Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXIII. St. 38. Kranj, 23. septembra 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20'- din, četrtletno 10'- din. Poljska v zgodovini Povojne Pilsudskijeve Poljske, tvorbe poljskih legionarjev in rodoljubov vstale kot ptič Feniks iz pogorišča svetovne vojne in ruševin avstnoogrske monarhije in premagane Rusije i ti Nemčije, ni več. Kot že večkrat v zgodovini se je poljski narod dvignil z vso svojo mludostno močjo, z vsem svojim brezprimer-uim junaštvom in domoljubjem, ter v vsem si-juju, moči in veličini obnovil svojo državo, ki se je zdela vsled velikega napredka, velikosti ozemlju in naraščajočega števila prebivalstva, du bo postala velesila, peta poleg Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Zdelo, se je, da je današnja Poljska neporušljiva, da so njene meje trajne, da bo soodločevalu pri ureditvi Evrope. Te lepe, velike in najboljše nade vzbujajoče mlade slovanske države, ki je bila v tako silnem zagonu in elanu na poti svojega mnogo o-betajočega razvoja, — ni več. Razdrobila se je pod udarcem sovražnih sil, kot se razbije granit pod železnim kladivom. Domovina poljskih velikanov duha pesnika Mickievvicza, pisatelja Sienkievvicza in domoljubov Kosciuszka in Rejtana, vojaka Pilsudskija in domovina drugih Mestecih zgledov poljskega duha iu ljubezni do domovine, je znova padla ; m ■»««4 izvršila se je četrta oziroma peta delitev Poljske. To, kar bo še ostalo kot poljska država pod ruskim ali nemškim protektoratom, se ne more več imenovati poljska država, i, -\---,1*** «- *Tr-.->i;*~— -W *•■»»*» ***. ki je bil v zadnjih dneh tako težko preizkušen. Ne poznamo še bodočnosti nove poljske države, ne moremo še pregledati posledic dogodkov zadnjih dni, ozrimo pa se nekoliko v zgodovino Poljske, kar je namen tega članka. Najpozneje so izmed Slovanov stopili v zgodovino Poljaki. Pojavili so se v porečju reke Visle med številnimi drugimi slovanskimi plemeni1 (Slezani, Hrvati, Mazovci in "Kujavctl kot Poljani ali Leni ter zedinili vsa ta plemena v poljski narod. Kot prvega poljskega kneza imenuje zgodovina Mječislava v 10. stoletju. Pod njim se je poljski narod pokristja-nil. Dočim je bil Mječislav odvisen od nemškega cesarja Otona L, je skušal njegov siu Boleslav Hrabri ustanoviti med Baltom, Donavo, Labo in Dnjeprom veliko slovansko državo. Ta načrt se mu je v veliki meri posrečil in sam je postal prvi poljski kralj. Sledila sta mu na kraljevskem prestolu Boleslav II. in Boleslav III., ki je razdelil državo med svoje štiri sinove, starejšemu pa pridr-žal kraljevsko čast. Neprestane borbe za prestol so bile posledice, narod in zemlja sta propudala, v deželo so se naseljevali Številni Nemci, državno ozemlje se je drobilo in manjšalo. Se enkrat se je dvignila poljska država v poznem srednjem veku pod kraljem Kazi-mirjem Velikim v 14 stoletju. Ta je državo spet povečal, uvedel enotne zakone, skrbel za podvig dežele, pospeševal podvig mest in ustanovil prvo poljsko vseučilišče v Krakovu. Veličasten je bil podvig Poljakov pod Jage-lonci, ki so jim vladali celih 200 let. Jagelo, litavski knez se je poročil s poljsko kraljico Jndvigo. Litva, ki se je razprostirala ob gornjem in srednjem Njemenu, se je pridružila Poljski. Leta 1413 so sklenili Litvanci in Poljaki skupno zvezo. Pod Jagelonci se je zlasti učvrstilo poljsko plemstvo fn delilo s kraljem upravno oblast v državi. Kralja Vladislav HI. in Kazimir IV. sta utrdila položaj države na zunaj, Kuzimir je priboril Poljski dostop do morja. Pod Slgismundom II. je bila Poljska največja evropska državu, njen obseg je znašal 1 milijon kv. kilometrov. Naglemu podvigu pa je kmalu sledilu propusi Velike Poljske. Moška veja Jugeloncev je izumrla I. 1572, nakar je zučelo poljsko plemstvo uveljavljati svojo pruvico voliti krulja. Država je postala nekaka plemiška republika, njrtni kralji so imeli bolj značaj predsednikov. Kot prvoga so poklicali francoskega kneževiću Henriku, zu njim erdeljskega vojvodo Bathory-ja, nato | »vedskega kraljeviča Waseja. Gospodarji dežele so bili pani (veliko plemstvo), ki so imeli velika posestva in oborožene vojske. Na posestva so naseljevali male plemiče ali šlahči-če kot svoje upravnike. Zavirali so razvoj meščanstva in meščanom prepovedali nakup plemiške zemlje. Kmetje so jim biil usužnje-ni, njim so morali svoje pridelke prodajati in pri njih kupovati. Poleg plemičev so se j razbohotili židje ter postajali finančniki gospodarjev Poljske. Zaman so bila prizadevanja plemenitih Poljakov, tako Jana Sobieske-ga, da otmo poljsko državo, notranja nesoglasja so se večala, od severa in vzhoda so pritiskali Rusi in Tartari ter Švedi. Slavni poljski pisatelj Sienkievvicz je ovekovečil to žalostno dobo v krasnem romanu „Z ognjem in mečem'. Leta 1697 je prevzel vodstvo Poljske saški knez Avgust, toda propada ni mogel ustaviti. Leta 1772 je prišlo do prve delitve Poljske med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Poljsko plemstvo se je sedaj sicer zavedalo svoje naloge in pričelo krčevito borbo za izgubljeno svobo- | do. Sosedje pa so poljski upor udušili in si I. 1793 Poljsko drugič razdelili. Sledil je drugi poljski upor in takoj za njim tretja delitev Poljske, ki je zbrisala nekdaj tako mogočno državo z zemljevida. Vzhodno malo Prusijo so zasedli Avstrijci, Prusija je dobila Veliko Poljsko z Varšavo, Mazovijo in Litvo do Nje-mena, vse ostalo pa je pripadlo Rusiji. Spet in spet so poizkušali poedini poljski plemiči j otresti se tujega gospodstva, mnogi so se ob prelomu 18. stoletja udinjali Napoleonu in stavili nanj vse svoje nadc. Sledil je dunajski kongres in četrta delitev Poljske. Pod Napoleonom ustvarjena varšavska vojvodina je bila na kongresu proglašena kot novo poljsko kraljestvo, katerega krona je bila izročena ruskemu carju. Komaj 15 let po kongresu so se Poljaki znova uprli in izgnali v deželi se nahajajoče ruske čete s podkraljem Konstati-nom. Zastonj so bili napori in junaštva, raska armada je pobila poljske vojske, car pa je pridružil Poljsko Rusiji kot navadno provinco. Leto 1848. je bilo za poljsko ljudstvo no* a pobuda k osvobodilnim naporom. Dočim jih je Rusija brezobzirno ▼ kali zatrla in odpravila! izi poljvs'kf?ga javneg« žSvfljenja zadnje sledove poljščine, se je avstrijska Poljska razvijala pod i.godnejšim znamenjem. Poljaki so si v dunajskem parlamentu priborili I. 1961' pravico maternega jezika * v uradih, v vsem šolstvu in upravi, njihovo kulturno življenje je začelo procvitati, poljski politiki pa so se uveljavljali na najvidnejših mestih v monarhiji. Kmalu po izbruhu svetovne vojne so osrednje sile ustvarile iz bivše ruske Poljske kraljevino Poljsko brez določenih meja kot dedno monarhijo ter so upale, da bodo pridobile s svobodnimi Poljaki močno oporo proti Rusiji. Leta 1918 sklenjeni versajski mir je ustvaril samostojno poljsko državo z obsegom 388.000 kv. km in 33 milijonov prebivalcev. Nova poljska država je rustlu in se razvijala pred našimi očmi, zato je njena povojna zgodovina vsakomur znana. Povojna Poljska pa je bila kratko trajna: od leta 1918 do 1939. Z dogodki zadnjih tednov je spet prešla v zgodovino in kdo ve, če bo še kdaj vstala „Polonia restituta". Zanimiva razmišljanja Pod naslovom „Vojna" obravnava zadnja številka tednika „Slovenija" položaj Poljske v sedanji vojni. Članek je bil seveda pisan še prejšnji teden pred odločilnimi nedeljskimi dogodki in posegom s strani Rusije v vojno. Potem ko je pisec članka orisal položaj na vzhodnem in zahodnem bojišču, je nazad nie ugotovil, da morajo po številu in oborozbi slabotnejši Poljaki braniti mejo, ki je štirikrat daljša kot meja, katero branijo Nemci na zapadu. Članek pravi sledeče: „Dobrscn del te dolge meje je nastal šele lani in letos, po polomu češkoslovaške republike. Do tega poloma je pa prišlo, ker so Poljaki zelo aktivno sodelovali. Ko je bil nemški pritisk na češko-slovaško republiko najhujši, so se postavili Poljaki na nemško stran. Zapadne države takrat niso mogle priskočiti Čehom na pomoč, preslabo so še bile pripravljene, vsaj rekle so tako. Češko-Slovaška je bila obdana od vseh strani od sovražnikov, zato se je morala vdati. A vdala bi se ne bila, če bi bila Poljska stala na njeni strani. Kajti v tem primeru bi bili tudi Rusi mogli spolniti svojo zavezniško obljubo. In Češkb-SIovaška bi bila obstala in ostala, če bi bilo prišlo do vojne ali ne. Ali bržkone bi do nje sploh ne bilo prišlo. Za svojo pomoč so zahtevali Poljaki iu tudi dobili Tješin, deželo, ki jim po narodnostnem načelu sploh ne gre. Razen tega bi bili morali vedeti, da pridejo slej ali prej tudi sami na vrsto. In prišli so, mnogo prej, kakor so tudi previdni in daljnovidni domnevali. Stara pesem: prej so močnejši Rusi zatirali slabotnejše Poljake. Zato so "jim ti v svetovni vojni padli v hrbet In pripomogli kolikor toliko k njihovemu porazu. Lani so močnejši Poljaki napadli slabotnejše Čehe in s tem pokopali njihovo državo. Se prej so močnejši Čehi zapostavljali slabotnejše Slovake in s tem slabili moč in odpornost lastne države. A prav do zadnjega so zatirali Poljaki slabotnejše Ukrajince, ki zato seveda ne morejo biti preveč navdušeni, da bi prelivali kri za poljsko državo. Kar pa je prav posebno značilno: zmeraj so ti močnejši govorili, kakšni državotvorni slovanski rodoljubi da so, in skušali zaznamovati za izdajalce tiste svoje slovanske brate, katere so prav v imenu "Bratovstva in slovenstva zatirali in izkoriščali." Pooblastila vlade V „Službenih novinah" od 16. septembra je izšel ukaz kraljevega namestništva, s katerim se razglaša na osnovi člena 116 ustave nova uredba o spremembi sedanjih določil ter sklepanji« novih: I 1. Ministrski svet more do sestanka narodnega predstavništva z uredbami menjati sedanje zakone, uredbe, pravilnike in droga določila ter postavljati nove, v kolikor to zahtevajo javne koristi. Te uredbe se morajo predložiti v potrditev narodnemu predstavništvu. Razstava slovenske obrti v Ljubljani preložena Razstavni odbor naznanja, da je v smislu sklepa svoje zadnje seje zaradi napetega med-rodnega položaja prekinil začeto delo za razstavo slovenske obrti, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra t. 1. in preložil na pO" znej'š/i, primernejši čas. Razslavnfi odbor je n tem s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da iz delke, — v kolikor nimajo ie gotovih — dokončajo in pripravijo za poznejši čas, ki bo za razstavo primeren, o čemer bodo še obveščeni. Vendar bo v proslavo 10 letnice dela /uvoda za pospeševanje obrti pri Zbornici TOI izšel v pozni jeseni posebni zbornik s piispevki strokovnjakov o delu in položaju obrtništva v dvajsetih letih svobodne države. Važni gospodarski in socialni ukrepi vlade: Revne družine vojaških vpoklleaneev dobe državno podporo. Cena soU se zniža. • Uredba so kontrolo een življenjskim potrebščinam. • Živina kmetom se plača. od 2.90 na 150 din, morda cela na 1 din. O tem bo prihodnje dni izdana posebna naredba. Efekt tega znižanja bo znašal okoli 160 milijonov din v korist konsumentov; v primeru da se ho cena soli znižala na 1.50. V primeru pa, da se bo cena soli znižala na 1 din, bo efekt v korist naroda znašal okoli 200 milj. Beograd, 29. sept. Pod predsedstvom predsednika vlade Drngiše Cvetkovića je bila danes seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11 do 2 popoldne. Po končani vladni seji je časnikarje sprejel minister brez listnice dr. Konstantinović ter jim sporočil vse sklepe, ki so bili sprejeti pri seji. Ministrski svet se je na seji pečal z raznimi vprašanji, predvsem gospodarskimi. Tako je v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje, ki ga je izdelal in predložil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Bu-disavljevič. Uredba obsega celo vrsto predmetov, katerih cene bodo kontrolirane. Poil to uredbo bodo spadale vse 'življenske potrebščine, jedila, pijače, za tem hrana za živino, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, poljedelsko orodje in sredstva za poljedelsko proizvodnjo, pogonski material, gradbeni materini, sta-novanja in lokali ter vse (vrste predmetov, ki so potrebni ter ne predstavljajo razkošju. Na predlog finančnega ministra dr. šuteje je ministrski svet v načelu sklenil, da se cena soli zniža, in sicer cena živinski soli od 1.25 nn 50 par, cena soli za ljudsko prehrano din. Ministrski svet je nadalje sklenil, da bodo družine obveznikov, ki so pozvani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev M vzdrževanje, dobile potrebno državno podporo. Ministrski svet se je postavil prav tako na stališče, da se prav tako vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, vsa ta živina plača. Končno je ministrski svet na predlog uo-trnnjegn ministra Mihaldžiča sprejel uredbo, s katero bo lahko odstavljal občinske odbore in predsednike občin, odnosno postavljal komisarje za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana. Za banovino Hrvatsko bo oblast namesto notranjega ministru i/.vrševal ban banovine Hrvatske. STRAN 2 »GORENJEC* Vareevanje v državnem gospodarstvu Finančni minister dr. Sutej je izdal pismen nalog na vse državne in samoupravne ustuno-Ye, da se uvede v vseh državnih gospodurstv ih najstrožje varčevanje. Vsak [izdatek, ki ni neobhodno potreben, se mora preprečiti. Nalog finančnega ministra je nujno potreben, ker zlasti zaradi težke zun. politične situacije rastejo finančne naloge držuve, pridobitna moč davkoplačevalcev pa je v zastoju, če ne celo v znatnem padanju. Zato je naravno, da davkoplačevalci rte morejo dati še večjih davkov, temveč je potrebno, da se celo znižajo. To pa je dosegljivo le na en način, če se račne v đržttvni upravi in v vseh državnih in samoupravnih podjetjih varčevati, du se ne bo denar davkoplačevalcev po nepotrebnem zapravljal Zato bi bilo treba V vsem javnem gospodurstvu in v vsej javni u-pruvi uveljaviti nuslednja načela: 1. Državna gospodarska podjetja, ki so pasivna, naj se prodajo ali likvidirajo. Vsak dober gospodar dela tuko in tudi država naj dela tako. Ze celo pa je treba likvidirati podjetja, ki kljub davčnim privilegijem in kljub drugim ugodnostim izkazujejo deficit. 2. Odpravijo naj se vse nepotrebne pisarije. Birokratizcm se je pri nas tako razpasel, da vse upravno in tudi poslovno življenje trpi pod bremenom nepotrebnih pisari j. Te nepotrebne pisurije naj se opuste, tako nastali od-moščencev po pisarnah za najmanj produktivno delo raste čez mero, v pridobitnih re-sorih pa je nameščencev premalo. Vse nepotrebne pisurije naj se opuste, tako nastali odvisni nameščenci pa zaposlijo pri železnici in poŠti, kjer je nameščencev premalo. Dohodki držuve se bodo s tem dvignili, poslovno življenje pa bistveno olnjšulo. \ Vse komisije nuj se reducirajo na čim manjšo mero, zlusti pa drage komisije v tu-• jino. Komisije v tujino so dostikrat vzrok, du domuču podjetju pri državnih licitacijah ne morejo prodreti. 4. Vsi nepotrebni reprezentativni stroški naj se odpravijo. Nikakor ni res, da bi morala biti naša državu zastopana na vsakem mednarodnem kongresu. Že celo pa ni res, da more zastopati na tukih kongresih državo le tisti, ki ima dobre zveze, pa čeprav je nestrokovnjak. Mnogo važneje je, da zuslovi naša država po soliclnosti svoje upravo, kakor pa z dragim reprezentancami. 5. Odpravijo pa naj se tudi vsi privilegiji, ker tudi ti pomenijo zapravljanje denarja davkoplačevalcev. V polni meri mora vel juti načelo, da mora vsak plučevati iste davke in da zlusti v poslovnem življenju ni dopustna nobena konkurenca na podlagi davčnih privilegijev. To mora veljati tudi zu vsa državno podjetja brez izjeme, ker se na ta način tudi bolj jasno vidi, kakšen je uspeli njih poslovanja, o, Zidanje palač naj se omeji na minimum. Mi potrebujemo danes regulacije rek, zboljšanje in »popolnitev cestnega in železniškega omrežja, potrebujemo delu, s katerimi sc dvigu gospodarska in kulturnu moč držuve, ne potrebujemo pu dragih in samo reprezentativnih palač. Kako lahko bi samo tu mogli prihraniti tudi 100 milijonov dinarjev nu leto. Našteli smo le nektij stvari, ki pa dovolj jusno kažejo, kako velikanske zneske bi mogli prihraniti, če bi se uvedlo v vso našo javno Uptavo pruvilno gospodarjenje. Po „Trgov. listu". Občinsko gospodarstvo r Tržiču Obračun za leto 1938-39 Izkazuje din 2,485.564 dohodkov in din 2,459.588 izdatkov ter kaže bilanco S letne trn dela danuš- njega dbeinskega m in dolgo Iti m. Dh kapu bo stavba merila 12 m in bo enonadstropna. Fasada bo zelo ličnu, enostavna in poudarjena s horizontalnimi črtami. Glavni vhod bo s trga, z Bleivveissove ulice pa bo tum, kjer se bo stavba dotikala Mayr-jevega j)OSlopja, u-voz nu dvorišče. S svojo zunanjostjo bo stavba Kranj zelo povzdignilu. Po nuvodilih poštnih oblasti je načrte izdelal banovinski projektant inž. arh. Benjamin Svetina. Proračun za popolno dograditev poslopja z vsemi instalacijami znaša din 1,540.000.- Trakt, ki gleda na Maistrov trg, bo podkle-ten. V kleteh bodo pralnica, drvarnice in skladišča za poštno telegrafsko gradivo. Tam bo tudi precejšen prostor za telefonske akumulatorje. V pritličju bo glavni vhod z Maistrovega trga vodil v zaprto vežo in naprej v zaprt vetrolov. Odtod bo dostop v poštno bulo, v kateri bodo,ob straneh sklenjeni pulti zu uradnike ob 8 okencih. Prostor zu občinstvo bo širok 6 m in dolg 10 m. Vsa poštna dvorana pa bo dolgu 13.5 in široka 9.5 m. V tej hali bo pisemska, denarna in paketna poštu. Iz hale bo vhod v čakalnico za telefonske pogovore, kjer l)o tudi okence za oddajo telegramov. Iz pasaže pu bo dohod v posebno sobo za oddajo večjih paketov, na dvoriščno stran pa bo soba za pismonoše in kartiste. Za temi pa bodo poštni predali, ki bodo dostopni iz vetrolova. Na vogalu stavbe bo blagajna z vhodom iz hale. Dt-sno od veže bo v pritličju stopnišče, naprej pa predstojnikova pisarna s predprostorom, ter enosobno stanovanje zu hišnika z vsemi pritiklinami, V prvem nadstropju bodo v traktu ol> Pvltv " razviden z letakov. Obračun zu leto mestne občine Tržič je lil mzpolnžen občanom nu vpogled od 4. do 25. avgusta. Iz obračunu posnemamo neku} številk, ki so zanimive za slehernega Tržičunu. Za podlago občinskega gospodarstvu je vedno proračun, ki je znašal (,508.564.—. Vseh dohodkov je bilo 2,485.564.- din torej 1.10S.00O din več. V tem višku dohodkov je 1,000.000. din posojila, prodaja nekaterih parcel Setin-čevo, prodaja lesu in še nekateri drugi viški dohodkov. Izdatkov je bilo več: 1,282.024. din. Prebitek izkazuje 25.976,— din. ki «e krije z gotovino v blagajni. Občinsko premoženje sc ceni nu 5,111.588.— din. Cc odbijemo dolgove, izkazuje čisto premoženje 2,650.000 din. To so številke, ki izkazujejo končno stu-nje občinskega gospodarstva. Ze samo te številke povedo, koliko je narušio delu med letom za vse funkcije pri občini. Pisarna je preobremenjena, uprava je imela nešteto sej in tudi odbor je bil zelo agilen. Obračun zu leto 1958-59 je nekaka bilanca vsega triletnega delu današnjega občinskega odbora. Vsak član odboru in uprave bo vedno poifosen nu to delo, katero je bilo storjeno. l'o delo je tudi ponos onim, ki so volili ta odbor, ker niso bili varani. Da, celo jo-litični nasprotniki, kateri so strpni, priznajo uspehe, vendar nekaterim pa le ne rla žilica zagrizenosti miru, du nu tihem rovari jo oziroma -j mislijo, du bi tudi oni lahko tako gospodarili. Nu to se jim prav lahko odgovori: imeli so časa 15 let in v teh letit, je bilo precej debelih, ki pa jih niso znali obrniti v di bro in napredek '1 ržiču. Je pa ie predvidenega ogromno delu. So vprašanja, ki nujno kličejo rešitve: poprava vodovoda, cesta za Virjem, zidava šole, zgradim kopališča, cestna zveza od Blejske ceste mimo Zdravstvenega doma na pot za Mošce-nikom, regulacija, javne pralnice itd. P tem v zvezi je finančno vprašanje, z.u kur bo treba skrbi in pridnega dela mnogih. To so tako velike reči, du bo treba pomoči vseh merodajnih činiteljev. Kdor zavira, ali I o zaviral tako delo, ta nima prave ljubezni do našega krnja, ali pa nima pameti nu pravem mestu. Gradbena sekciju v Kranju je prejela nu-log od ministrstva za gradbe d« takoj napravi načrte za tlakovanje Ceste skozi Tržič. Čez zimo se bodo razpisala dela in v spomladi naj se prične z delom. Občinski odbor pa je sklenil na svoji zadnji seji 14. t. m., da je občina pripravljena nositi stroške, kateri na njo odpadejo, to je okoli 250.000.— din. Ce bodo razmere to delo dopustile izvršti, bo s tem naše mesto veliko pridobilo in bo postalo bolj privlačno tudi zu tujski promet. Amnestija /nuni marksist Krč [rune iz Klanca je na binkoštni ponedeljek na vožnji iz Ljubljane v Kranj razlagul številnim potnikom kranjske občinske zadeve ter pri tem vneto udrihal po g. dekanu Škerbcu o katerem je trdil več neresničnih in za dekana Škerbca zelo žaljivih I trditev. Potniki železniškega vagona so imeli vtis, I du g. dekan Škcrbec sum priznava, du je slab duhovnik, da je kranjsko občino oškodoval z grožnjo, da pokopališča ne bo blagoslovil s tem da pokopališče ni občinsko ter da bi hotel oškodovati kranjsko občino tudi pri nakupu Prevole. Med potniki so bili ljudje, ki so Krču vse verjeli, mnogi pa so se nad takim neresničnim in nespodobnim zabavljanjem zgražali. Zato je bil g. dekan škerbec prisiljen, da zahteva od Krča zadoščenje. "-Krč "je hotel vse utajiti ter ni hotel dati nobenega zadoščenja. Prišlo je pregonu po državnem tožilstvu. Krč se je zagovarjal, da je g. dekana Škerbca le pohvalil, kako zna gospodariti in priznal, da se g. dekan ni uprl predlogu, da bi bilo pokopališče občinsko z grožnjo, du gu v tem slučaju ne bo blagoslovil, ampak se je le izgovarjal, da je bral to v „Kranjskem »,vonu". Prevolo pa je skušal sploh utajiti. Obramba pa se je trudila kljub temu, da dokaže večjo vrednost Prevole kot je znašala ponudba g. dekana. Seveda obrambo ni mogla navesti niti ene vsaj približno toliko ,redne ponudbe kot je bila ponudba g. dekana. Tako se je na sodišču razgalilo podtalno obrekovanje, ki so ga širili razni klevetniki od leve in desne o delovanju g. dekanu Šker-ca. Zuslišane priče so večinoma potrdile obtožbo, dočim so ruzbremenilnc priče, ki jih je predlagal Krč Franc, popolnoma odpovedale. Po „Kranjsketu zvonu" se je ugotovilo, da je „Kranjski zvon" šele potem, ko je odločitev glede lastnine novega pokopališča že padla, povedal, da občinskega pokopališča z ozirom na cerkvene postave ne more blagosloviti. Ni pa bilo to govorjeno v nobeni seji občinskega odbora ali kaki seji cerkveno-konkurenčnega odbora. Med Srbi in Hrvati sklenjeni sporazum, ki nam odpira poglede v boljšo bodočnost, pa je imel za posledico tudi amnestijski ukaz, katerega blagodati so prišle v prid tudi klevetniku Krču. Ne zavidamo Krča za to srečo in dobroto, ker nam je veliko bolj v zadoščenje okolnost, du so se njegove klevete pred sodiščem razgulile. Upamo, du je bil ta postopek zadosten opomin njemu in njegovim pajdašem, da v bodoče ne bodo širili več takih izmišljotin in obrekovanj, ker je pač sporazum dosežen in v dogledni bodočnosti ni več pričakovati tukih amnestijskih dobrot. Kako dolgo še? V nekem tukajšnjem hotelu se dogaja, da se prijave hotelskih gostov, ki prenočujejo V hotelu, pišejo dvojezično, v slovenskem in nekem tujem jeziku. Teh dvojezičnih prijav ne pišejo mordu dotični tujci, ki mogoče res ne obvladajo našega jezika, ampak jih piše uslu/-benku hotela, ki sama pravi, da jo Slovenku. Po ustavi naše države je pri nas uradni jezik v dravski banovini slovenski, je kot tak priznan in se tudi vse uradno poslovanje vrši V slovenskem jeziku. Hotelsku prijava je tudi uraden dokument. Zato moramo označiti to poslovanje dotične uslužbenke kot nekaj nezaslišanega, kur nasprotuje zakonom in duhu ustave, po drugi strani pa še bolj žali naš narodni ponos in našo čast. Če dotičnu uslužbenka je naš slovenski kruh, je pri nas zaposlena in odvisna od slovenskega gospodarja, potem naj se zaveda, da se ima ravnati tako, kot se ravnamo vsi ostali. Zlasti še, če sumu pravi in priznava, da je Slovenka. Zato samo vprašamo, kako dolgo se bo to njeno dvojezično uradovanje vršilo? Če sumu ne bo napravila konca, bomo Že poskrbeli, da bo red. Delavski obzornik.. Poštenost rdečih gospodov Zopet so na delu ljudje, ki s svojo brez-vestnostjo skušajo razširiti med narod neka pričakovanja, ki niso nič drugega, kot neku neumestna ugibanja. To se prav pogosto dogaja po javnih lokalih in tovarnah, ko skušajo gotovi brezvestni ljudje izrabiti mednarodno politično napetost in naravnost, včasih prav z grožnjami, vsiljujejo ljudem svoje mnenje, četudi sami niso o stvari sumi prepričani, kajti, tu njihova propagandu je kuj mulo uspešna in tudi nelogičnu, tuko, da pride včasih do prav smešnih scen. ko se zapletajo v protislovja. In kdo so listi brezvestni raznušalei novic? To so tisti ljudje, ki mislijo, da že čti-jejo glasove mesijanskih tromb rdeče inter-nucionule. N glavi jim že brni zmagoslavni korak rdeče armade. Mislimo, da je to početje teli rdečih bratcev -vse kaj drugega kot pošteno, To smatramo mi za zločin in narodno izdajstvo. Kdor nu tu način skuša priti med nus, ta ne spuda med noš narod. Vsakomur, tudi slovenskemu delavcu mora biti sveta zemlja eu kateri živi. Naši levičarji pa se tudi prezgodaj vesele, j Čudno je namreč to. da so nam vedno očitali levičarji, da simpatiziramo s fašisti. Toda, razvoj dogodkov je pokazal, da mi odklanjamo tako fužizem kot seveda tudi komunizem. 1'dečkurji sami so se pa izneverili svojemu geslu: proč s fašizmom. Danes so postali sumi navdušeni privrženci fašizma. Kako bodo ta svoj korak upravičili, smo pu zelo radovedni. Pokazalo se je, du je bila naša pot pravilnu, kajti mi smo odklanjali fašizem in če so rdeč kar ji res proti fašizmu, zakaj se pa ne pridi u/i jo naši borbi. V tem se jasno pokaže, da sc komunizem ni še nikdar držal svojega programa in ni bil še nikdar dosleden. Zato smo mi prepričani, du tndi danes ne bo uspelo nikomur, tudi rdečkurjem ne, da bi premotili koga s svojimi čenčami. Vsak pošten človek, bodisi izobražen ali neizobražen, vsak bo pokuz.nl hrbet takim brezvestnim špekulantom. Tudi čus sam bo gotovo primerno obračunal z vsemi takimi rdečimi voditelji iu bo le tisti imel uspeh, ki bo pošteno delal ter se držal dosledno svojega programa. »GORENJEC« STRAN 3 1% naših krajev Is starega Kranja Zanimanje za domačo zgodovino je temeljita knjiga prof. dr. Zontarja o zgodovini mesta Kranja pri nas nekoliko poživila, ie tudi veliko premalo. Že svojcčusno smo povedali svoje mnenje, du hi si morala vsuka hiša v Kranju to knjigo oele nabaviti, ampak bi jo morali meščani tudi s pridom prebirati. Kulturni nivo vsakega kranjskega hišnega posestnika hi moral hiti tako velik, da hi želel spoznuti preteklost svojega lastnega krova, saj ima tako znanje včasih tudi velik praktičen pomen, kakor je pokazala te dni neka pravda, ki je zanimiva zlasti zato. ker je poučila udeležene stranke o zgodovini njih domov in ker je bil v tej pravdi odločujoč faktor ne sodnik, ne advokat strunke in priče kakor običajno, ampak predvsem zgodovinar. V pravdi je šlo za malenkostno motenje posesti, ki nuj bi obstojalo v tem, da je lastnik Bnj-tove hiše v svojem zidu napeljal odvodno cev in da je mislila lastnicu Golobove hiše, da je bila motena s tem njena posest. Ta na sebi gotovo za druge meščane brezpomembna pravdna zadevica pu je odkrila nekaj lokalne zgodovine obeh hiš in njih okolice, ki jo je pri sporu na licu mesta profesor dr. Zon t ar tako lepo pojasnil in obrazložil, da mislimo, du bo marsikaterega kranjskega meščana zanimalo, osobito bližnje sosede in lastnike hiš sedanjega Mencingerjevega trgu. Po mišljenju prof. dr. Zontarja bi odgovarjalo zgodovini tega trga bolj ime uli „Špitalski ce skromne, lesene, pritlične, deloma vobče samo skladišča in prodajalne lope brez stalnih prebivalcev. Hiša Mencingerjev tig št. 14, sedaj Golobova hiša sestoji iz dveh delov,, kakor je razvidno iz prelomu grudl/e-ne črte na sprednji fronti. Levi del stavbe, ki je sedaj naslonjen nu Bujtovo hišo, je bila nizka lesena stavba mesnice, desni pu skladišče, ki še letu 1826 ni imelo hišne Številke, ker ni bila stnnovanjska hišo. Obe ti dve stavbi, mesarsku lopa in skladišče sui dobili du-našnjo višino in lice šele okoli I. 1867, ko je bil gospodar Anton Ahčin. Javno poslopje meščunskegu špttala, ki gu predstavlja Bnjtovn hiša Mencingerjev trg št. 13 je ohranilo tudi v svoji notranji razdelitvi prostorov ob gradnji nekaj starih, zelo zanimivi]) ostankov. Ze bežen pregled pritličja, ki se ga primerja s prostori v prvem in drugem nadstropju kaže. tla imamo v severovzhodnem kotu opraviti z jako značilnim pomolom, ki jih najdemo pogosto v mestnih obzidnih utrdbah in gradovih. Zid poteka poševno od spodaj "i daje tako prostor delu stavbo. Zid od spodaj ni neposredno podprt, marveč poteka sklenjeno skozi prvo in drugo nadstropje. On služi sedaj le kot razširitev prostora, Kranj iz leta 1648. trg", ali pa ..Mesarski trg". Tukaj fle je na- hajal namreč najkasneje že od konca 14. stoletja, tja do velikega požara leta 1811 , ..meščanski špital", katerega del je še današnja Bajtova hiša, ki je tako ena izmed najstarejših ohranjenih zidanih kranjskih meščanskih hiš. Pred to hišo v smeri proti Puppovi hiši je stala špitalska kapela, katero so meščani šele po požaru leta 1811, podrli. Kapela takrat ni bila več v porabi, ker je bila ukinjena že v času cesarju Jožefa. Istočasno so porušili tudi mogočni „ mestni stolp, ki se je nahajal proti severu odtod, dalje velika in mala mestna vrata, ki so se nahajala v črti od Jahača do hiše dr. Pucherju. Po tem razdejanju j<" ostalo ohranjeno le še poslopje meščanskega špitala za kapelo, to je sedanja Bajtova hiša in so v njej stunovali bolehni in stari meščani, ki so obubožali. Ta špital, ki je bil last mesta Kranja, ni bil morda mestna bolnica, ampak neke vrste hiralnica. „ Špital je imel precej premoženja, zlasti nepremičnin, predvsem 5 mesnic, ki so se raztezale proti jugu začenši z današnjo hišo Mencingerjev trg št. 14, to je Golobovo hišo do Česnjeve hiše. Odtod izviru tudi naziv o vseh hišah, ki je bil v rubi do sredi 19. stoletja, da leže v Mesarski ulici. Dočim je hdla stavba meščanskega špitala večja, dvonadstropna, iz. kamna zgrajena ter tesno povezuna z obrambnim zidom mesta, so bile sosedne hišice proti jugu Bleivvoisove uli- Cerkven praznik v Dupljah Ob ISO letnici cerkve sv. Vida. \ nedeljo 24. t. m., praznujejo Duplje svoj praznik. Letos je namreč preteklio 150 let, odkar je bila zgrujena sedunja župnijska cerkev sv. Vidu. Prejšnja duhovnijska cerkev je stala v rebri sredi prvotnih Sp. Dupelj in je bila podružnica sedanje kriške župnije, vse dotlej, dokler Duplje niso postale sumostojn i lokuiija (duhovni ju). Postala je pu pretesna in starikuva in tudi dostop do nje ni bil nič ki se nahaja neposredno za njim. Vsak tak pomol pa je seveda del stavbe, ki se dejansko in pravno ne da ločiti od iste. Ta pomol Bajto ve hiše pa se nahaja sedaj pod streho Golobove hiše, kar se nu podlagi prejšnjih zgodovinskih ugotovitev pojasni povsem enostavno. Bajtova hiša je bila zgrajena že v 14. stoletju in je dobila sedanjo obliko najpozneje po požara leta 1811. Golobova hiša pa je bila zgrajena več kot 400 let pozneje in je dobila šele okoli leta 1867 sedanjo obliko. Pri gradnji Golobove hiše so zazidali večji del pomola sosedne hiše razen onega, ki je obrnjen proti Kokri in se opira na mesto obrambno obzidje. Ostrešje oziroma krov pa so morali potegniti od Golobove hiše docela do sosedne stavbe, to je starega meščanskega špitala, in ker je bil ta krov višji kakor pa špitalski pomol, je šla Golobova streha čez streho pomola, ki se je bržkone kot nepotrebna odstranila, njeni o-stunki pa -so še danes v Golobovem podstrešju vidni. Lastnik špitala tukrnt najbrže ni smutrul potrebno, du nu poseben način zavaruje ali označi na zunaj svojo lastnino, ker je nemo-t< no vživul prostore pomola, ki so bili itak j samo iz njegove stavbe dostopni. Ko je profesor zgodovine dr. Zontar, ki pa I je obenem tudi doktor prava, na licu mesta takole nekako zadevo navzočim razjasnil, je bilo seveda konec pravde. ■Smo mišljenja, da bi bilo veliko ceneje, ako hi si strunke že popreje nabavile dr. Zontar-jevo knjigo in jo preštudirule ter se tuko iz knjige sume seznanile s postankom svojih do- kaj prikladen. Zato so si omislili novo, večjo in udobnejšo spoduj v ravnini nu zemljišču, ki ga je v ta namen dul brezplačno na razpolago tedanji dupljunski grašcak Bernard Ple-terski. Jubilej bo župnija prosluvilu prav svečano. Predvsem se bo nanj pripravila s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih bo vodil luzurist .preč. g. dr. Knnvs. Zunanja proslava bo pti v nedeljo. Dopoldne bodo slovesne bo- žje službo. Popoldne ob 2. bo najprej na prostoru, kjer je stala stiira cerkvica, spominska pobožno«! za rajnke, ki so bili pokopuni na sturem pokopališču okrog cerkvice in za vse dobrotnike nove cerkve, ki so žc odšli v večnost in ho obsegala petje, govor in molitve za pokojnike. Odtod pojde potem med petjem, pritrkavanjem in molitvami svečanu procesija v novo cerkev, ki bo prodočevuln, kako se seli farni patron sv. Vid z brega na ravnino v sedanje bivališče. Tu bo potem /u cerkvene potrebščine darovanje, slavnostni govor, pete Iranije in zahvalna pesem z blagoslovom. Vsa župnija se pripravlja na proslavo iu hiti s krašenjem cerkve zunaj in znotraj. Enako tudi /. zaljšanjem pota, ki se bo po njem procesiju pomikala. V noči od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek bo cerkev razkošno razsvetljena. Prihitite pogledat, sc poveselit z Dupljani spričo tega izrednega jubileju in počastit sv. Vidu. ki je eden izmed 14 pomočnikov v sili in zaščitnik zoper ogenj in strelo. Vlomilci v Strasiseu na delu Vlomili so na treh krajih. Dva vloma sta uspela, pri tretjem pa so bili pregnani. Komaj so sc ljudje v Stražišču nekoliko pomirili od nedavnih vlomov po Stružišču in bližnji okolici, 'ki so se vrstili večer za večerom, zdaj v to. zdaj v ono hišo. Nihče si skoro ni več upal brez skrbi zaspati, saj so drzni vlomilci vdiruli kar v spalnice in kuhinje, ter odnašali vse, kar jim je prišlo pod roke. končno je bila zajeta iri Izsledena vlomilska tolpa, ki je na svojem domu imela kur zu dva vozu nakradene robe iz vse okolice od blizu iu duleč. Zdelo se je že. da bo sednj mir pred vlomilci. Toda v noči od srede nu četrtek, to je od 20. nu 21. septembra so bTli v Stružišču izvršeni knr trije vlomi, od katerih pa eden ni uspel. Torej je zopet nu delu zelo podjetna in predrzna vlomilska družba, ki se ne straši vdirati ponoči v tuje hiše in dela prav premišljeno in po načrtu. Dva vloma v kuhinjske shrambe. Tuko je Kovočič Alfonz tovarniški delavec v ..Jugočeški" stanujoč v Stražiscu št. 275 prijavil včeraj zjutraj kranjski policiji, da s-j mu neznani vlomilci v nočT od srede na četrtek odnesli iz kuhinjske shrambe njegovega stanovanja 3 pare moških čevljev, 1 par ženskih, 1 rujuvo aktovko in rabljen nahrbtnik v skupni vrednosti din 600.—. Bajželj Franc, upokojeni železničar in hišni posestnik Stražišče 274 je prijavil policiji, da so mu vlomilci isto noč pokradli iz kuhinjske shrambe več življenjskih potrebščin in sicer 13 kg masti, 3 kg surovega masla, 3 pa- j Plevelov opis se z navedenima aretirancema re moških čevljev, 4 pare spajc, haljo za v j popolnoma ujema. Imenovana sta pri zasliša-trgovino in steklenico vina, v skupni vred- | nju izjavila, da sta to noč prespala pri nekem nosti 700 do 800 din. Vlomilci so prišli v I kmetu na Hujah, za katerega ne vesta, kako shrambo skozi okno, ter so poizkušali s po- | se piše. Pri osebni preiskavi se pri njih ni nurejenim ključem odpreti tudi vrala v trgo- | našlo ničesar. Oba atetiranca se je pridržalo vino, kar se jim pa ni posrečilo in kjer bi j v zaporu radi nadaljne ugotovitve in dokaza našli še več plenu. Pustili so ključ v vratih | alibija. Roparski vlom na Leteneah pri Golniku Vlomilca sta močno poškodovala posestnika Logarja. jem in drugimi vrednimi predmeti. Prvotne govorice, da sta odnesla din 5000.—, so se izkazale za netočne in sta baje našla v hitrici le din 150—, odpeljala pa sta tudi kolo. Pri odhodu sta vrata dobro zaklenila. Poškodbe, katere sta prizadejala staremu Logarju, so zelo nevarne zlasti z ozirom na njegovo starost. Zaenkrat še ni sledu za roparskima vlomilcema, vendar pa žandarmerija vnet.) vrši zasledovanje. Izgleda, da se v okolici Kranju nahaja zopet nekaj predrznih ro-komavhov, ki vznemirjajo ljudi, kradejo in ropajo. Treba bo obsežne racije, da se tu svo-jut sedaj pred zimo polovi in zapre. Sicer trn moramo priznati, da je v kranjskem okraju razmeroma še malo kriminalnih slučajev. in odšli skozi podpritličje, kjer so bila vratu odprta, kur so morali vedeti že prej, ključ v vratih pa so pustili pri miru. Dosedanje poizvedbe še niso prinesle nobenega razjašnjenju zagonetnih vlomov, niti oba okradena ne moreta koga osumiti, da bi bila vsaj nekoliko podana sled. Ponesrečen vlom v občinsko pisarno. Vlomilci, ki so se tako dobro okoristili pri KovačiČU in Bajž.eljnu z jedrni in čevlji ter drugimi drobnarijami, so pa hoteli priti še do denarju. Tega so se nudejuli v občinski pisarni v Stružišču. Plevel Franc, organist in cerkovnik šmartinske cerkve jo !v noći od srede nu četrtek nekoliko pred eno uro ob 0.40 opazil dva neznana mošku, ki sta hotela vlomiti v pisarno občinskega urada v stari šoli. Omrežje pri oknu sta odtrgala z leseno lato in razbila zunanje steklo na oknu ter javno obcestno svetiljko, ki se nahaja na vogalu hiše, da bi v temi lažje delala in lažje izvedla vlom. Eden izmed vlomilcev je oddal strel iz pištole na Plevela, ki je prišel ven, du bi videl, kdo hodi okrog hiše. Nato sta vlomilca zbežala. Dve aretaciji. Na podlagi opisa, ki ga je podal Plevel, je . policija aretirala 31 letnega M. A. z Iga brezposelnega delavca in brez stalnega bivališča in 39 letnega oženjenega brezposelnega strojnega kurjača Č. F. s Pake, občina Borovnica. V mirni moli vasici Letence pod Golnikom se je v noči od torka na sredo pripetil hud roparski vlom, ki je močno razburil vso okolico. Na lepi Logarjevi domačiji (]Jo domače pri Pekovcu) gospodari še vedno nad 70 let stari oče Logar. Omenjeno noč sta v njegovo hišo vdrla dva vlomilca, ki sta hotela izro-pati hišo. Ker se je Logar zbudil, sta vlomilca navall'a nanj, mu tiščala odejo v usta, da je pozneje bruhal kri in ga davila, da ne bi vpil. Tolkla sta ga tudi po glavi, po prsih in trebuhu s čevlji, tako da je ubogi Logar padci v nezavest. Ves ta nemir v hiši in klici Logarja na pomoč so vzbudili sina, ki je pričel streljati, nakar sta mu vlomilcu odgovarjala s streli, nato pa pobegnila. Vlomilca stu tudi stikalu po hiši za denar- V smrt radi obupa V Zg. Bitnju se je obesil mizarski mojster Eržen Frame. V ponedeljek zjutraj ,ob 6. uri je prišel na pilicijsko stražnico v Kranju 'mizarski pomočnik Bitenc Janez in povedal, da se je njegov mojster Eržen Franc v Zg. Bitnju št. 16, pristojen pa v Stražišče, ponoči obesil. Erženova žena Frančiška je izpovedala, da je bil njen mož. zadnje čase zelo potrt in da je tožil, ker ga je skrbel dolg na hiši, katerega je še okrog din 50.000.—, dela mu je pa primanjkovalo, s tem pa tudi zusltižkn. V nedeljo je pu po izpovedi žene prišel mož domov okrog štirih zjutraj v treznem stanju in jo vprašal, če ima knj denarja. Ko mu je ona odgovorila, da niti dinarja, je zopet brez besed odšel, ne da bi povedal kam. ' Zjutraj ob poli šesti uri pa je pomočnik Bitenc Junez opazil, da leži mojster zu delavnico obešen. Obesil seje na pristrešno gredico, kumor je privezal vrv. Bitenc se je vrnil v Bitnje z redarstveno komisijo, obveščen je bil tudi okrajni zdravstveni referent dr. Faj-diga, ki pa se pregleda ni udeležil. Komisija je ugotovila sledeče: Eržen je imel okrog vratu zadrgnjeno vrvico, vendar pa ni več vise!, ker se je ista odtrgalu, da je. padel po tleh. Poleg njega seje tndi nahajal zaboj, na katerega jo Ftž.en stopil, da se je lahko obesil. Pri osebni preiskavi se je našlo pri njem v desnem hlačnem /epu dva koščka vrvice, ki stu bila krvava in se je Eržen najbrže že prej hotel obesiti, pa mu ni uspelo in si je samo odrgnil kožo, zato je bila vrvica krvava. Okrog vratu je imel še drugo močno vrvico, ki pa se je tudi pretrgala, da je padel po tleh, ter je ležala pod njim. V žepu obešenca so našli dozo za cigarete, meter iti din 4.— gotovine. Pisma, v katerem bi pojasnil vzrok svojega nepremišljenega dejanja, ni zapustil. Eržen je bil star 31 let in zapušča ženo I' rančiško ter 9 letnegu sinčku Stanka, učenca 3. razredu. Po odrehi žtipnega urada v šmart-nem se je mrtvecu položilo na mrtvaški oder v njegovi hiši in pokopalo nu farnem pokopališču, O samomorilcu Erženu smo prejeli še naslednje poročilo: • V Zg. Bitnju si je končal življenje v ponedeljek zjutraj Franc Eržen. Bil je spreten mizarski mojster imel je Icjki urejeno strojno mizarstvo, igralska strast pa ga je spravila v dolgove in v smrt. V noči od nedelje na ponedeljek je zaigral v neki družbi večjo svoto, pozno se je vrnil domov zelo razburjen in potrt, — zjutraj ga je našel njegov pomočnik — mrtvega -• obešenega. Zakon sicer prepoveduje buzardne igre, — prav bi bilo, da bi se tudi z vso ostrostjo izvrševal. Mursikatera družina bi bila obvarovani! nesreče. STRAN 4 GORENJEC« TEDENSKE NOVICE KRANJ Kaj je » prometnimi znaki? V Kranju imamo vec potov, zaprtih za vozni promet Ena najkočljivejših točk je Rožen-venski klanec, sedaj Savski breg, ki ga je pred leti občina zaprla radi številnih nesreč, ter namestila dve prepoveduj deski z napisi. Ti pa sta obe že pred mesci izginili, poleg tega je bil postavljen poseben branik za vozila pred Marenčičevo hišo, iz česar bi vjalcdo lahko sklepal, da je promet po klancu spet odprt. Tudi nu ostalih zaprtih cestah so izginile prepovedne deske. Kljub temu se pa ■še vedno vrste policijske prijave biciklistov in motornih vozil, ki imajo vsled tega nepotrebne sitnosti in stroške. Dokler se ne pojavijo na zaprtih cestah znaki, naj se prometni prekrški te vrste ne kaznujejo, kajti med vozači so itudi tujdi, ki lokalnih predpisov ne morejo poznati. Poleg tega je želeti, du se namesto dosedanjih desk z različnimi, dolgoveznimi napisi, ki se med reklamnimi deskami izgube, postavijo predpisani, bolje vidni, lepši in cenejši mednarodni prometni znaki in to v interesu reda in discipline ter varnosti čimprej. Francoski tečaji bodo pričeli z delom. Kot doslej bodo namenjeni cenj. meščanstvu, dijakom in učencem iz najvišjih razredov ljudske šole. Kdor se zanima za francoščino, naj se čimprej oglasi pri gimn. slugi g. Semenu. Odbor Francoskegu krožka. Kopališče. Letos započeta gradnja kopališča v Straheči dolini dobro napreduje Terenska oziroma pripravljalna dela so že precej končana sedaj betonirajo stene velikega bazena, stene malega bazena pa so že napravljene. Zadnji čas morajo čakati na železje, tako da delo ne gre tako hitro naprej. Jarek, v katerem so položene cevi, po katerih se bo odvajala voda, ko se bo izprazrjeval bazen, je že napravljen do Kokre in tudi zasut. Tudi pobočje na položnejši strani doline je skoro že vse odkopano. Dno velikega bazena je tudi nasuto in pripravljeno za betoniranje. Restavracija Hotela Evropa Priznano najboljša kuhinja! Pridite in prepričajte se! Abonenti imajo posebne ugodnosti. Kolavdacija. V sredo se je vršila kolavda-cija novega {»kopališča. Komisija je odobrila pokopališčne zgradbe in dovolila pokopavanje. Pač pa je zahtevala, da se čimprej zgradi pri novem pokopališču še mrtvaJniča. Sadje na trgu. Letos je povsod morala biti zelo dobra letina sadja. Na trgu je ne samo ob ponedeljkih in petkih^ ampak tudi druge dni polno lepega sadja, tako grozdja, češpelj, hrušk, jabolk in breskev. Razmeroma je sad- je letos vendarle enkrat nekoliko ceneje, to pa rudi obilice, Grozdje je od din 3,— do 6.—, hruške od din 2. do 4.—, slive pa od din 1.5(1 do 3.—. Seveda je večina tega sadja iz Štajerske iu Belokrajine, dobra domaČa jabolka v kranjski okolici šele obirajo. Zlasti so letos pritisnile na sadni trg Belokranjice s slivami in grozdjem, katerega neprestano dovažajo od doma. Manj pa je letos opaziti smederevskegn grozdju. Tudi iz Dalmacije ga pride precej. BESNICA Da se sliši tudi druga plat zvona. Na dopis o delu v ..Prosvetnem društvu" v Besnici smo prejeli pojasnilo, katerega objavlja bivši blagajnik s podpisom. Dopis pravi sledeče: »Ali besniški dopisnik ne ve, da je bila blagajniška knjiga oddana že mesca maja v pregled pregledovalceni računov, da ugotove red, o čemer se dopisnik lahko prepriča, saj je vse vpisano. Ako se je za Prosvetni dom kupljena parcela zravnula, se je to zgodilo po sklepu odboru, ki je sklenil, da se parcela, katera je last društva, pripravi za dom. Seveda je to nekaj stalo. Tudi opeka ni bila zastonj, zu katero je pa bila napravljena pogodba. Ali krivda potem zadene blagajnika, ki je moral vse te in druge stroške iz svojega žepu plačati, ker je bila blagajna prazno. Dohodkov za kritje teh stroškov tisti čas ni bilo nobenih. Zato prosim dopisnika, ako mu ni vse popolnoma jasno, naj se še oglasi ter naj s svojo veliko vnemo in skrbjo še to uredi, du bo tudi blagajnik prišel na svoj račun." Knific Janez. ŠKOFJA LOKA Kdo ovira? Na Mestnem trgu, na onem delu oziroma kotu, kjer se združita glavna cesta in pot proti farni cerkvi, to je pred hišo g. Homana namerava mestna občina zgraditi primerno in res krasno urejeno verando, ki bi na eni straui lepo uredila dotični do zdaj precej zanemarjeni prostor, na drugi strani pa bi služila za godbo ter močno povzdignila in olepšala vse lice Glavnega trga. Proti temu pa se je pritožil znan gospod, ki ga po večini nikdar v našem mestu ni, češ da mu bo nameravana zgradba ovirala „pogled na trg" iz njegovega gostilniškega lokala. Seveda je ta trditev prav za lase privlečena, saj po započetih delih in po načrtu vidimo, da cela stvar ne bo segala niti do višine njegove lastne verande, oziroma njene ograje, ki jo ima pred hišo in če mu kdo »ovira razgled" mu ga njegova lastna veranda. Če hoče imeti „razgled" pa naj jo podre, če se mu ljubi. Vemo, da je vzrok te pritožbe, čisto drugje in se je skuhal v glavnem štabu JNS iz znanih razlogov. Vemo zakaj! Samo da se ovira! Mi pa jim povemo, da je ves njihov trud zaman. ■ Še tovarna „Thaler". Velikansko odobravanje je žel naš »članek v zadnji številki, v katerem smo vsaj malo nakazali postopanje podjetja z delavstvom. Zadnje dni se sicer čuje, da tovarna ne bo odpustila vsega delavstva. Mi pa I vprašamo, zakaj pa potem beganje delavstvu I z odpovedjo. Opozarjamo tudi še enkrat na I sramotno nizke plače, ki se v mnogih sluča-I jih ne strinjajo niti z določili uredbe o minimalnih mezdah. K temu pripomnimo, da so I delavci, ki zaslužijo ob 8 urnem delovniku ! komaj 16 din dnevno. Takih stvari mora biti i enkrat konec. Delavci večkrat delajo po 10 ur dnevno, a zato ne dobe plačanih nadur. Bolniškega tedna sploh ni. Organizacije pa gospod šef sploh ne dovoli, čeprav so tukajšnji delavci to že večkrat poizkusili. Prosimo podjetje in druge, ki imajo pri tem kaj besede, da napravijo V tej tovarni red. FILM Kino Šmartinski dom predvaja ta teden dva prvovrstna filma: 1. ) ..Rešitelj človeštva" film o največjem dobrotniku človeštva Louis-u Pasteur-ju, ki je s svojim odkritjem rešil na tisoče žrtev stekline. Za vlogo Pasteur-ja v tem filmu je prejel Paul Muni od ameriške filmske akademije zluto nagrado. 2. ) „Usoda žene" film iz mesta San Franci-sca zu časa velikega potresa. Pretresljiva drama je prav mojstrsko zajeta. Vloge so odlično zasedene: Errol Flvn, Bette Daviš. MALI OGLASI Za vsako besedo v tnalih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Mod rove, oiomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Šivalni stroj zadet na obrtni tomboli se ugodno proda. Jenko, Kranj, pri „Jelenu". Stanovanje: 2 sobi, kuhinja in pritikline oddam s 1. oktobrom v bližini Kranja. Poizve se v upravi „Gorenjca". Dobro ohranjeni trgovski pulti in stelaže poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. Dvosobno stanovanje se odda takoj. Poizve se: Kranj, Zlato polje št. 4. Kupim hišo vredno od 40 — 50.000 din na Primskovem. Ponudbe na upravo „Gorenjca". Zupan in Grošelj i kleparsćvo Kranj, Jenkova 23 Izdelava brzoparilnih kotlov. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. I V Gorenjski oblačilnicl v Kranju, dobite veeh vrst obleke, hubertuse, površnike, modne hlače, pumparice, obleke za šolarje, damske kostume, plašče vseh barv, dežne plašče itd. Se priporoča krojaštvo čenčlč Štefan In Koželj Franc POZOR! Kdor ima od kontrole zavrnjeno katerokoli tehtnico ali uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljeno in žigosano. Pesjak Stanko - Kranj izdelovanje tehtnic Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Izdelujem tapetniške stroje Mark<č Franc splošno ključavničarstvo Stražišče pri Kranju Popravila stolpnih ur in vsa mehanična dela. Ako imate knrja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikaro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov njaško popravimo moSke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. IMOVINA «AHV Vimovdmumkm e. a Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Fronkopanska nlica 11. Mimica Zagorska: 35 Marija Taborska i (Zgodovinska povest is dobe turških časov.) (Dalje.) „Coprnik Volbenk s klanca." „Stoj!" je razburjeno za vpil sodnik. Takrat se je videlo, da je s to izjavo Martin močno neprijetno presenetil sodnika Kraiga, vendar se je ta takoj zbral in umirjeno vprašal. „Ali si v sovraštvu z njim?" „Da moj oče ga je nekoč obsodil, ker je oskrunil truplo mrtvečevo in on nas od tedaj preganja." „Kaj vam je že storil?" „Mater mi je zastrupil," je bruhnil Martin. „Ali ti prisežeš, da jo je zastrupil." „Skoro." „Trdno pa vendar ne veš." „Veni. Toda priseči, Boga klicati za pričo svojim besedami Saj sem morda v strašni zmoti." ,On pa ni v zmoti in bo prisegel, da je tebe videl, k" si mrtveca ubil in oropal." Martin se je. hotel zgrabiti za glavo, toda roke je imel trdno zvezane, zato se je samo opotekel nekaj korakov v stran. „Ooof je bolestno zastokal. „Priznaj, da je bilo res!" „Ne! Nikdar! Nikdar! Ne morem priznati, ker sem nedolžen! Volbenk sam je tujca ubil in oropal." „Molčil" ,.Res je? On sam, podlež, morilec! On in oskrbnik Leopold, moja zakletu sovražnika, sta me pahnila v to past." »Zakaj je gospod Leopold tvoj sovražnik?" navidezno presenečen sprašuje sodnik Kraig dalje. „Umazane kremplje je stegnil po dekletu, ki bo kmalu moja žena, jaz pa sem ga usekal po njih," je bolestno jeknil Martin. „Čc bo tvoja žena," se je zlobno rogal sodnik. „Da, če bo," je pomislil Martin, tla so se mu izmikala pod nogami. Pa je znova v njem zabesnela togota in z njo vred obup. „Bo, mora biti, jaz sem nedolžen!" ..Sodnik je ukazal biričem: „Riazvežite ga." Biriči so se pa le plaho umikali. „Če ga razvežemo, bo hotel vse pobiti." „Razvozite ga!" je trje ponovil sodnik. »Ali se štirje bojite enega kmeta? Če bo norel', mu nastavite sulice. Kdor je zapisan na galere, za tega je vseeno, če umre kar tu." „Galere," je zastrašilo v Martinovih mislih. Misel na strašno kazen je bila tako odvratna, da mu je vzela vso moč. Ko so biriči prerezali vrvi, so Martinu roke mrtvo omahnile ob životu, še ganil se ni in tudi pogledal ni nikogar. Sodnik je vstal zu mizo, velik, suh in ga je svečan/) vprašal: „Ali priznaš, du si tujca ubil?" „Ne morem." „Mi imamo pričo." „Priča je lažniva, podkupljena z Leopoldovim denarjem." ,.Molči o tem! Če priznaš umor, te bom ukazal vreči v ječo in tam boš ostal miren, dokler se ne izvrši obsodba. Če boš pa trdovratno tajil, te bom ukazal mučiti." Martin se je malce ustrašil muk in za hip ga je objela zapeljiva misel, da bi kar vse priznal. Toda ne! Nedolžen noče, ne more priznati. Tudi ne sme, zaradi očetu, zaradi Polonice ne! „Ne morem priznati, ko ga nisem ubil." ..Tja ga peljite," je namignil sodnik biričem. Biriči so ga prijeli in ga izpehali iz sodne dvorane v dolgo kamenito vežo. V veži je stal ječar, ki je bil obenem tudi rabeij, grdo je gledal in šop ključev je držal v rokah. „Tja! Na levo!" je ukazal sodnik ječarju. „P* pripravi se." Ječar je odprl vrata na levo. Biriči, Martin in sodnik so stopili v malo celico. Martina je spreletaval strah, ko je gledal dolge vrste mučilnega orodja. Ob steni je stala težka in nerodna klada. Zraven klade je bilo tnalo, na njem je ležala sekira, sledovi krvi so se še poznali na njem, pred kratkim je rabeij nekomu odsekal z njo roko. Potem so se vrstile različne klešče, kamenita klop in na njej sveženj polic, ognjišče, na katerem so segrevali klešče, s katerimi so potem pekli nesrečne žrtve, kosi svinca in dolga vrv na škripcih. Sodnik je preletel vse to z očmi in je ukazal: „Vtaknite ga v klado!" Biriči so odstopili, ker niso marali opravljati rabeij-skega posla. Ječar pa se je zarezal in je prijel fanta za ramo. Tedaj je v Martinu zavrela kri. V klado ga hočejo vtakniti, kakor zločinca! Pa saj je zločinec, moril je, moril zaradi denarja! Ne, ne. ne bodo ga vklepali v klado! Pesti so stisnile ječarjeva ramena, da se je močni možakar opotekel k steni. Martin ga ni izpustil, njegove roke so sible k ječarjevemu vratu, pritisnile so tako močno, da so ječarju izstopile oči. Biriči so stali odreveneli in molk je pretrgal šele sodnikov krik: ..Umoril ga bo! Pomagajte!" „(.'morili Marija Taborska! Martin je pri tisti priči izpustil ječarja in je z zukrvavelimi, na modre se spreminjajočimi očmi gledal naravnost v sodnika. „Ne, ne, gospod sodnik, nisem ga hotel umorili! Doslej me je Marija Taborska obvarovala, da nisem omadeževal rok, hvala ji, da tudi danes ni pustila grešiti." Sum je legel v klado, prav nič se ni bruni! ječarju, ki ga je tlačil notri, da so mu noge kar odmirale. Ko ga je sodnik videl na varnem, je ukazal: ..Lovrenc, bič v roke!" (Dalje.) Za urednika in izdajatelja odgovarja Verteršek Milan v Kranju. Tiska tiskana Tiskovnega društva v Kranj