito mater in dece in vodja sestrske šole dr Dragaš. zastopnica Hipen ' sa zavoda dr. Simenčeva, predsednica Društva za Dečii dom kraljice Marije dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Kongres je zasedal vse dopoldne in j c obravnaval razna stanovska in strokovna vprašanja sestrskega stanu . S kratkim pozdravnim nagovorom je otvorila kongres predsednica ljubljanske sekcije sestra RošKinova, nato pa je prevzela predsedstvo predsednica Zveze diplomiranih bolniških sester s. Schiffrerjeva iz Beograd-, ki jv med drugii. naglasila borbo zveze zoper redukcije in brezposelnost. k. je v zvezi s fci .zc in s pomanj-k-, jem kreditov za - .ravstvo težko prizadela tudi sestrski stan. Tajnica s. Jani-če\-a je poročala > mahnem organizacij skem delovanju zveze. L" 's vkljub svojemu Lv.rna; triletnemu že p:av lepo napredovala. Podrobno je poročala o socialni borbi in o delu za nadaljnjo strokovno izobrazbo sester. Zagrebška sekcija ie pričela izdajati tudi svoie glasilo. Jugoslo-venska organizacija sester j« tudi članica mednarodne zveze, ki ima svoj sedež v Zt-nevi, ki prav marljivo d«lu;e na vseh poljih in ki bo letos imeia svoj mednarodni kongres v Parizu, kats tga se udeleži tudi zavtopotvo iz nase države. Po poročilu blagajničarke s. Benčanove iz Beograda in po kratkih pozdravnih nagovorih dr. Dragaša, ki je nagla šal potrebo organizacije za bolniške sestre, nadalje dr. Šimenčeve, ge. Tavčai jeve, ki je izrazila svoje sLaoatije gibanju sester, in ge. Hellichove iz Beograda so se vršile volitve. Po kratki, precej živahni debati je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor: predsednica s. Schiffrerjeva, podpredsednica s. Wagner-Jano v iče va, tajnica s. Jani-čeva, blagajničarka s. Benčanova. Popoldne so sledili referati posameznih sekcij. Delegatke iz Beograda, Zagreba in Ljubljane so podale zanimiva poročila o tsmah: Zdravstvene zadruge v Srbiji iai pomen sestrskega dela v njih; Delo središča sester v Zagrebu; O pobijanju tuberkuloze. Za kongres »o ljuMjainisdce sestre priredile tudi prav zanimivo razstavo o razvoju slovenskega poljudnega zdravstvenega slovstva, ki je prav nazorno prikazala skromne prve početke takšne literature pri nas in moderno nagli razvoj v najnovejšem času. Kongres je s »vojim delom prav leno uspeL Zbor naših rezervnih oficirjev Ljubljana, 9. aprila. Ob 10. dopoldne se je vršilo v Zvezdi zborovanje udruženja rezervnih oficirjev. Predsednik župan dr. Puc je med zboro-valci zlasti toplo pozdravil zastopnika bana dr. Orla in zastopnika komandanta dravske divizije polkovnika Novakovida. Opisujoč interno društveno delovanje, je poudarjal, da je pred dvema letoma društvo prevzelo nalogo, da tvori nekako začasno upravo glede na obupne razmere, nastale zaradi spora med osrednjo upravo v Beogradu in pododborom v Ljubljani. Ker je neobhodno potrebno, da tvorijo rezervni oficirji enoten korpus, se je društvo odločilo prevzeti to nalogo, ki ni bila lahka. Osrednja uprava je pokazala dobro voljo, da spor likvidira, ta solucija je pa bila mogoča samo s pristankom obeh bivših pododborov. Razmere v koru rezervnih oficirjev se bodo sanirale. S tem bi bila prav za prav društvena naloga končana, potrebno pa je, da se obdrži kontinuiteta in da sedanja uprava še ostane. Treba je ustvariti vse za popoln sporazum. Predsednik dr. Puc se je nato dotaknil znane punktaške deklaracije, poudarjajoč, OX- t a hI rt glavobolu in mi« ereni. Visoka počastitev dr. Leonida Pitamica Jngoslovenski poslanik v Wash ngtonu univerzitetni profesor dr. Leon .d Pitamic, je b;l dne 25. marca t 1. na vvashmgtonski Georgetovvn University ob SO^ietmci obstoja te univerze promoviran za častnega doktorja filozofije. Obenem z njim je bil promoviran tudi dr. Wikner. naj-slcvitejš-okulist Amerike. Tej slovesni promociji je prisostvovala vsa ameriška v-ada ter ves V. t: ..JUGEFA" k. Zaoreb. Ga!nr» 32. Oglas le rcgistr. pod S. br. 1031 oa iS. I. 1933. d plomatski zbor, zastopan pa je bid tudi ves najuglednejši ameriški svet To je v kratkem Č3su že dfiga izredna počastitve in priznanje našemu rojaku, washingtonskemu poslaniku. Lam ie bil dr. Pitamic promoviran za častnega doktorja na katoliškem vseučilišču v \VaslMis-tonu in ie tedaj prejel to čast za svo.,s odlične zasluge svojemu narodu in Združenim državam, za svoje neoporečno življenje in za svoja objavljena dela, s čimer ie postal vzor za vse. Od kar ta univerza obstoji, je dr. Pitamic nien 12 častni doktor. Pred njim so med drugimi dosegli to čast pokojni predsednik Združenih držav Coofidge, belgijski kralj ter francoski poslanik in pesnik Paul Claudel. »Soča" je uspešno zaključila i To zimo je bilo 12 dobro obiskanih predavanj — Zanimivo razpravljanje senatorja dr. Rožiča o nasesti senata Ljubljana, 9. aprila. V soboto zvečer je »Soča« zaključila letošnjo serijo svojih predavanj. Ime predavatelja — senator dr. Valentin Rož.č — in pa dejstvo, da je dtrušitvo e tem veče-otn prešlo od zimskega načina svojega delovanja (predajanja in ■rružabni večeri v zaprtem prostoru) v svojo poletno sszi-jo (izleti v prosto naravo) sta dvoran® pri Levu napolnila do zadnjega kotička. Ne-utrudljivi predsednik prireditvenega odseka g. SfiJigoj je ob prisrčnem aplavzu avditorija pozdravil g. senatorja, ki je nato v lcraJtKih, jedrnatih, poučnih izvajanjih obravnaval >zanimivo poglavje iz najnovejše jugoslo Venske zgodovine«, poglavje o zgodovini in pomenu senata, ki je za široko politično občinstvo med Slovenci doslej še vse premalo znana in v resnici §e premalo razumevana ustanova v vodstvu narodne in državne politike. Senat pomeni po naše svet starih in je v svetovni politični zgodovini že stara institucija. V državah starega veka je imej senat velik odločilen pomen. Narodno predstavništvo v starodavnem Rimu 6ta tvorila narodna skupščina in senat kakor ga tudi dandanes tvorita v celi vrsti modernih držav in kakor danes, je bil že tudi tedaj sestavljen senat iz senatorjev, imenovanih od kralja, in senatorjev, ki jih je volil narod. *Iz onih časov do danes so se ohranili senati v raznih oblikah in v raznih funkcijah, imamo mestne, univerzitetne. sodne, male in velike senate itd. O državah, Ki imajo poleg parlamenta tudi senat (Aaglija, Francija, ameriške države. Poljska, Češkoslovaška, Rumunija itd.), pravimo, da imaio dvodomni sistem narodnega predstavništva. Proti dvodomnemu sistemu se med pravniki tu pa tam javljajo ugovori, češ da ta sistem cepi enotno voljo naroda. Proti takšnim protestom pa se uveljavlja mnenje, da je naloga senata med drugim, preprečevati uzakonje-nje prenagljenih predlogov, ki bi pri pre-teraperamentnem poslovanju narodne skupščine kdaj pa kdaj lahko prodrli — in ta nevarnost je toliko večja, kolikor bolj spilošna je volilna pravica Naši pravniki, med njimi naš ameriški posianiK univ. prof. dT. Leonid Pitamic, so mnenja, da lahko parlament kadar bi postal premo-gočen, ograža tudi upravo in pa vodstvo države. — Pri monarhijah ima ustanova senata posebej še ta pomen, da monarhu omogoča strogo parlamen-tamost. Nato je g. predavatelj obširno obrazlo- žil zgo.iovino borbe za usrtavo v nekdanji Srbiji in — v tesni zvezi z zgodovino te borbe — razvoj senata v Srbiji in Jugoslaviji. Nastop kralja Petra z letom 1903 pomeni v jngoslcvenski zgodovini konec krše nja ustave. Ivraij Peter in njegov sin Nj. VeL kralj Alckasnder sta uresničila idejo enotne Jugoslavije. Z željo, da b,i se vsi Slovenci tako živo vživeli v našo narodno zgodovino, kakor so se Srbi trudili ohraniti svojo demokratično ustavo, je g. senator zaključil svoje zanimivo predavanje, za Katero je pri svojih številnih poslušalcih žel živahno odobravanje. Potem se je v navdušenih, vznesenih besedah g. Urbančič spominjal p.satelja, politika, svobodoumnega ideologa in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja za desetletnico njegove smrti. i. -cednik >So-čeče< župan dr. Puc se je v toplih besedah zahvali obema govornikoma in je zlasti poudarjal željo vsega naroda, naj bi sonat bil resnična kontnoia nad delom našega narodnega predstavništva. Dvorana je njegova izvajanja burno aklamiraia. Po tem glavnem delu sporeda se je ras-vil tako prisrčen zabavni večer, kakršnih je tudi »Sočaj; letos le malo doživela, _ Zbor »Grafike* je odpel nekaj čudovito lepih pesmi, tamburaški zbor >Sočei, ki je snoči nastopil prvikrat pa je presenetil s svojo sigurnostjo. >Soča« je s tem večerom prav dostojno zaključila svojo 13. sezijo kulturnih in nabavnih večerov, ki so po'agoma postali za široke kroge občinstva prava ljudska univerza. To zimo se je vršilo 12 predavanj o samih aktualnih in življenjskih vprašanjih, ki jih je stalno prihajalo poslušat po 150 do 200 ljudi Poleg pouka s predavanji je >Soča« vsak večer nudila tudi nekaj umetnosti, zlasti petja. Vsi naši najboljši pevski zbori so teden za tednom sodelovali z njo. Avditorij, ki je bil s snoč-n.iim večerom poslan na počitnice, bo x vsem zanimanjem pričakoval, da se vrata v predavalnico > Soče t čim prej spet od pro. nMnBBRMHBnMHRB Svak moj bil je danes kisel, skoro da že v jok m prasnil. Ko sem Slamiča vzel v misel, se obraz mu je razjasnil. Lafayette še ni premagan, umika se pa tudi on.« »In ves Pariz je bil za vojno!« Bailly se je nasmejal: »Ne, ne ves! Neki Mara t je v svojem zakotnem časniku ponovno nastopal proti vojnL Naravnost besnel je proti takemu »nesmiselnemu prelivanju krvi,« kakor je dejal.« »Marat? To je neki zdravnik, kaj ne?« »Kajpada, zdravnik!« Nam vsem bi pustil kri, če bi šlo po njegovi glavi — divji je na nas, aristokrate.« »Škoda, da ga niso poslušali tedaj, ko je šlo za vojno. Sedaj bo čutil neko zadoščenje, ker je pravilno svaril.« »Če ga ulovijo, bo čutil uši in stenice v ječi! Skriva se po Parizu, ker je napadel kralja.« Rochambeau ni odvrnil. Povesil je glavo in udaril konja. Prijatelja sta nekaj časa jahala molče. Spustila sta se v skok, dokler nista prispela v majhno globel, v kateri je med zelenjem stala hiša, stara, četverokotna hiša. Na njej ni bilo nič posebnega, imela je sive stene in visoko streho, na njej pa okroglo strešno okence, takšno, kakršnemu pravijo Francozi »veil de boent«. Oba prijatelja sta hipoma kakor po dogovoru zadržala konja. Rochambeau je dvig- nil orokavičeno roko in z bičem pokazal na okemce. »Skozi to-le okno sem prvič zagledal večnost! Čudno, da more imeti majhno, okroglo okence takšen pomen. A resno: tedaj sem doživel večnost tako kakor nikdar prej niti pozneje.« Baiily ga je začuden pogledal: »Ti? Tudi jaz sem doživel večnost prav skozi to-le okno. A pripoveduj ti prvi: kaj je bilo?« Rochambeau se je nasmehnil: »Na videz nič posebnega — moja prva ljubezen. Bil sem osemnajst let star, ona pa je bila lepo dekle iz okolice. To je bila hiša njenega strica, ki se je zval —«. »Lepelletier!« »Da! Domenila sva se bila za sestanek. Prav pošteno sem bil zaljubljen in šel sem vasovat prav kakor kakšen ovčar. Splezal serrf po oni-le hruški — Simona je bila pustila okno na hodnik odprto, tako da sem se prav rahlo priplazil pod streho in do nje. Lepo je bilo — mesec nama je svetil prav skozi okence. V poanejših časih sem še marsikaj doživel, a kaj takega nikoli več Ne vem, če razumeš. Bila je ona prva. silna ljubezen, M nam izpremeni ves svet in nas navdaja z ekstazami, kakršnih pozneje ne občutimo več. Ko je noč ginevala, sem trenutek stal ob oknu, Z • levico sem držal Simono za roko, z des-j nico pa sem se opiral na strešni tram in gledal v pokrajino, ki je bila polna mesečine. In tedaj, ne vem zakaj, tedaj sem občutil večnost. Ali se ti zdi prigoda smešna?« »Nikakor ne, nasprotno! Skoraj te zavidam za taka čuvstva. A žensk ne smeš preveč ljubiti, obvladati jih moraš, to je boljše! Moja storija je -azlična in se je dogodila mogoče štiri leta kasneje. Grof Amblimont je imel ljubico, mar-kizo — no. saj je vseeno. Peklensko je bil ljubosumen in povem ti, ne brez vzroka. Bila je čedna, velika rjavolaska s finim obrazom in, kar je glavno, zelo zabavna in pametna, Amblimont ni trpel tekmeca. Razpostavil je lovce, da bi me ulovili. Ne bi mi bilo šlo dobro, ker je bil znan okrutnež in je pri kralju veljal vse. Sam sem videl, kako je nekemu kmetu izbii oko le zato, ker ga ta ni pozdravil. Tisto noč je bila^ torej prav grozna stvar. Ko sem se vračal, so me Amblimontovi Ijudie lovili kakor ielena. V onem gozdičku bi me skoraj bili dohiteli, jaz na sem konja svojega zasledovalca počil z bičem po glavi, tako da je skočil v stran. Zbežal sem, saj sploh nisem imel orožja. Lepelletier me je poznal, skril me je na podstrešje. Lovci so preiskali hišo in prišli tudi go- ri. Legel sem na ono strešno bruno nad okencem in se potuhnil kakor veverica. K sreči so bili moji zasledovalci neumni, iskali so povsod, le na brunu ne in senca me je varovala. Psovali so in šii. Ko pa sc se bili do dobra oddaljili, sem pogledal skozi okence in globoko zasopel. Mesečine ni bilo, hvala Bogu. Povem ti, mnogokrat sem še bil v nevarnosti, a tedaj, v tej minuti sem pogledal tudi jaz v večnost.« »Tedaj sva oba doživela nekaj prav na istem podstrešju. Doživetja sta bila različna, a misel ista.« »Da, Louis. dve stvari ste, ki nam dado čutiti večnost in povzročajo velika dejanja — ljubezen in čut boja: nevarnost!« Aristokrata sta se obrnila in jahala proti mestu, a preden sta dospela tja, sta srečala četo kmetov, ki je nekaj prepevala. Hodili so skoraj sklenjeno kakor vojaki. Nihče ni pozdravil. Eden izmed kmetov je hotel v podedovani vljudnosti prijeti za klobuk, a drug ga je sunil, tako da je opustil namero. V daljavi je nekdo zavpil, a ni se dalo razumeti, ali je bilo »2ivel kralj« ali pa »Proč s kraljem!« — Nekaj ur prej fe je bila po mestu raznesla vest o proglasu vojvode Brušviškega. Voiskovodja tuje armade je trdil, da je prišel iznova DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Na dvoje pretrgani balon „E 9" ^B^ipipmi^i«j»u'IP „............. "I.......yi"".. '■'iSfi^ief ' > Ši-..' iS- - ' iS/ 'M' /V' Med Rochefortom in Lorientom se je ponesrečil francoski vojaški zrakoplov »E 9«. Padel je na zemljo in se pretrgal na dvoje. Pokrili so ga s plahtami Zaradi fotografije v smrt Veliko senzacijo je zbudil v PairiTiu pred dnevi samomor filmske igralke Fran čine Musseveve, ženske, ki je drugič, topot z uspehom segla po atrupu z namenom, da si konča življenje. Prvi poskus se je odigral pre>d očmi javnosti in je zbudil velikansko zan rnanje. Nekega dne je stopila v kavarno na E1 zejsk:h poljanah mlada dama, naročila čaj in spustila v skodelico dve tablet! ter použila pijačo. Kmalu potem se je onesvestila. Ljudje, ki 6C pričevali prizoru, 90 jo h tro odnesli v bolnšni-co, kjer so ji zdravniki izjprali želoda. To se je agod Io pred tremij meseci. Sam mo-rilki so tedaj rešli žvljenje. Ta poskus samomora je predzadnjo poglavje zakonske tragedije, ki se je odigrala med sinom ifnovitega pariškega knjigo-tržca Jeana Pierrea Stocka in njegovo ženo. Stock je vzel v zakon mlado, prav malo znano f i rusko igralko. Zahteval je o-d nje, da se mora odreč filmski karieri, čim postane njegove žena. Zakon se je zdel i/.prva srečen. Prepozno sta pa spoznala m'fld-ca. da je to nesrečna zve a, ki ne prinaša utejie ne možu ne ženi. Stock je namreč snortmiik n se bav-i poklicno z regatanr. Ker so za takšne tekme potrebni neprestani treningi, ki se j'm je športnik posveča l z vso intenzivnostjo, je bil Stock skoro vedmo z doma. Žena je b k zaradi njegove vedne odsotnosti močno potrta n je prosila moža. naj se vendar nekoliko več posveti druž ni. Zaleglo ni nič. Tudi po porodu se razmere niso izboljšale, mati se je čutila z otrokom samotno n je slednj č prežela na priliko, da bi mogla dobiti vzirak za ločitev zakona. Nastavite je de- tekt;ve. ki so sledili njenemu možu in z njih pomočjo se ji je res posrečilo skonstruirati primer nezvestobe, zaradi katerega je sodišče razvedlo zakon. Toda sodišče je prisodilo otroka materi in ne očetu, ki ga je hotel ;meti. Zanj je bi pripravljen Stock plačati svoji ženi primerno odškodnino. Ker pa ga mati ni hotela izročiti njemu. j; je odrekel vsako pomoč. Tako je zabredla Frajiai.ne Musseve-va v največjo bedo. Na robu propada je začela prodajati svoje dmgotime in ko so ji pošla zadnja sredstav, ki jih je b la iz-kupila zanje, je začela zopet i«kat; angaž-maja pri filmu. Prepozno! Bila je že dve leti proč od svojega poklica in je povsod trkala na gluha vrata. Da ne bi umrla od lakote, se je dala angažirati od neikege ateljeja, ki je razipečaval ženske akte. Kot model te stroke se je preživljala par mesecev, potem je čisto slučajno dob'la službo zopet pn filmu. Odpotovale je v Ameriko Tod a sedaj, ko se ji je sreča zopet nasmehnila, je stopil med njo in Francino zopet njen kruti mož. Razkrinkal je svojo ločeno ženo ter pisal sod šou, da zahteva od nje svojega sina, ker ga ne more zaupata vzgoji ženske, ki si služi kruh kot model, ki 9i lahko vsakdo omisli njsno 6liko. To je b lo dovolj, da je sodišče materi odvzelo o-troka :m ga prisodilo očetu. Zadalo pa ji je s tem tudi zadnji udarec. Iz žalost in obupa nad tem. kar se je zgodilo, je Musseveva vzela strup, ki jo je uspaval za vedno. Varuhi ameriškega predsednika Za njegovo telesno varnost skrbi 40 detektivov Atentat na predsednika Rooseveta je opozoril ameriško javnost, da je življenje vrhovnega poglavarja države neprestano v nevarnosti. V njegovem ožjem krogu takšne opozoritve ni bilo treba, kajti po-evečenci vedo, kako je vsak njegov korak pod stalnim nadzorstvom in kako obsežni so varnostni ukrepi, s katerimi naj bi se zaščitilo njegovo življenje v zasebnem krogu in v javnosti. Telesna straža 40 naj-izbranejših detektivov skrbi neprestano za to, da se mu ne zgodi najmanjše zlo. Tudi če se mudi v Beli hiši, čuva ta četa ljudi z Argovimi očani nad njim. Ta stražna služ_ ba se vrši povsem neopazno, posebno na cesti ne bo nihče opazi1, da ga obdajajo na vseh straneh zvesti čuvaji, a baš zato je nadziranje morda tem bolj učinkovito. Od kar je padel predsednik Mac Kinlev kot žrtev zločinske roke, ni več noben ameriški predsednik brez telesne straže, ki se sestavlja, obnavlja in dopolnjuje po preizkušenih načelih. Čim se izvoli nov predsednik. ga sprejme ta straža avtomatično pod svoje varstvo. Posebno težka je naloga tajne službe v IVashingtomi. Natančno mora opazovati vse posetnike Bele hiše, varnostni agenti sledijo predsedniku povsod, zlasti na njegovih sprehodih. Ta naloga je še razmero, ma preprosta, veliko bolj zamotana pa postane, če predsednik kam odpotuje, že teden dni pred odpotovanjem se poda posebna štafeta na pot, da preišče vse hotele, v Brnski proces proti fašistom Proces proti Kobzinefcu in Gajdlu ter njihovim pomagačem. ki so uprizorili v Brnu poskus faš stične revolucije, se bo začel 24. t. m. Pred sodiščem se bo moralo zagovarjati 58 civilistov iin dva poklc-na vojaka. Razprava bo najbrže v prostorih brnskega deželnega zbora. vpostavit kraljevo veličanstvo! Pariz je bil ogorčen nad tako drznostjo Nemcev in je ves gorel v domoljubnem ognju, obenem pa so bili jezni na aristokrate. Po ulicah je vršelo, kakor v čebelnjaku. Predmestja so se zagrnila v mesto in vsepovsod so se pojavljale raztrgane in sestradane postave z očmi, iz katerih je gledal glad in še nekaj in še nekaj ... Ko sta se Bailly in Rochambeau poslovila, je ponudil grof svojemu drugu roko: »Malo prej si rekel, da sta dve stvari, ki povzročajo velika dejanja — ljubezen in čut nevarnosti, veliko stvar si pa pozabil?« »Kaj?« »Glad, prijatelj, glad! Na svidenje!« V istem času je Jaques Hebert govoril množici. Strahovito je hujskal. »Državljani, sovražniki so ob naših mejah razvili zastave, sprejeli jih bodo! Hujši, vse hujši so sovražniki tukaj med nami. oni. ki prodajajo kri in zdravje ljudstva za svoje umazane pro-fite! Tlaeitelii ljudstva naj vedo, da se bo vsak košček kruha, ki ga iztrgajo lačnim, izpremenil v strup — zanje! Ponižanja in pomanjkanja bodo skovala Brutova bodala v srcih domoljubov. Aristokratska hidra vlada nad nami: ljudstvo, ti si Herkul, ki bo zveri odbil vse glave, drugo za drugo, tako katerih se bo predsednik ustavil, od vrba do tal, vkljiučno dvigala, s katerim se bo po vsej priliki vozil, in osobje, ki mu bo strego. Kotnferiranje s postajnimi načelniki in krajevno policijo se razume samo po sebi, istotako napeljava posebnih tele. tonskih vodov. Posebno ostro nadzorujejo oči tajne telesne straže občinstvo, kadar predsednik kje javno govori ali če se pelje po cesti. Ni varno, da bi se mu hotel kdo približati z roko v obvezi ali s šopkom cvetic. Takšni šopki ne dosežejo nikoli svojega cilja, pač pa se lahko zgodi, da mora navdušenec, ki je hotel predsednika počastiti s tem, da je vrgel šopek proti njemu, prebiti kakšno neprijetno uro v preiskavi. Državni podpredsednik ne potuje nikoli s predsednikom. To je razumljivo, saj je po ustavi določeni zastopnik in naslednik predsednikov in je dolžan, da sprejme njegove posle takoj, če bi predsednik navzlic vsem varnostnim ukrepom postal žr_ tev atentata. da nikdar ne bodo več zrasle! Državljani, k orožju!« Večerna zarja je bila krvava, a nihče še ni prav mislil, da bo val krvi zagrnil Parizu Francijo in da bodo v njem utonili mnogi, premnogi: pravičniki in lopovi, pametnjaki in bedaki, modrijani in norci, junaki in pa prazne glave, za katere res ni škoda — nad mnogimi je usoda napravila znamenje in le malokdo ji je ušel. Čez leto dni sta se peljala »državljana« Rochambeau in Bailly na morišče. Umreti ni bilo težko, ljudje so se bili tega skoraj že navadili. Vsekakor so bili vsi obsojenci čisto mirni, v njihovih dušah pa so se naglo vrstili spomini v izredno krepkih in jasnih oblikah. Krv-niški voz je neusmiljeno poskakoval na hrapavem pariškem tlaku in branjevke so vpile: »Ni tako mehko, kakor v vaših ekvipažah, a? Prokleti aristokrati!« Rochambeau je vse to videl, a bil je miren. Zdelo se mu je, da se ga vse to ne tiče. In ko se je voz približal giljotini. jo je ogledoval radovedno ne da bi občutil groze. In okrogla odprtina v niej ga je spomnila na preteklost, na okroglo strešno okence v hišici Lepel-letierjevi. Obrnil se je k Baillyju in z očmi pokazal odprtino: »Glej okence v večnost!« Bailly ae je nasmehnil... Proti ženski pokvarjenosti V Siriji so ustanovili mladi možje organizacijo, ki ji je namen zatirati modernizacijo v sirskem ženskem svetu, če drugače ne, s tem, da se ne bodo ženili z mladimi domačinkami. Z organizacijo mladeničev bo sodelovala organizacija sirskih matron, da ae razmere čim prej povrnejo v stari tir. Vnovem tiru so začela dekleta, kakor jim očitajo mladeniči, posnemati »nemogoče« metode moderne TVrčije in Egipta, to je: zahajati v kino, Citati romane, odlagati gosti pajčolan pred obrazom in obraze, vsaj pri nakupili v krščanskih trgovinah, spoh 'odkrivati, stopati po cestah po sončnem zahodu in kar je še podobnih grehov, ki jih pravoverni prepovedujejo svojim ženskam. Organizacij abo pošiljala svoje ljudi v krščanske trgovine, da bodo vohunili, ali se dekleta ne razkrivajo pred prodajalci. Na cestah bodo merili ženskam dolžino in debelost zastorov, po kinematografih bodo protestirali zoper navzoča muslimanska dekleta itd. Ce to ln ostalo ne bo pomaga, lo, tedaj pa bo sledila stavka, stavka proti zakonom 8 tako »pokvarjeno« žensko mladino. Tudi on! Madžarski poslanec Zoitan Mesko vodja madžarskih narodnih socialistov, potuje v Berlin, da obišče Hitlerja in si izprosi njegove podpore Edisonov nebotičnik v Los Angelesu je eno redkih poslopij, ki so uspešno kljubovala zadnjemu potresu v Kaliforniji. Trinajstnadstropna zgradba je sezidana iz jeklenega ogrodja, ki se je popolnoma obnesla ob potresni preizkušnji Čoln, ki uniči vse mornarice V Curihiu so zaprli i znajdi tel ja Probsta, ki je osleparil razne osebe za pol milijona švicarskih frankov Mož je pripovedoval, da je iznašel čoln, ki napravi 450 km na uro n lahko v najkraqšem času uniči vse mornarice 9veta. Njegoš izum. je dejal, interes ira že mnoge evropske države. Na podlagi teh govoric so se našli ljudje, ki so močno zadolženemu Probstu odiprli kre-dte. Nekemu denarnemu mogotcu je P robat celo predložni neke dokumente, o katerih je dejal, da mu jih je izdala angleška adm ral teta. S temi listinami, ki pe so bile ponarejene, je dolgo vodil za nos svoje upnike. Pre skava je razkrila goro-9ta»ne stvari. Probsta so zanrli, pa kaj to pomaga, ko ne bo dobil od njega noben upnik niti beliča. GMališc* m propad!« igre Neki ameriški nrliionar je ost« vili oporoko. s katero je obogatel svet za najbolj originalno gledališče vseh časov. Milijonar, T*o imenu Rossmam. je bil za življenja velik prijatelj gledališča. Ob;«koval je vsako premier« in 6e je navduševal celo za š'°Wka dela, ki jih je občinstvo odklanjalo. Hudo mu je bilo. če so se ;£ralci zaman trudili, da bi napravili kakšno novost občinstvu bo^j okusno. V oporoki je namenil milijon dolairiev, s katerimi naj hi mesto Chicago zgradilo novo giledal fiče. V tem gledališču naj bi se igrali izključno komadi, ki jih je poibliika kdaj izžviž^ala. — Temu gledališču rokopisov vsekakor ne bo primanjkovalo. Berač umoril svoio ženo Pretepeno nedeljo je javil 50 letni poklicni berač Scholz polici jski oblasti na Dunaju. da je umrla n[ie«ov3 žena Frančiška. Prišel je mrtvaški oglednik, ki ni našel na mrlču nič posebnega. Pozneje, pa se je pojavil 9um. da je tu po sredi morda ztoč;n. Zato je oblast odredila ponovno preiskavo, ki je ugotovila na mrl ču sledove krvi. Sele natančen pogled je pokazal, da je bila Scholzova resnično umorjena, in sicer ji je morilec prerezal meso med brado n vra-tom ter ji prevrtal jezik. Tako je nastalo krvavljenje, ki je pripravilo žensko ob žfrv-Bjenje. Scholz je vdan alkoholu 'n je dokazano, da je mučil svojo ženo večkrat z iglami m noži. Glede smrtnega sunka pravi, d« jo je vb* r je®i. Trije Grki zastrupljajo svet Ruasel paša, policijski ravnatelj v Kairi, je predložil Društvu narodov, odseku za zatiranje »truipov, gcozlj:vo poroc lo o za-etrupljevaln' akciji sveta s hašišem, op-jem, heroinom in kokainom. To akcijo vodijo trje Grki. ki imajo razpredene svoje mreže širctn 6veta in tako dobro organizirano službo, da jim ne more mhče do živega. Njihov sindikat z« razpečevanje mamil j« v pravem pomenu besede svetoven Razpreden je po vseh državah, a tako lokavo in vešče, da itku nihče ne more ugotovit vrhovnega vodstva Dasi švigajo agenti sndikata po vsem svetu, se niti ne poznajo med sabo in so tako rekoč luttke na nitkah nevidnih rok. Sind kat vnovič letno skoro za miKjardo dnarjev čistega dobička. Gigantska raz-prodenost organizacije pa lzihaja že iz dejstva, da je v njenih službah nad 280.000 oseb. Njih dohodki so prav lepi. Koncem zastrupi jevakev sveta združuje tvorničarje v Turčiij", Egiptu, Bolgariji, na Grškem m v M al 'Aziji Ti tvorničarji raz-pečajo na mesec najmanj dve toni mamil, ogromno količino v primeri z nežna tn mi množinami, ki zastrupljajo nesrečne zem-l&ane. Posebno heroin igra v zadnjih let'h čedalje važnejšo vlogo. Mednerdme oblasti si že od nekdaj prizadevajo. da bi odkr le. kdo so zastrurplje-vaici. Toda njihovih imen in bivališča ni mogoč* dognati. Samo v Sirarni in Carigra- du so prišl- izdelovalcem na sied. k" pa so takoj nato izginili kakor da so se vdrli v zemljo. Pozneje so zasledili slična pou >j-ja še v Bolgariji ob obal: Črnega moria n v Sv:ci. Toda tam so jo producent popihali, dokler jim niso postala tla prevrača-Kl]jub temu se je meduarodn policiji posrečilo, da ima danes v rokah mena v^eh članov svetovnega sindikata za mam'a. Pravi zločine živijo oa G"škem, od k' der vodijo svoje podjetje Podre ien- i m organi ne vedo nikoli, kdo je njih gospodar. In vendar so v služb- tt tavnp trojice kapitani 'n ladje z velikansk mi tovor . diplomati. sprevodniki spalnih voz. art sti. potniki. šoferji in celo gralci. S stem razpe-čavanja mamil je izdelan do zadnje podr b-no^i. Kurirji švigajo sem in tja. iz dežele v deželo ter prenašajo 'n prevažajo v zavojčkih, steklenicah, ampulah prepovedane strune N" hče pa ne ve. po čigavem naročilu ravna in krmu je namenjena poš'-ljatev na koncu Transport sam na sebi je nenevaren in tud' s'abo piačvi. Zato pa dobe tem ob 1-nejšo nagrado tisti, ki «e morajo :zr»optavi :fl-ti nevarnostim pr' nadrobni prodaj . V nekih deželah je v službi tega tajnega sirdi kata celo po-d/cmlje. Tajni zastrupl?evfl'ci se poslužujejo v dopisovanju med sa^o šifrirane pisave, k' ji dveliki svet« v podobi otoka Tortole, ki šteje 6000 prešbi-valcev, med njimi 16 belokožcev. Zotoo. zdravnik se odpelje enkrat tedensko na Tortolo, da nakupi živil in popravi ljudem zobe. Najsamotnejša žensska. bo neka Angležinja, ki živi sredi velikega pragozda ob Gippslandsikem jezeru v Avstraliji. Na jugu se konča gozd ob 150 km dolgem peščenem morskem bregu ki od tu do Južnega tečaja ni nobene koprni ne več. »Cesto, krat sem edino človeško bitje na tem br? -gu,« piše samotarka. Svflna industrija v New Yorku New York, ki prvači večini industrij, za. vzema vodilno mesto tudi v svilni industriji. Večina japonske sirove svile prihaja iz New Yorka, česar javnost ne ve, a vendar nd to ameriška svila, kakor bi si sedaj utegnili misliti, temveč v resnici japonska. Japonsška jo Ameriki namreč dobavlja kot prasirovino, v podobi kokonov, v Ameriki pa te predelajo v svilena tkiva. Veliki parndki, ki prevažajo sirovino iz Bomtoaya, šanghaja in Tokija, pristanejo skoraj izključno v Seatlu, velikem amen-Skem pristanišču ob Pacifiku. Tu se dragoceni tovor pod najstrožjim nadzorstvom in takoj naloži na posebni vlak. ki prevozi vso Unijo od vzhoda do zapada. Največji del tovora se potem odloži v New Yorfcu, kjer ga predelajo v končni produkt. Ta prevoz od izhodiščne Inke do končne po. staje se vrši pod najstrožjim varstvom tajnih agentov Ln celo s strojnicami oboroženega moštva, tako da se nepoklicanim osebam pač gotove ne posreči, da bi izmaknili še tako majhen del tovora. Rooseveltov sin — farmar Rooseveltov sin Elliot je b i doslej pro-kurist v nekem velikem newvorškem inse-ratnem podjetju. Odkar pa je njegov oče prevzel predsedstvo Zedinjenih držav, je postalo njegovo stališče tako težiko, da je moral dati slovo dosedanjemu udejstvova-nju. Od vseh 9trani so namreč prit skali nanj, naj posreduje pri svojem očetu za razne ugodnosti. Ker je postalo življenje v tem pravcu zanj nevzdržno, je dal slovo svoji dosedanji pozic ji ter se preselil v Arizono kjer si je kupil farmo in bo redil krave ter obdeloval zemlgo. Mesto zgorelo V Hondurasu je zgorelo mesto Tel a. Ogenj še nr pogašen in poročila, ki so jih dobili v Washiogtonu. prav'jo, da bodo pkmeni uničili vse hiše in ne bo ofctal niti kamen na kamnu. Napoleonovo poprsfe delo kiparja Houdona, so te dni prodali n* javni dražbi v Parizu za 60.200 frankov Eksplozija v tvorrrkn za keimkaHle V Mifldharrau, ki leži v južnem predeta Londona, je nastala v neki tvornici za kemikalije eksplozija, ki je popolnoma rez-dejaJa tvornico. Pri tem je bilo več ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Med žrtvami so večinoma otroci, ki so se igrali v bližini tvorniškega objekta. V 200 hišah, ki stoje v neposredni bližini tvorni-oe. je zračni prs-t'sk razibil šipe. Zaradi eksplozije je nastal tudi ogensj, ki pa so ga kmalu pogasili. Bufrarfn aretiran? Po poročilih iz Ljeningrada so aretirat* tam enega najbolj vnetih teoretikov komunizma, Buhar na. Baje je imel zveze x desničarsko opozicijo proti sedanjemu režimu. Ambulantni voz za bolne živali Dunajsko društvo za zaščito živali je uvedlo poseben ambulančni voz za bolne živali. Slika kaže prizor, ko spravljajo vanj bolnega psa Madžarska: Jugoslavija 3:1 (2:0) Nepričakovana zmaga madžarske reprezentance — Varaždinski SK v Ljubljani ni napravil slabega vtisa — Dunajčani na treh frontah poraženi S:t Včeraj se je vršila ob velikem zanimanju občinstva neoficielna meddržavna tekma med izbranim moštvom Madžarske in Jugoslavije. Splošno preipričanje je bilo, da bo naša reprezentanca zmagab r.ad Madžari, ki niso nastopili v svoji najboljši postava. Toda prišlo je drugače. 2e pred tekmo je morali g. savezni kapetan slišati v listih io tudi v športni javnosti marsikatero pikro besedo zaradi sestave naše reprezentance, ki j« danes nastopila proti Madžarski. Ždi se, da gosp. savezni kapetan nima dobrega pregleda o »gračih .odnosno, da se za takozvano provinco premalo briga. Poudarjati moramo, da govorimo s stališča oelokupoosti, koleginjo> Dobler, ki je včaei tudi prvačila v takšnih disciplinah; oba živita zdaj v Ameriki. Madžar dr. BaranT je »vskočil« v drug tabor in si je izbral boljšo polovico med igralkami tenisa, prvakinjo Oberschall. Takšnih in sličnih primerov imamo tudi v domačem športu mnogo. Se bolj »plodovite« za sklepanje zakonskih zvez so one športne panoge, ki jih go jijo moški in ženske skupno in v katerih se medsebojno izpopolnjujejo, n. pr. posebno v tenisu in drsanju. Brez dvoma je bilo športno udejstvovanje pri takih parih prvi povod za zakonsko skuj>nost Za takšne pare imamo med športniki nekaj slavnih primerov. Pred petimi leti sta postala olimpijska prvaka v umetnem drsanju Francoza g. Bru-net in gdč. Joly; štiri leta pozneje sta ponovno osvoj;la ta naslov, toda že kot zakonca Bmnet. Prav tako sta postala dosmrtni par tudi Ernst Gaste in Elza Kisshauer. ki sta ei še pred skokom v zakonski jarem osvojila naslov nemških prvakov. Da tudi na teniških igriščih ni izključeno, da bi se človek ne ogrel za svojo nasprotnico ali soigralko, imamo pomemben primer v Angliji, kjer sta s»e »vzela« Betty Nuthall — ena izmed najboljših — ?n prav dobri Mr Spence ter nastopala odslej kot mešani par na velikih prireditvah Prav tako zanimiv je tudi primer zakoncev 0rawford 1? Avstralije, ki «ta bila vsai 1 1931 najbobša teniška igralca v domovini, torej tudi redek naciji. kot celota je srednja vrsta Rapida prišla mnogo manj do izraza, ker ni znala napada podpirati. V napadu so Imeli Ra-pddoved prav močno orožje, ki se je pa skrhalo na močni mariborski obrambi. Do kazenskega prostora je še nekam šlo, potem pa je le redko prišlo do pametnega zaključka s strelom na gol. Kar pa je bilo takih strelov, jih je vse posnel GutmeieT. Zelo sta ugajali krili, ki sta nenehoma uprizarjali bege na nasprotno polovico. Pri tem je bil Venko nevarnejši, zasti tu. di kot strelec. Trio je sicer lepo prodiral, v njem pa ni strelca. Obramba je bila kot celota prav debra, vratar je imel reševati mnogo problemov, pokazal pa nd. prave sigurnosti. Moštvo je i meto precej zrelih šans, izkoristilo pa je samo eno, dočim je en gol padel iz enajstmetrovke. Zmaga Maribora je bila popolnoma za-sdiužena tudi po poteku igre. Mariborova enajstorica je bila nedvomno boljša, lepo je kombinirala in kar je glavno: mnogo je streljala Prvi polčas je igra bila precej odprta, vendar pa je Maribor imel več od nje. Tudi začetek in konec drugega polčasa je pripadel Mariboru, vmes pa je bil Rapid v premoči m je čestokrat oblegal vrata Maribora. Gole ao zabili v 9. min. Bertoncelj iz gneče; v 26. min. je isti igrač z lepim vo-ley strelom Iz kota zvišal na 2:0. V 30. min. je Hardinka iz prostega strela znižal na 2:1, v drugem polčasu je Hreščak v 2. mdn. liz kota zvišal na 3:1, v 4. min. pa Zemljič po krivdi vratarja n>a 4:1. V 28. min. je Rapid znižal po Barloviču na 4:2 in v 37. min. je Zemljič iz kota postavil končni rezultat na 5:2. Sodil je g. Podubsky te Zagreba pra/v dobro. Ostale nogometne tekme Ljubljana: V Ljubljani sta se odigrali dve važni drugorazredni prvenstvenii tekmi Dopoldne je tekma Jadran : Korotan z 1:1 (0:1) ostala neodločena popoldne pa je Herrnes . K.i je nastopil s tremi rezervami, premagal Slovana z 9:0 (4:0) Stanje v drugem razredu je 9oda.i naslednje: Hermes 13 točk, 46:8. Korotan 8 točk. 14:7, Jadiran 5 točk, 12:24, Grafika 3 točki 7:10, Slovan 4 točke, 9:29. Primor;e jun. : Korotan II. 1:0 (0:0). Kranj: Primorje I. : Korotan 5:4 (1:2) Celje. SK Celje : SK Olimp 5:2 (3:2) Zelo živahna in napeta prvenstvena tekma Vendar pa moštvi nista pokazali posebne igre. Celje je bilo v prvem polčasu v premoči, v drugem polčasu je bila igra izenačeni Goli za Celje so padli v 1„ 5. in 24. minuti prvega polčasa in 12. in 15 min. drugega polčasa za Olimp v 10. in 18. min. prvega polčasa Objektivno je sodil Občni zbor I. SSK Maribora V četrtek zvečer je imel ISSK Maribor svoj 14. redni občni zbor, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. dr. StamoL Zborovanja so se udeležili zastopniki oblasti in športnih društev. Med navzočimi so bili sreski načelnik g. MaJcar, ravnatelj g. Pogačnik za SLD, ravnatelj g. Pišek za SPD Ruše, g dr. Rosina za SPD Maribor, g. Gous za MSK, g. Rogllč za MZSP, ravnatelj g. dr. Tommšek, zastopniki vojske itd. V odsotnosti glavnega tajnika je podal tajniško poročilo predsednik g. dr. Stamol. Naglaša! je. da je tretie leto prizadevanja za sanacijo kluba stavilo na vodstvo težke naloge. Število sekcij Je ostalo nespremenjeno. Klub šteje nad 500 rednih im nad 400 izvršujočih članov. Pozitivno sta v preteklem letu zakljiiftila le teniški tn dam. sfci odsek, dočim so ostale sekcije bile pasivne. Klub Je priredil v minulem letu več prireditev, kakoi redut.o, otroško olimpiado, tombolo itd ki so gmotno ha moralno zadovoljivo uspele. Iz blagajniškega poročila, Id ga je podal b'agajnik g Loos. je bilo razvidno, da je ves denarni promet znašal nad 600.000 Din. O delovanju nogometne sekcije je poročal g. Vesnaver. V minuli poslovni dobi je ISSK Maribor odigral 44 javnih tekem; raiz'ika golov "je 147:95. Za damski odsek je ooročala ga. Ravni_ kova. za ping-pootg sekcijo g. prof. Sevnik. za labkoatletSkl odsek prof. g. Cestnik in za vodno športni odsek g. Voglar. O delovanju teniške sekcije Je referiral g. Gilly. Odsek je zaključil v minulem letu prvo celotno sezono na petih prostorih ob vsem mogočem komfortni, ki so si ga zgradStelji zamislili Teniška igrišča so prvovrstna naprava ki ji v naši državi ni enake. V športnem oziru je odsek zadostil pač vsem zahtevam hi se pridno udej_ stvovanje zrcali tudi v rekordnem številu odigranih tekmovanj, katerih je bilo 12 in ki so po večini tudi končala uspešno. V družabnem življenju se je na prostorih opažalo vso sezono lepo harmonično in zadovoljivo razpoloženje. Z ekonomskega vidika se zaključuje sezona številčno s pač malenkostnim prebitkom, kar pa v prvi vrsti opravičujejo vsa končana dopolnilna dela tako na terenu kakor na inventarju. Za zimsko sportof odsek je poročal g. Roglič. Sekcija je štela v pretekli sezoni do konca preteklega leta 94 aktivnih 61a_ nov. Po novem letu pa je pristopijo 151 članov iz vojaških krogov, ln sicer 72 častnikov in 79 podčastnikov, tako da Šteje sekcija trenutno 245 članov. Odsek je priredil v minuli sezoni več tekem, izletov, predavanj, bi so uspela v vsakem pogledu izredno dobro. V imenu nadzorstvenega odtooTa je poročali g dr Boštjančič. Predlagal je ab-solutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet. Ob tej priliki se jc razvila tudi debata o izvajanju sekcijskih pravilnikov. Pre-dsed. nik g. dT. Stamol je pri tej priliki nagla-šal. da se mora sleherni član v klubu ali v sekciji zavedati dolžnosti do kluba za razvoj slovenskega športa, posebno Se, ker nosi klub ime mesta Maribora Klubska članarina bo ostala tudi letos neizpreme-njena, prav tako tudi sekcijska članarina za teniški odsek. Po kratkem odmoru so sledile volitve, in sicer je bila izvoljena soglasno naslednja nova uprava: predsednik dr. Stamol; odborniki: prvi državni pravdni k dr. Jan. čič, magistratmi svetnik Rodošek, kapetan Ooua, Stock, Loos, GMy, lož. Cene. dr. Vauhnik, major Cerovac, dr. Rosina, inž. Jelenec. Načelniki settcij: tenis R. šepec. zimski šport Golubovič, labka atletika profesor Cestnik. ping pong prof. Sevnik, damski šport ga Ravnikova .nogomet Fi-lipančič. vodni šport Košak ln propagandni Voglar Za namestnike so bili izvoije. nd: JuL Gustin. dr. Marinič. Miloš Oet. Drago Roglič, J. Huttrr. M. Kane. mi. Dračer, major Maslač Dolčck šerec. narodni poslanec Krejči. inž. Baran. Videm-šek, Novšak Gustmčič in dr. Lutman Re. vizorji: ravnatelj Pogačn:k dr. Boštjančič in ravnatelj Barle: namestniki: ravn. Pišek in Rosner. Častno razsodišče: sena. tor di. Ploj. dr Ravnik, ravnatelj dr. To. mtnšek, okrajni glavar Makar in dr. Stor. Posebni vlak za tekmo Primorje — Con-cordia v Zagrebu, dne 30. aprila. Putnik d. d. pripravlja v dogovoru s Primorjem posebni vlak v Zagreb ob priliki nogometne lige tekme Primorje : Concordia v Zagrebu dne 30. t. m. Vožnja Ljubijana-Zagreb in nazaj stane Din 40.—. Prijave sprejema potovalna pisarna Putnika v Ga je vi ulici, kjer mora vsak prijavnik takoj ob prijavi vplačati ves znesek. Udeleženci dobijo isto-tam posebne legitimacije Putnika, ki izstavi tudi vozovnice. Prijave pro.i takojšnjemu plačilu zneska sprejema tudi odbor Primorja v kavarni Emona dnevno od 12. do 13. in od 18. do 19. Odhod iz Ljubljane je deločen na približno 7. zjutraj, povratek v Ljubljano okoli 22. — ASK Primorje po-zivlje članstvo, simpatizerje in ostalo športno javnost, da se v čim večjem številu udeleži pohoda v Zagreb in s svojo navzočnostjo pri tekmi podpre borbo slovenskega predstavnika v ligi. ASK Primorje. Seja lahkoatletske sekcije danes ob £0.30 pri Mikiiču. Vabljeni so gg. Petkovšek, Kermavner, Likovič, Štiglič, Križ, Rič D. in M., Hanzi, žorga F. in A. ter Sancin S. Danes ob 15.30 redni trening. ASK Primorje (nogometna sekcija). Dreri ob 20. seja sekciiskeea odbora v gostilni čiDkole. Zaradi važnosti polnošte-vilnia udeležba Požar ob žalostni petdesetletnici Izlake, 8. aprila. Maj one na isti dan. ko je pred petdeee. tirni leti pogorelo naselje Prhovec, občina Ržišče, je v četrtek zvečer domala zadela prav ista usoda šest gjospodarjev tega naselja, ki leži strmo v hribu, proč od vode. Par minut po 22. uri ie šinil krvavo rdeč zubelj iz hleva gospodarja Jakoba Butje. Ker stojijo hiša, kozolec in druga poslopja sosedov v neposredni bližini, je pretila največja oposnost, da bo ogenj upepelil tudi to. K sreči so se domačini kmalu prebuditi in oblivali na^b.ižje strebe z vodo in jih pokrili z mokrimi plahtami ter taiko udušili ogenj, ki se je že prijel biše prizadetega gofpodarja. Medtem so požar opa_ ziili v nabrežju ležeči vasi čemšeniku. Prihiteli so z ročno briagalno, kmalu za njimi gasi'ci iz Izlak in Lok, ti slednji z motorno brizgailirio. Zaradi oddaljene vode 90 zvezali ročno in motorno brizgalno ter na ta način uspešno pogasili nevarno žerjavico, kajti hlev sam je zgorel v dvajsetih mirutaih. Iz hleva in prizidanega svinjaka so rešili vso živino zgorela pa je perutnL na, ki je tlečih kr>3 frčala v pogubne plamene. žal ni bilo mogoče rešiti gospodarskega orodja, zaradi česar je škoda precej občutna, a je 9koro krita z zavarovalnino. Kolikor je bilo mogoče preceni ti, znaša 30—40.000 dinarjev. Pri gašenju se je nevarno opekla ena ženska, pa tudi go„ spedar je odnesel lažje opekline Francoski vojaški ataše v Moskvi Pariz. y. aprila. A A. Iz Moskve poročajo, da je danfs prispel tja polkovnik MadraA. prvi francoski vojaški odjvislanec na moskovskem poslaništvu. Polkovnika Madrasa je na postaji sprejel med drugim tudi kom -sar za vojsko Vorošilov. V kratkem borik i h političnih krogih živahno komentirajo prihod francoskega vojaškeg? odposlanca in skorajšnje imenovanje sovjetskega vojaškega atašeja v Parizu. Francoska letalka izginila _ Pariz, K aprila AA. Iz Ranguna ptn iz Pariza v Tokio. Včeraj bi morala pogumna k-talka prispeti v Rangnn, a je dosedaj še niso mogli najti. Belgijski kraljevski par v Jeruzalemu Pariz, aprila AA. Belgijska kraljevska dvojica je danes prispela ineognito v Jeruzalem. primer razumevanja v eportu in življenju. Nekoliko manj »čisti«, toda prav za prav tudi športni zakoni so vsi oni, ki so bili — in bodo še — sklenjeni med raznimi funkcionarji posameznih športnih organizacij ali klubov in izvajajočimi članicami v tej ali oni panogi. Eden izmed spremljevalcev nemške ekipe za Los Angeles se je n. pr. pozneje poročil z Olgo Jordan, večkratno prvakinjo v vodnih skokih, s katero sta skupno potovala v Ameriko in nazaj. Tudi za takšne »polovične« športne zakone bi lahko našteli v domačem športnem življenju več prav dobrih primerov. Vse to kaže. da spori v številnih primerih pospešuje sklepanje zakonov. Ker ee dozdai ni slišalo, da bi zakonci — ki so se spravili »pod streho« v znamenju športa — razhajali, lahko domnevamo, da se vsi počutijo dobro in so ti zakoni pojx>lnoma dosegli namen, ki so ga imeli. Se bolj pa * lahko veselimo potomcev teh športnih zakonov. ker se nam pri takšnih starših ni treba bati za njihovo vzeojo. Kje so meje telesnih sil? Na zadnji olimpiadi je neka deklica v 11.8 sekunde pretekla 100 m! Za kilometer bi bila torej notrebovala 1 minuto in 18 sekund in — če bi bila v tej hitrosti vztrajala eno uro, bi bila v tem času pretekla 30 km — to<-ei dosegla hitrost osebnega vlaka. Za primeo naj navedemo, da trata normalni korak odraslega človeka 009 sekunde in bi torej človek v tem ko rnku v 11.8 sekunde prišel 18 m daleč! De klica je stopala po tem računu 5 5 krat hitrejše. Ta čudežna deklic* je morala vsak gib med hojo-oz. tekom izvršiti več kot petkrat hitrejše od normalnega človeka. Kako je sploh mogoče, da človeško telo vzdrži to veliko hitrost, kako more dihati in kakšno delo mora med tem oprav. Ija ti srce? Vse to se da doseči in še več, toda po znani resnici, da je mnogo poklicanih, pa malo izvoljenih. Te hitrosti so pridržane le zelo krepkim ljudem in ljudem s posebno tajnostjo — treningom. Človek, ki teče z brzino 30 km na uro. lahko diha. da celo prav dobro in enakomerno mora dihati, ker sicer ne bi mogel vzdržati takšnega tempa. Čim hitrejše so kretnje, tem hitrejše je tudi dihanje; a 135 m na minuto vdihamo in izdihamo 24krat. s 300 m pa že 45 krat. To razmerje »e seveda stop-nuje z brzino, obenem pa se dvigne tudi temperatura. Saj potrebujemo za 15 km dolgo vožnjo s kolesom na dobri cesti oko« li 650 kalorij več energije. Zaradi hitrejšega dihanja pa kroži hitrejše tudi kiri. bije hitrejše tudi srce in vs« telo deluje z vsemi silami in rezervami. Meja telesnih sil sega torej do tja, ko ni več rezerv, ko srce ne more več delovati hitrejše, ko začne pojemati »sepa« in previsoka temperatura ovira presnavljanje. Seveda je ta meja pri raznih ljudeh različna in se z vaio lahko spreminja. Če mo* ra kdo. ki ni vajen kakšnega dela. kar naenkrat pričeti z njim. mu postane vroče, srce mu bije hitrejše, dihanje se pospeši in posled'ca vsega tega je. da je kmalu 'zčrpan Ta nenadna sprememba ni posledica večieca napoTa. temveč se pokaže zato. ker deluje telo v vseh delih dasl to za opravljanje omenjenega dela ne bi bilo potrebno Kdo*- hoče torej doseči, da mišice delujejo kar najpravilnejše. najsmo« trenejše in najbolj ekonomično, mora trenirati. Opravljati samo potrebno in nič drugega, to je trening, to je tajnost one deklice, ki je pretekla 100 m v malo manj kot 12 sekundah. Ce bi n pr. z rokami počivala, bi že ne dosegla več te brzrne. Razen treninga mora športnik tudi pravilno živeti in se prehranjevati kakor je treba za velike naloge, ki ga čakaio na športnih tleh. Natančnejša navodila o tem se dajo opisati samo v splošnem. Športni« kova prehrana mora biti zadostna, toda po možnosti lahko prebavljiva, ki hitro ustvarja potrebne množine energije Meje človeških uspehov na tem polju se še zmerom dvigajo; saj je znano, da športniki kar dnevno postavljajo nove rekorde, ki pa so dosegljivi samo s treningom Če hoče sportn:k trenirati mora opustiti vse odvisno in v prav tem oziru so nekateri dosegli neverjetne stvari. Tako so n pr. ugotovili pri tekačih, da dihajo ▼ najhujšem teku prav tako enakomerno kot tedaj, če počivajo. Pljuča dobivalo to> rej pri njih kisik v enakih množinah kot sicer. Slične pojave opazujemo lahko pri stcu. znojenju m dviganju temperarure. T sning ne utrdi samo človeka kot celoto. temveč tudi vsak posamezni organ, predvsem seveda miš;ce Ta podrobna utr-jenost je še prav posebnega pomena, ker je prav ona prava podlaga za velike uspehe. Najgloblti iMimen vsakega rekordnega uspeha pa ie: Dokazati je treba, kako velika je razlika med vsakdanjim uspehom in pravo mejo naših »il Prav okolnost da vid;mo okoli sebe. kaj bi se dalo doseči in kako malo dosežemo sami. nas najbolj vzpodbuja za nove poskuse. TEDEN DNI FILMA Vsebina filma „Don Quichotte" Don Kišot živi ▼ svetu sanj, daleč od praktičnega življenja. Njegova htfša je polna knjig večinoma takih, kjer so opisana junaštva hrabrih vitezov, ki so posvetili vse svoje misli in vso svojo moč v službi lepim ženam. Povesti davnine so tako vplivale na Don Kišota, da je v njih pozabil aa sedanjost. Prodal je celo svoje ostalo imetje, da bi povečal svojo knjižnico. Ta strast Don Kišota je upropaš&ala njegovo rodbino in znance Zdajci pride Sancho Panza z novimi knjigami, ki jih je bil prejel v smešno zameno ra n&jbohotnejšo Mvadso! Don KiSotova ne_ čafcinja Marija in nečak Carrasoo pozoveta vaškega cfeiihovna, da se laveri o (Duševni bolezni njunega strica. NI jima znano, da se je Don Ki šot medtem odloČili zaipiffirtfti svoj dom in kreniti v 5iimi svet, kjer hoče poslej živeti kakor slavni junaki iz njegovih knjig: zatiral bo slabo, a vse zlo zamenja z dobrim. Sancho mu hoče slediti . icer je Don Kašotova maketa ost tudi njega očarala. Predaja se iluaBji, da po_ »ta nekoč vladar na kakem bajnem otoku. Zvečer se poslovi Don Kišot od svojega doma. ter krene v novo žTvljenge, oborožen s kopjem Le v jeklenem oklepu. Pot ga vodi mirno vaške krčme, v kateri pravkar uprizarja potujoča igraMca sikuotea pu_ fftolovSčine Amadije in Marlina. Pod vplivom bujne fantaisije zamenjava Don KS-šc«t igro z resrččnim življenjem in plane s kopjem na oder. Zbrano občinstvo Je vse zfoegano. a slednjič bruhne v smeh nad tem iznadom tem bolj, ko vidi, kako je ipadel Don lOSct pred Amadijo na kolena, roteč jo. da ga posveti v viteza. Igraflka je razumela položaj :m mai izpolni željo. Tako je postati Don K:šot vitez. Zdaj r še mora izbrati damo. Svojo uslužno st ponudi Dulcineji, posurežnitd v nekem prenočišču. Njo hoče v svojem navdušenju nositi kot utelešeno krepost, nedolžnost in zvestobo. Z njenim imenom na ustnah hoče ustvairj?r.i velika dela. Sancha je po tri Ta nepotrebni heroizem. >Gospod.< opozori oproda \siteza, »žejen in lačen sem,, daj. da si odpočijem pri po. grajeni mizi!« »Kako moreš ziniti tako željo.« zavpije Don K:šot. »Ali ne veš, da pravi vitez nikoli ne je in ne pije in tudi nikdar ne počiva? Poglej. tamie se nama približuje gorostasna čreda — beži mi s peta. da jih pokol jem! 1« In še preden ga je Sameho mogel zadržati. vzjpocJbode Don Kišot s-/oje kljuse Rosinaaito in mapi« čredo, ld se je mimo pasla. »Evo ti,« vzklikne Dom Kišot, »to je moga prva zmaga nad zlobnim duhom! Da to proslavimo, se mi odpravi tafeoj odftod in pokloni mojo kapo lepi in plemen/iti Dtil-ckieji! A vrni 3e mi z novo kapo!« Sancho se ves navdušen loti te naloge, ker se je odločil, da bo izkoristil to priliko za to, da se naje do sitega. Pastirji, M ao čuvali ovce, so tožili Don KSšota in komaj Je Sancho sedel za mizo, ga izmenadi policija. Posreči se mu, da uade, &K mimogrede se mu nudi prilika vL deti Duiknnejo ter dobiti od nje povsem drugačen vtie kakor ga ima Don Kišot. Samcho skuša opozarjaj svojega gospodarja na pretečo opasnost, toda Don Kišot ga brezobzirno prekine: »Molči, nepriVii. \ prav! Mar naj čepim kraj peči, ctočitm mi moSkl namilosrCno odvajajo žrtve svojih di-vjaitev! Poberi se mi s pota!« in z DuL emajiiiim imenom na ustih plane nad oborožene vojake, ki so gnali ufldenjene raz. bojnike. Vojaki zibeže, a roparji se aproste okiovov. Ne razumejo tega, kar se Je pravkar zgotJiHo in začudeoo strme v moža, k® je tvegal laetmo prostost za njfhovo svobodo. Njih začudenje pa Je še večje, ko režSteifj pozrvve, da bi se šK pokftottft n^egovd DuScineJi, »toraeiU JI boste n**Je uajgtaftgfle «po9l»-vanfje in povedali j! boste, kako branim sSafbctoe m ponižne!« Va prično kričartii tn g«, obmetavati s kamenjem. Ngfto se rsnJbeže. Don K2§o tudi ea on GHkI A t'krai»1w. Ljuli jani, Kongr««"-; T-s- 8. i \ik<>> m>:n brije, d >bi me-t o. Slir/.hi na»tnp: thko ttk«?. Zrmšfi, LirVa. Ii<>18-1 Inkasanta »"adp:r«. ».nekega rn^m. Kajtop službe taki>j. PrMij-ng-oj k o!o ;m >im-»r.vo [>:n 30.D"»1. 1'iMiudbc /ta ocfl^ni oddelek »Jutra« fK»i š'fro »100O«. Vrtnarja pr-ftir^ n ega — o»k tga. •prejm« uprava tp:i p«^ p!. P"iigr«c, Dornava. f^^M Moikanjei niže Ptuja 11491-1 Plzčilna natakarica s pr naj referenta mi. 30 no 3» let star«, im^žna kavo* j*, vlj-ud^d. ptu-trežljiva -.i) flPOTščine afii se kakega rirugpg« jez:ka rmo^n«. dob" tumeSčenje. Ponudbe z na*Ted->>o do^^-da njtga 2a po*leni* na podrui. Jutra v Ce' n »Prijazna«. — Ponudbi j-e pritrditi t,ud' »f.rtčevala in slik« 11514-1 Žetezninar perfekten in »prsten prodajalec, z ve-JM.no praku« v eš<' sl^v e^efk*-sra vn nun Jkega jez^k«. dobi jiužbo Ponj-lbe « prepiei »pri^e-t»! in navedbo plače na poviti na »gia^ni o0 kuharico, jelono ge. pomo4ne natakarice. piMTfivalke itd. b orejm ' h«tddeiek »Jutra«. liC»4.--l Rezbar, pomočnika in dobrega slikarja za putfMka-nJ« ga anteoj--k'h prednwTar. Jeee-uice. — Icvtoiaru f*- kupi rrtVJeno rezbarsko orodje. i:417-1 Plačilno natakarico in hotelskega slugo v »tar.wri 34—28 let-, i znanjem n-^mšfrine s-prejreero preko ^ezi>no za hoie ua B.-Mu. — P-j-nndbe mibo s eiiko na oddelek »Jutra« pod »Poštenje 22« 11264-1 Pisarniško moč m!aj>». i !e*po ročno pisavo. bitir« z&n-flgijiiivo ra-čnnarico sprejmem takoj. I-a^tnorn-čnn pieane ponud-Pe je poslali n« Tekstilno tovarno Beer, Hriberni-k & Ooin-p., St Vid nad Lj>ub-tjsno 11303-4 Železostrugarja mladega, (vprejmeui. — Po-mudbe" na oglasni oddelek »Jii.tra« pod šifro »7/eiezo-»truiror«. 114.VJ-1 Kot malo pomoč sprejmem v trgov-imi mlajše d«kle, ki - j« trgovsko neko-liko iivežbano. — X:i-;i>v v oglasnem oddelku »Jutra«. 1.1583-1 j be«uda 50 par; i sa dajenje aasjo-m aH -i ia iitr« p» » Din. (2) Pekovski pomočnik meša-ne *>troke, veettran-s.k o izvežban. priden ta pošten, išče aiitf.bo za ta-ko-j. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv pomočnik«. 11625-2 Mlado dekle 18—21 let. »i mpa tieno, kri je v3je.n0 nekoliko etreči rnetom v go«-t-ilni i-n o-prav-!jat.i ostala hišna opravila, sprejrane-ra. Naslov v ogl, odde.lk-u »Jutra«. 11544-1 Služba obč. tajnika cb&ine St. Vid n. C. ra-zprit^ije. Pl^ča '*o dogo voru. jfafftop že 2<1. t. m. Prošnje za to mesto naj v! a ga jo sa im popoi no-ma {možni « sipričevali ua županstvo. — Županstvo Sv. Vid nad Cerknico, dn« 6 i. irm. H540-1 Gospodjicu prodavačicu čifM.n, okretmu. trgfyvačka duba tražim z« trgovvna mijekarstvo del-ikaTf-»u vo-ča i pn-vriča. — Plača 250 Dia mj^eečno sa 5 pr ocena ta. — Stan hrana pranje rublja. Mj-ee-to trajno, na »tup odmah. Garancija gotovina 3(K>0 Din. Upilatii Hanika Eder, ZagTeb. Tka'čičeva nI. ^ prizemno lijevo. 115T8-1 Kroj. pomočnik iSč-e stalno nameščanje za velike kot«. Naslov: K o-va^č A!oj®ij, Sv. Marjeta pri Moškanjc.ih. 114h Taboru. K ai>'a Stev. 26 11518 « Zaslužek Kdor tli« ualulka, plača m vsako beaedo 50 par; aa nMjflrv ali Šifro 8 Din. — Kdor a a d 1 taslnžek. p« u v»»k« bos-lenje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1163-1-2 Šivilja s !xpričpvali, išč.e me«to 4'vil jtvke pf>nK*'Tr>e. — Sprejme tudi službo sobarice, ali gre ia h-išna d-e>!a v trgovino — najraje v Ljubljani ali Celju. Dopise na naslov: P. Kramarič, poštmo 1-etžeč.e Gradac v Beid kraja.iti. 11435-2 Mesarski pomočnik iu prekaj-evalee. išče stalno me«to. Naslov v 0"g'o*. oddelku »Ju-tra«. 114S6-2 Pokončevanie mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska la lV. 154-37 Prodam OeiiuN trg. ioai«j» po , 1 Dia beseda; ta da >*nj« aaa<<>r« aii m ' Jifr® S Din. — Ogla* »H-.iainega tiuMja vaa k« beseda 50 par: aa dajanj« n»»lov» aii M 4if«» pa 3 Din. Sta v bo vodja som-ostojen, in risar, z večletno prakso v visokih in nizkih stavbah, vešč v nM7.em.nlh i-n vodilih delih, •'šče zapo^'enje. Ponudbe ua o>šteno, vajeno vseh bišnih dot. precej ku he im šivanja te-r ročnib del. ieli premenitl službo e 15 maje-ro k majhni dru ži-ni btvz otrok, v mesto Ce-lje. Veroni Kra-njc.. Ma ribor. MHijs-ka cesta št 34. 11JC 3 Prodajalka s'«rejša in popoltionia sa-mos-tojtia, t. večletno prakso kot voditeljica trgovine z meš. blagom, želi primemo službo. Naslov v oglafiiran odd-elk-u »Jutra« 11446-2 Službo sluze tekača, razna5a'ca ali kaj slidn-esa iščem. Imam lastno ko: o ;.n polni; m 8braujen« slovenske narodne noše iz Zils-k« AoMn-« na Koroškem. — Vprašao-ja pod »Pristno« na oglasni oddeiek Jutra. 11301-6 Knjižico Ljubljanske kreditne prodam za 70«/n proti gotovini. Berčun, LjuMjana. poštni predal 151. 11620-16 Vsaka bwid» 1 Din; n dajati)« tvaslora ali »a *ifr» pa 5 Din. C12) Pohištvo dobro oiiranj-eTio radi selitve poceni naprodaj Pred škofijo 3/1L 11477-lž Komple.no opremo za mlekarno, dellkateso ugodno prodam. Ečem posojila proti obrestlm. Naslov v ogl. odd. »Ju-trat. 11680-« Kolinske vode r 26 dišavah. četrt 1 Chypre 7. 12 in 35 Din. četrt 1 Vlolette 12 ln 35 Din. četrt 1 JougGre 20 Din. četrt 1. Prane. Orlgan 35 Din nudi dro-^eri.la R. Hafner. Sp. Šiška. Celovška c. 44. 11686-e 2 telefonska in indukcijska aoarata z baterijami, uporabljiva za do*načl te>fon. se ceno p*oda. Poizve «e r>rl »Mela«, Tyrše---> "H). 11676-6 20 gramofon, plošč prodam za ief> Dn. Kurem pa staro iensko a!.i moško kolo Opekarska cos-ta m. 11650 6 Spalnice masivne policirane 5000 šperane 3200 pies-kane. kompletne z psi-ho in ogledalom 2000 V zalogi imam vsakovrst ne m-oderne spal-nice in kuhinje po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. Atvilo-vic. stroiTM) mizarstvo. Kom-enskega ui. 34. M566-12 Sobo odda Vttk« beneda U par. <• dajanj« naalni« aii ta trii« 1 Dia. (23) Sobe išče' Vsaka bnseda 80 pms: m dajanj« nabora aii ta ii.fr« S Dm. (88-a) Sobo i posehD-iin vhodom Sče gospodična v sredini n>e-sta za 1. maj. Naslov v ogiosui oddelek »Ju-tra«. 11627-33» Prazno sobo preprosto, s štedilnikom — iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »&>«. 1! 047-53/» 1« avgusta oddamo stanovanie z vsem Komtortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 40o7 Sobo mirno in sveti«, s separatnim vbodom, v sredini mesta žel; gospod s 1. majem {\>mid'be na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir« 11654-23/a Preprosto sobico išče gos-podičiia ali pa gre ko< sostanovalka k samo-stoj-ni gospe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;*>d »Svetlo«. 11553-33a Ženska ročna dela sprejemam v izd-eiavo. kako- u>ied-o tudi oa svilo, vezenje, filet, monog-ame na avilo ic keim vbod. Dermota, Dolenjska e. 19. 11407-30 Trajno kodranje po 80 Dn irvršuj« Dln^.er Drapo. pri cerkvi gv. Petra v LjubLiani. J05S7-30 Telefon 2059 Koto za dečka 7—13 let starega, npodno naprodaj v Jarnik-ovi ul. 9. 11669-6 taka mMb I Dtn aa lajMjr aa«l0*» aii n iifr« (m I Dte. fl«l 100.0CJ Din posojila iščem. V vans-tvo odstopim prvovrstno 8 % hipoteko na veliki stanovanjski bifi. — Ponudbe o« ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurne obresti« tlfl« 1« Mesečno sobo oddam takoj v bližin gavnega kolodvora v vil' Maistrova ulica št. 14. 11623-2t Prazno sobo center, aeparirano. ®lek tr:ka, t«d: za pisarno prejo in i*p)a tajrtM m ja pletenje, kar do kasoje moog« ta ivatoik pisem. C* hotelo delati in caslnSti. obrnite »e taupne aa gra tasproapekta na 5w