8554- AA osrednja KNJUnica 601002 00 PPimukSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 36 (10.556) TRST, sreda, 13. februarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*: J^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TERORISTI UMORILIPRVEGAPREDSTAVNIKA SODSTVA ZA PREDSEDNIKOM-REPUBLIKE Podpredsednik višjega sodnega sveta Bachelet je nova žrtev rdečih brigad na rimski univerzi čredno drzen podvig atentatorjev: na Bacheleta so streljali na stopnišču fakultete za politične rede malo pred 12. uro - Preiskava doslej neuspešna - Danes splošna stavka in protestna manifestacija v Rimu - Govor Pertinija na zasedanju višjega sodnega sveta in Rognonija v parlamentu !'helet^ ~ Podpredsednik višjega sodnega sveta prof. Vittorio Ba-šega ,e Postal žrtev zadnjega terorističnega atentata, najpredrznej-BacL .' letošnjem letu; ne le zaradi dinamike atentata samega — ver2c et Je bil namreč ubit sredi dopoldneva na stopnišču rimske uni-7at() ’lako rekoč pred nekaj sto študenti — ampak tudi in predvsem soj’ ** so teroristi tokrat napadli in ubili najvišjega predstavnika prwj ®b'asti za predsednikom republike Pertini jem, ki je po ustavi sle: n ^ višjega sodnega sveta. Umor prof. Bacheleta je zato do-ske . aJ"uJši politični zločin v Italiji po umoru predsednika krščan-varno?0kraciie Alda Mora in kot tak opozarja na naraščajočo ne-°Dnri'ahli,h’ega zI°eina je prišlo ma-kultetf- Vro na stopnišču fa-niver7_ 2a Politične vede rimske u-zločin • Vfr(iris,ov, ki so pripravili Pa Je “ii° verjetno več, izvedla sta ,|..|ga dva, moški in ženska, ki slonja ? ,ob vratih na stopnišče po-Nju„ iušultcte za politične vede. ciji np , aš je verjetno sledil lek-Moro# °f' ®a.oheleta v avli «Aldo ct, D ' Pritličju poslopja; po kon-filca ,avania je opozoril oba mo-pravija *■ se Profesor Bachelet odstavil, ilz av'e in oba sta se poit vratom tako, da sta del- govornik vsestranske prilagoditve sodstva potrebam sodobne družbe de sta izkoristila terorista, ki sta se pognala v tek in pri tem vpila, da je v poslopju bomba. Tako sta ustvarila take pogoje, da sta lahko nemoteno zbežala. Kasneje je sicer policija na osnovi pričevanj ugotovila, da sta zbežala skozi poslopje fakultete za statistiko, od koder sta z lahkoto prišla na parkirišče in sta se z avtom A 112 nemoteno oddaljila še preden je prispela policija do univerze. Prav včeraj je bila policija množično prisotna na območju univerze, ker je bila v prostorih pravne fakultete dopoldne skupščina o terorizmu, na kateri sta govorila senator Violante in poslanec Rodota. Iz strahu pred nemiri ali provokacijami so policijske sile postavile posebno nadzorstvo, kar še enkrat dokazuje izzivalnost včerajšnje teroristične akcije. Ko so s fakultete za politične vede sprožili alarm, sta se terorista verjetno že oddaljila. Kasneje so obkolili celotno univerzitetno območje, a neuspešno. Kljub poostrenemu nadzorstvu in osebnemu pregledu velikega števila študentov, ki so zapustili univerzo, niso našli ničesar, štiri tisoč študentom so odvzeli osebne dokumente po nalogu sodnih oblasti: dokumente bodo Vrnili danes po natančni kontroli. Kasneje pa so ugotovili, da je bilo to delo verjetno zaman, ker so našli prerezano verigo na nekih stranskih vratih univerzitetnega mesta in so torej potrdili domnevo, da so teroristi zbežali skozi poslopje fakultete za statistiko in so se nato odpeljali z avtomobilom ali motorjem. Na kraj tragičnega zločina so prišli najvišji predstavniki oblasti. Med prvimi je bil predsednik republike Pertini, sledili so predsed-■ niča poslanske zbornice Nilde Jot-ti Piccoli, Zaccagnini, Bonifacio, Lama in številni drugi. Z njihovih obrazov je bilo mogoče razbrati zaskrbljenost, vendar tudi odločnost za nadaljevanje boja proti teroristični dejavnosti. Tri ure kasneje je običajni neznanec telefoniral rimskima uredništvoma dnevnikov Avanti in Re-pubblica ter v imenu rdečih brigad prevzel odgovornost za atentat in napovedal «poročilo», ki ga teroristična skupina še ni izdala. V okviru preiskave so doslej le ugotovili. da so Bacheleta ubili s sedmimi streli. Sinoči so tudi objavili identikit obeh teroristov. Teroristični podvig rdečih brigad je vzbudil, kot že rečeno val ogorčenja in zaskrbljenosti v vsej državi. Sindikalna federacija ČGIL, CISL, UIL je za danes napovedala dveurno vsedržavno splošno stavko, v Rimu pa bodo stavkali štiri ure. Višji sodni svet pa je na včeraj šnji izredni seji sklenil, da bodo danes prekinili vso sodno dejavnost v državi v znak žalovanja za podpredsednikom Bacheletom. O atentatu je sinoči v poslanski zbornici poročal notranji minister Rognoni, ki je v odgovor na številne interpelacije vseh parlamentarnih skupin obrazložil okoliščine umora in dejal, da sodeluje pri preiskavi približno tri tisoč policistov in karabinjerjev. Rognoni je nato v kratkih a ganljivih besd-dah orisal lik prof. Bacheleta in njegovo dejavnost docenta in člana višnjega sodnega sveta. «Obo-rožena stranka, je dejal Rognoni, ni hotela zadeti le aktivnega katoličana, ampak tudi enega najvišjii predstavnikov organa, ki mu predseduje sam predsednik republike.* Notranji minister je ugotovil, da se danes država nahaja pred močnejšo terorističnq dejavnostjo, potem ko so bili v boju proti terorizmu doseženi pomembni rezultati. Rognoni je ob koncu svojega posega pozval zbornico, naj ne sprejema izziva in naj nadaljuje z zavzetim bojem proti terorizmu in za ohranitev demokratične ureditve v državi. Predsednik republike Pertini pa je sinoči sklical na izredno zasedanje višji sodni svet. Na njem je počastil spomin podpredsednika Ba- cheleta. «Premagati moramo bolest in jo zadržati v sebi, je med drugim dejal Pertini, ostati moramo združeni in zoperstaviti se moramo terorizmu brez vsakega premora, brez vsakršne oblike usmiljenja, kajti to bi bilo sodelovanje z njimi. Razpravljali bomo in našli bomo način, da se zoperstavimo terorizmu. Tudi drugod bodo o tem govorili. Politični razred mora biti v tem trenutku zgled složnosti in solidarnosti, premostiti mora razprave in soočati se mora s stvarnostjo,* je še dejal Pertini. Sestal se je tudi akademski senat rimske univerze, ki je v tem bolečem trenutku pozval vse komponente univerzitetnega življenja, da se enotno zoperstavijo terorističnemu nasilju. Akademski senat je tudi pozval vse rimsko prebivalstvo, da odločno in složno odgovori na ta atentat na republiške inštitucije. Akademski senat je skupno z občinskim odborom napovedal današnjo manifestacijo, ki bo na Trgu Minerva v univerzitetnem mestu ob 10.30. Občinski odbor pa je za dan pogreba Vittoria Bacheleta že napovedal splošno žalovanje, (bbr) Zgoraj predsednik Pertini na kraju zločina, spodaj policija pred univerzo (Telefoto AP) ZGRAŽANJE IN ODLOČNA OBSODBA OB NOVEM PODLEM ZLOČINU TERORISTOV Predsednik Pertini, najvišje oblasti države in sodstva sindikati in stranke za obrambo demokratičnega reda Zaccagnini: teroristi udarili po zastopniku ene najvažnejših državnih ustanov Berlinguer: treba je vendar dati odločen odgovor prevratnikom - Craxi: atentat sledi Pertinijevemu pozivu o novem odporništvu proti terorističnemu nasilju RIM — Novi odvratni zločin samozvanih «rdečih» teroristov, hladnokrvni uboj podpredsednika najvišjega organa italijanskega sodnega ustroja, je vzbudil ogorčenje in najodločnejšo obsodbo v vsem italijanskem javnem mnenju in v ustanovah, ki so njegov demokratični izraz. Ob vesti o atentatu so prekinili v znak žalovanja seje deželnih in krajevnih izvoljenih svetov, ki so bile včeraj v teku v raznih krajih Italije, predsedniku republike Pertiniju in družini prof, Bacheleta so prihajale sožalne brzojavke političnih in sodnih oblasti, sindikalnih organizacij in družbenih zastopstev. Predsednik Pertini je naslovil vdovi podpredsednika višjega sodnega sveta, kateremu sam predseduje, brzojavko, v kateri zatrjuje, da je zločin tako nečloveški in nesmiseln, da mu ni mogoče izmeriti grozote. «Iz noči nasilja, v katero se je država pogreznila, ne bomo izšli z izrazi gneva in obsodbe, poudarja Pertini, ampak z napori vsega naroda za ohranitev naše omikane skupnosti*. Predsedniku republike in višjega sodnega sveta Pertiniju sta poslala brzojavki predsednika obeh parlamentarnih skupščin. Pred- ^ življenjepisu ubitega }e*a, l ,oria Bacheleta je poudarku se j. 1 ko* osebni podatki (ro-.* * * * v Kirnu 20. jebruarja leta StVu ,y°Va privrženost katoli-v ’ ' oa je kot študenta po Slu ■rs(a katoliške akcije. Kaj Sfdn/,* .postal sopredsednik pet-!!ai>jansi.,i,fca «R icercav, glasila 'Niacii"6 katoliške univerzitetne !Soa f (Kvci), kasneje tajnik ^ letih VSta rVCI in v petdese V, Katoliške Postal tajnik diplomi akcije. V obdob- °d le, Sih a 1950-59 je bil podpred-il* D^ivitas*, leta 1959 k® ukctjgP°dPredsednik Katoli Sr • nt! zakonodaja, katere pro-S na r - “ naiprej na tržaški in ;*8 žlud; lrnski univerzi, je bila po i nJe0or/eU 0 družbeni organizaci Sost. t druga intelektualna de Si;...0( izvedenec je sodeloval dn °dboraem urad" medministrske-j S u *a 0>3novo tn v zakona-° ministrskega odbora . Se> S Ju0a. So ;e! UVel VI. je Bacheletu S. jj* vrh t omogočil vstop v Not>ali°mke akcije- ko so °a kSeif ?a Predsednika te najpo-*ej ♦,. ? katoliške organizacije. ■Sl ZtCiji je večkrat ostro na-M Po u Oporoki in splavu. i N ah °ncu Predsedovanja Ka tV Podpri! ® letu * obdr-Sika,Sredstvo organizacij šel **"*«,». ki jo je za k Sdsedntl-!976’ k0 ie postal l ’ Pr0f P'-Vega sodnega sve. I.1 Sa ,achp>et je bil tudi ne bil tudi ne po "o U.I'msk‘ občinski svetova Sbr« KD Noj, 6ta od juniio do de 1970. Ob svojem ime- sedanje družbe* iiiiiiiiniiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiif 111111111111111111111111111111111111111111111,11,(nuli,||II|||M||I||,||I||III|,llliai||||||||||||(t||||||||||||||||||H PO POGOVORIH MED DELEGACIJO ZKJ IN SPD Nemški socialdemokrati poudarili pomen in vlogo predsednika Tita Na bonskem srečanju razpravljali o dvostranskih odnosih in o razmerah v Evropi in v svetu BONN — Tito je edini človek, ki lahko v sedanjih mednarodnih razmerah opozori na resnost v razvoju dogodkov v svetu, posebej v blokovskem tekmovanju. Tc je poglavitni vtis, ki ga je dobila delegacija Zveze komunistov Jugoslavije v pogovorih s predstavniki socialnodemokratske stranke ZRN v Bonnu. Delegacija ZKJ, ki jo je vodil član predsedstva CK Aleksandar Grlič-kov, je včeraj končala obisk pri predstavnikih socialnodemokratske stranke. Titovo vlogo in pomen za mednarodne odnose so posebej poudarili v pogovorili Grličkova z zahodno-nemškim kanclerjem Schmidtom. Ob tej priložnosti je Schmidt poslal tople (»zdrave predsedniku Titu z željo za njegovo ozdravitev in poudaril pomembnost Titovih besed prav v času mednarodnih dogodkov, kakršni so zdaj, je povedal Grličkov po srečanju z zahodno-nemškim kanclerjem. V okviru obiska jugoslovanske partijske delegacije sc izmenjali mnenja o skoraj vseh najbolj bistvenih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo ZKJ in socialnodemokratsko stranko, kot tudi o dvostran skih in- drugih odnosih, ki so pomembni za sodelovanje med Jugo-slavtijo in ZRN. Razpravljali so tudi o razmerah v Evropi in njihovem pomenu za sedanje dogodke v svetu, še posebej pa o madridskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju. Razen tega je bil govor o odnosih med Jugoslavijo in EGS. Zdravstveno stanje predsednika Tita nespremenjeno LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika Josipa Broza Tita nespremenjeno. Težave z delovanjem ledvic in občasne slabosti srca so še vedno prisotne. Nadaljujejo z ustreznim zdravljenjem. Do tu uradno poročilo. Italijanska tiskovna agencija ANSA pa poroča iz Beograda, da je Tito preživel noč mirno in da bi lahko prišlo do sprememb v poteku zdravljenja v prihodnjih 48-72 urah. Predsednik izvršnega svela Djuranovic bo obiskal NDR BEOGRAD — Na vabilo predsednika ministrskega svet« NDR Willy- ja Stopha bo predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič od danes do 15. februarja na uradnem in prijateljskem obisku v NDR. Pogovori med predsednikoma o-beh vlad bodo namenjeni tako dvostranskemu sodelovanju kot žgočim mednarodnim problemom. Obdobje petih let od zadnjega srečanja na taki ravni je bilo zelo plodno, kar zadeva sodelovanje obeh držav, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na vseh drugih področjih. Gospodarska menjava "e je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečala za več kot 90 odstotkov, tako da bo načrtovano povečanje do ^onca leta znatno preseženo. Ne gre samo za veliko rast obsega gospodarskega sodelovanja, ampak tudi — kar je tako pomembno — za krepitev kakovosti stikov. Skoraj polovica menjave je v okviru dolgoročne specializacije in kooperacije. ZADNJA VEST sednik senata Fanfenl ga obvešča, da je senat prekinil v znak žalovanja jutranje zasedanje in bo še odločneje vlagal vse napore, da se »Italijanom povrnejo varnost življenja, gotovost v družbeni red in uživanje polne svobode*. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti ugotavlja v svoja brzojavki, da predstavlja umor Bacheleta nezaslišan ustrahovalni izziv sodstvu, prav v trenutku njegovih o-dločnih naporov proti prevratniškemu napadu na državo in demokratične ustanove. Pertiniju je brzojavil tudi predsednik ustavnega sodišča Amadei, ki mu izraža solidarnost vseh članov najvidnejšega organa za zaščito ustave Včerajšnji atentat, ki pomeni — spričo osebnosti, ki je bila izbrana za tarčo in kraja, ki so ga teroristi izbrali — nov zaskrbljujoč vzpon v verigi političnega nasilja v Italiji, je imel močan odmev tudi v vseh italijanskih političnih krogih. Tajnik KD Zaccagnini je izjavil, da je terorizem udaril po zastopniku ene izmed najvišjih ustanov, ki jamčijo svobodno demokratično sožitje v d"žavi. Izrazil je najodločnejšo obsodbo podlega zločina in popolno solidarnost predsedniku Pertiniju in članom višjega sodnega sveta ter najgloblje sožalje prizadeti družini. Prof. Bachelet je bil vsega spoštovanja vredna osebnost, je naglasil tajnik KPI Berlinguer, njegov umor pa je znamenje skrajne politične resnosti, mimo zverinske krutosti, s katero je bil izveden. Uboj najvišjega predstavnika sodstva za predsednikom Pertinijem narekuje delovnim in ljudskim množicam ter demokratičnim strankam dolžnost, Ja vendar dajo ustrezen odgovor terorističnemu napadu na državo, je nadaljeval Berlinguer in pozval delavce, mladino, ženske in vse demokrate naj podprejo varnostne sile in naj prispevajo k utrjevanju demokratičnih ustanov. Tajnik PSI Craxi je podal včeraj izjavo, ki jo objavlja tudi današnje socialistično glasilo. V tako težkem trenutku nas mora navdihovati močna vera v demokracijo, poudarja tajnik PSI. »Kriminalnemu napadu na državo moramo zoperstaviti čedalje širšo in bolj organizirano fronto odpora, kot nas je pozval z običajnim pogumom predsednik republike*, naglasa tajnik PSI in izraža mnenje, da je bil novi grozni zločin neposreden odgovor na nedavni Pertinijev poziv na u- Mednarodni olimpijski odbor je sinoči uradno zavrnil predlog ZDA, da bi prenesli olimpijske Igre v Moskvi niverzi v Padovi k novemu odpor-ali jih odpovedali. Ameriški predlog ništvu proti terorizmu, so soglasno zavrnile vse članice Med-1 Bivši predsednik republike in se-narodnega olimpijskega odbora. | danji predsednik PSDI Saragat je izjavil, da uboj prof. Bacheleta nima primere, razen morda v Moro-vem umoru. Terorizem je prešel v pravo vojno proti demokratičnim ustanovam, zato se mu je treba po Saragatovem mnenju upreti tudi z izbranimi oddelki vojske, ne samo s policijskimi silami. Bozzi, predsednik PLI, povezuje naraščanje nasilja in barbarstva z bližnjimi odločitvami kongresa KD in poziva k novi politiki brez dvoumij in negotovosti. Umor profesorja v prostorih univerze predstavlja po mnenju tajnika PRI Spadoiinija novo etapo v vzponu terorističnega nasilja, zaradi česar je treba stopiti v neizprosen boj proti vsak dan groz-nejši nevarnosti terorizma. Tajništvo PDUP je izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da hočejo teroristi pogrezniti Italijo v državljansko vojno, kar bi utesnilo možnosti boja, ki so si jih delavci in študentje priborili po letu 1968, in poziva k odločnemu odporu za o-brambo demokracije. V izjavi Almi-ranteja in dokumentu vsedržavnega tajništva se MSI vključuje na svoj način v komentarje o uboju Bacheleta z zahtevo, da se proglasi obsedno stanje, uvede vojno pravo in celo zopet uvede smrtna kazen, notranje ministrstvo pa naj bi prevzel vojaški poveljnik. Popolno izolacijo teroristov dokazujejo stališča levičarskih izvenparlarjientarnih skupin, ki očitajo samozvanim revolucionarjem, da jim je namen sprožiti odločen reakcionaren prepkret in represijo, ter da nimajo nobene zveze z množicami. V tem smislu sta se včeraj izrazila Gibanje delavcev za socializem in Enotna komunistična stranka Italije, ki pozivata množice na boj proti terorizmu. Odločno obsodbo včerajšnjega kriminalnega uboja je izrazil tudi pa- pež Janez Pavel H., ki v brzojavki rimskemu kardinalu Polettiju, ki o-pravlja funkcijo rimskega škofa, zatrjuje, da ob nedolžnih žrtvah črpa pošten človek novih moči za odpor proti nasilju, ki hoče razrušiti družbeno sožitje. Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL obsoja podli atentat in poziva profesorje, študente, rimski občinski svet in vse demokratične sile, naj se udeležijo današnje 1 manifestacije na rimski univerzi. Vsedržavno združenje časnikarjev je naslovilo solidarnostno brzojavko predsedniku republike Pertiniju, naslovljeno tudi na vse sodnike in poudarja odločnost kategorije, da se upre napadom proti demokratičnemu redu. Uradne izjave obsodbe so izdala tudi združenja sodnikov ter rektorji univerz, med drugim prof. De Ferra za tržaško, kjer je prof. Bachelet poučeval od leta 1961 do 1965. (Iv) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHtiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiimitiimitiiiiiiiiiiu ZARADI PREVELIKE REKLAME V JAVNOSTI Eiseard D’Es ta ing je odrekel udeležbo na bonski konferenci (Od dopisnika Tanjuga) BONN — Nihče noče prevzeti očetovstva propadle ideje, po kateri naj bi se 20. februarja sestali ob Renu zunanji ministri ZDA, Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Italije. S protislovnimi informacijami, ki te dni polnijo stolpce zahodnonemškega tiska, bi lahko napolnili zajetno knjigo. Tema je ostala živa, čeprav politični krogi, ki so blizu bonski vladi nikakor ne želijo prispevati k logični razčlenitvi, za bonsko diplomacijo in tako imenovano »zahodno solidarnost*, nič kaj razveseljivih dogodkov in podrobnosti. Neuradno trdijo v krogih oko., kanclerja Schmidta, da je zamisel o bonskem sestanku šefov diplomacij najpomembnejših zahodnih držav pravzaprav zrastla na zelniku prav tistega državnika, ki je sestanek nekaj dni pozneje dokončno miniral — namreč francoskega predsednika Gi-scarda D’Estainga. Če je verjeti tem glasovom, potem naj bi Giscard, na sestanku, ki ga je imel pred kratkim s Helmutom Schmidtom v Parizu, soglašal s srečanjem zunanjih ministrov petih držav, vendar pa zgolj v neuradnem okviru. Šlo naj bi za nekakšen »pogovor ob kaminu*, kot jih v zadnjem času prakticirajo zahodnoevropski državniki po preverjenem anglosaškem vzoru. Tudi datum — 20. februar — se je Giscardu zdel primeren. Tisto kar je pozneje sprožilo francosko reakcijo in odpoved sodelovanja na sestanku, naj bi tako trdil v Bonnu, je bilo dejstvo, na kakšen način so vest o načrtovanem sestanku predstavili v javnosti. Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, za katerega tukaj menijo, da si posebno prizadeva za brezpogojno ugajanje Ameriki in popolno solidarnost z glavnim zaveznikom, je v soglasju z Washingto-nom spremenil scenarij ministrskega srečanja in se pripravljal, da bi mu dal rang nekakšne uradne konference. Glavno korist od spremembe bi imeli seveda Američani, saj bi bil sestanek zahodnih šefov diplomacij prav na dan, ko se izteka Carterjev ulti-matum Sovjetski zvezi ter bi praktično pomenil demonstrativno odobritev ameriške politike trde roke v afganistanski krizi. V sredo zakulisnih priprav na sestanek petih ministrov je prejšnji teden butnilo poročilo «New York Timesa*, ki je brez diplomatskih ovinkov govorilo o nekakšni uradni konferenci, ki da bo v Bonnu. Francoski predsednik je reagiral ostro in užaljeno, pariško zunanje ministrstvo pa je objavilo suho sporočilo, češ da nima nikakšnega vabila na konferenco v Bonnu in dodalo, da Pariz tudi sicer ni pripravljen pošiljati svojih ljudi po svetu *ma vsak ameriški migljaj*. Spodrsljaj S' konferenco zunanjih ministrov je v Bonnu vzbudil precej nelagodnosti, ker je odkril globoka razhajanja med kanclerjem Helmutom Schmidtom in njegovim namestnikom Genscherjem. Spričo najnovej- šega zbliževanja med Bonnom in Parizom, za katerim je mogoče zaslutiti hrbtenico nekakšne samostojne evropske politike, ki se bo verjetno profilirala šele po ameriških in zahednonemških volitvah, je zelo verjetno, da sta Giscard in Sclmidt ravnala vseskozi v dogovoru. Kdo je torej pravi avtor informacije v «New York Timesu*, ki je uradni Bonn in Pariz nepričakovano postavila pred jasno opredelitev in ki je predčasno razkrila ozadje načrtovanega sestanka zunanjih ministrov? V Bonnu šušljajo, da gre za potezo v stilu Carterjevega svetovalca za državno varnost Brzezinskega. Le ta naj bi si zanko za Schmidta in Giscarda zamislil v letalu, ko se je v družbi ameriških novinarjev vračal iz Pakistana v Washington. Več kot razumljivo je, da so se ZDA poskušale iz afere izvleči čim ceneje in s čim manj trušča. Ne Američani, ne njihovi najbolj nekritični evropski zavezniki ob Renu, namreč nimajo interesa, da bi se Sovjetska zveza zabavala na račun njihove neenotnosti. Francozi so se spet enkrat obnašali v skladu s slovesom, ki ga tukaj uživajo. Giscard D’Estaing je najostrejšemu kritiku taktike, ki jo je v razmerju do Washingtona ubral skupaj s kanclerjem Schmidtom, Bavarcu Francu Josefu Straussu odgovoril s tem, da ga je ob njegovem uradnem obisku v Parizu, ki se je končal v torek, pustil pred zaprtimi vrati. IGO VAJGL SKLEP NA VČERAJŠNJEM SESTANKU LASTNIKOV ZEMUIŠČ Prebivalci Kolonkovca zahtevajo garancije od političnih strank Prizadeti pokazali veliko mero odgovornosti - Občinski svet bo moral dati odgovore na njihove zahteve v tednu dni - Danes razsodba deželnega upravnega sodišča - Nova oblika boja Po ponedeljkovi akciji, ko so prebivalci Kolonkovca preprečili, da bi na enem od razlaščenih zem- ljišč občinski delavci postavili na piše za začetek gradbenih del, so se prizadeti prebivalci včeraj po poldne še enkrat zbrali na ožjem sestanku na domu Justa Kariša, da bi sprejeli odločitev o bodočih oblikah boja v obrambo svoje zemlje Sestanka sta se udeležila tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in eden izmed podpredsednikov zveze Dušan Kodrič. Predstavnika Kmečke zveze sta prebivalcem posredovala izid kou-sultacij s političnimi strankami Skoraj vse stranke so pripravljene na novo prediskutirati to kočljivo vprašanje in v tem smislu podp« rajo boj prizadetih lastnikov. Komunisti so na primer načemo ob strani prizadetega prebivalstva, prav tako socialisti, ki pripominjajo, da bi bilo potrebno konfroriri-rati predloge gradbenikov s predlogi lastnikov zemljišč. Radikalci so se izrekli za vsako radikalno akcijo in tudi SSk je zavrgia svo je prvotno stališče, medtem ko KD pravi: če imate svoje zahteve in protipredloge, jih iznesite in bomo o njih diskutirali. Skratka, politične sile, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, so za diskusijo o «aferi Kolonkovec*. Prizadeti lastniki zemljišč s Kolonkovca so vzeli na znanje stališča posameznih strank in včeraj popoldne odločno povedali, da niso proti ljuskim gradnjam, ki so namenjene de'avcem. nočejo pa, e'a bi te zgradbe plačali s svojo kožo. saj so v ta namen možne še druge lokacije na ozemlju tržaške občine. Da bi pokazali svojo dobro voljo, so lastniki sprejeli sklep, da dovolijo postavitev table, s katero ,ie napovedan začetek gradbenih del. s tem pa še ne dovolijo gradnje same. Včeraj opolnoči ie namreč zapadel rok, ko bi morali dve za drugi začeti z deli, sicer bi izgu bili subvencije. Tako so lastniki zemljišč s Kolonkovca z velikim čutom odgovornosti omogočili prizadetim zadrugam, da dobijo denar. Sami pa bodo iznesli političnim strankam svoje predloge in zahteve, o katerih se bo moral v sedmih dnevih izreči občinski svet Če bodo odgovori zadovoljili lastnike in bodo iznešene določčtje garancije, se bodo ti pogovarjali o morebitnih gradn’ah na njihovi zemlji, sicer pa bodo radikalno nastopili in ne bodo dovolili, da bi njihovo zemljo razorali buldožerji. To je v bistvu izid včerajšnjega sestanka na Kolonkovcu. resnici na ljubo pa moramo povedati, da je bil sklep plod dolgotrajne in žive diskusije, saj lastniki nočejo izgu biti svoje zemlje. Zato so pred časom vložili tudi priziv proti razlastitvam na deželno upravno sodi šče (TAR). Sodišče bi se bilo mo ralo izreči o vsej zadevi včeraj zjutraj, vendar vprašanje je tako kočljivo, da bo posredovalo svoje mnenje oziroma sklep danes zjutraj med 9. in 12. uro. ti njim, ki je trenutno prišel do izraza na Kolonkovcu, a se poraja tudi že drugod.» (mč) PRI za obnovitev politike demokratične solidarnosti V kraju Fagagna se je včeraj sestal najvišji deželni organ PRI. Potem ko je uvodoma razpravljal o vsedržavnem in mednarodnem političnem položaju je deželni tajnik stranke Barnaba orisal trenutno stanje na deželni ravni po odstopu Comellijevega odbora. Med drugim je Barnaba ugotovil, da mesec dni po odstopu le-tega še ni nobene možnosti za rešitev krize ter da je dejavnost velikih strank praktično zamrznjena v pričakovanju na zaključke vsedržavnega kongresa KD. Najvišji deželni organ PRI je ob zaključku zasedanja odobril dokument, v katerem poglablja nekatera vprašanja, ki sq za stranko bistvenega pomena ter se zavzema za obnovitev politike demokratične solidarnosti. Visoke globe za davčne utajevalce gostinskih obratov Posebna komisija za boj proti davčnim utajevalcem gostinskih o-bratov, oziroma lastnikom gostiln in restavracij je izdelala »seznam* glob, ki bodo polnomočno stopile v veljavo 1. januarja prihodnjega le ta. Globe se bodo gibale med 200 tisoč in milijonom. Do 1. julija pa bodo davčni utajevalci plačali eno šestino zgornje vsote, medtem ko bodo od tega datuma do konca decembra letos plačali eno četrtino. Sankcije so predvidene tudi za tiste kliente, ki bi jih nadzorniki dobili brez računa z davčno številko. zato bodo morali vsi zahtevati od lastnikov restavracije račun. Sicer pa se bo morala komisija iz reči še o nekaterih vprašanjih, kot na primer o zapori gostinskega o-brata, če bi se njegov lastnik večkrat »izkazal* kot davčni utajevalec. ZA ODLOČILEN PREOKRET V GOSPODARSTVU Štiriurna splošna stavka jutri v tržaški pokrajini Sindikalna zveza zahteva vrsto konkretnih ukrepov ■ Kako bodo stavkale posamezne kategorije delavcev - Ob 10.30 shod na Goldonijevem trgu iiiiititiMtiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiitiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiitiiitiiiiMiimiinmiiiiiiiiii Bil JC DOBRO POZNAN V TRŽAŠKIH KROSIH Umor prof. Bacheleta močno odjeknil v Trstu Na pravni fakulteti tržaške univerze je poučeval približno sedem let V zvezi z razlaščanjem zemlje na Kolonkovcu smo dobili tudi ti skovno poročilo pokrajinskega iz vršnega odbora SSk. ki se je se stal na redni seji v ponedeljek. V poročilu je med drugim rečeno, d l je občinski svetovalec SSk Aleš Lokar vložil »nujno interpelacijo na občinski odbor, v kateri zahteva, naj občina ustavi oziroma opusti nadaljnji postopek v zvezi z grad benimi načrti v predmestnih pod ročjih, ki so izdelani na osnovi zgrešenih predvidevanj o stanovanj skih potrebah mesta ter na nesocialnem odtujevanju zelenih površin še preostalim kmetovalcem in vrtnarjem, ki od njih živijo in o-skrbujejo mesto s potrebnimi po-vrtninami. Poleg tega so bili omenjeni načrti izdelani v ozkem krogu, ne da bi krajevni sosveti in prebivalci bili z njimi predhodno seznanjeni, kar je tudi .-d e n glavnih vzrokov splošnega odpora pro- Vest o terorističnem zločinu, katerega žrtev je v Rimu postal podpredsednik višjega sodnega sveta profesor Vittorio Bachelet, je močno odjeknila tudi v Trstu. Profesor Bachelet je namreč približno sedem let poučeval administrativno pravo na pravni fakulteti tržaške univerze. Mesto poverjenega profesorja v Trstu je Bachelet prevzel leta 1961, status izrednega profesorja je dobil leto kasneje, redni profesor tržaške univerze pa je postal v mesecu novembru leta 1955. Leta 1968 se je preselil v Rim, kjer je poučeval na univerzi Pro Deo. ». Vest o umoru profesorja Bacheleta je še posebej prizadela Mcr-ja tržaške upiverze de Feri** je v kratki izjavi poudaril, da je izgubil kolego in prijatelja. Dodal je še, da so vsi v Trstu cenili njegovo izredno uravnovešenost, ki mu je omogočala, da je vedno spoštoval vsakogar, tudi tiste, ki so bili ideološko precej oddaljeni od njega samega. Na sedežu deželnega sveta je bila v teku konferenca načelnikov svetovalskih skupin, ko so predsednika Collija seznanili s prvimi podrobnostmi novega zločina rdečih bri gad. V znak žalovanja je predsednik sveta Colli prekinil zasedanje, še prej pa je orisal lik pravnika, ki je dolea leta preživel na tržaški u niverzi. Izrazu solidarnosti so se pridružili podpredsednik deželne vlade Coloni, podpredsednik skupščine Varisco te. načelniki svetovalskih skunin. V svojem imenu in imenu skupščine je predsednik ski odbor krščanske demokracije, ki se je sestal z namenom, da bi določil datum bližnjega strankinega pokrajinskega kongresa. Pokrajinski tajnik Nodari je na začetku zasedanja orisal lik in delo prof. Bacheleta in podčrtal, da se v državi, v današnjih dneh, bije odločilna bitka med prevratniškimi silami in branilci demokracije. Iz dneva v dan so jasnejši nameni teroristov, je še dejal Nodari, ki skušajo razbiti republiko's tem, da fizično izločijo tiste osebe, ki z največjo vdanostio služijo državi. Kar ,se dandanes dogaja v Italiji je stvar nas vseh. je nadaljeval pokrajinski tajnik KD ter pristavil, da politične sile nosijo veliko odgovornost, saj" morajo utrditi državo in okrepiti odnose z družbo. V znak protesta ie enotna sindikalna federacija CGIL - CISL UIL oklicala na Tržaškem 15-minutno splošno stavko (z izjemo javnih služb) ter poudarila, da je umor vidne osebnosti sodstva in demokratičnih inštitucij prizadel vso državo. Colli odposlal sožalni brzojavki vi šjemu sodnemu svetu ter predsedniku prizivnega sodišča iz Trsta dr. Zuminu. Ogorčenje nad novim podlim atentatom rdečih brigad je izrekel tudi predsednik deželnega odbora Comel li, ki je še poudaril, da so teroristi ubili vidno osebnost iz kulturnega življenja, ki je opravliala važno vlo go v samem vrhu sodstva ter predstavnika italijanskega katoliškega življenja. Spomnil se je tudi zavzetosti, s katero je profesor Bachelet opravljal svojo nalogo na tržaški u niverzi ter v boju za obrambo mo ralnih vrednot. Preminulega profesorja Bacheleta se je včeraj spomnil pokrajin- Tržaški obrtniki za ustanovitev razstavnega centra na Gradu sv. Justa Deželni odbornik za turizem Bomben je včeraj sprejel delegacijo združenja obrtnikov iz Trsta, s katero je proučil možnost, da bi v podzemskih prostorih Gradu sv. Justa ustanovili stalni center za razstave in mitinge. V centru bi lahko našla svoj prostor stalna visoko kvalificirana razstava deželnih izdelkov, kar bi brez dvoma pozitivno vplivalo na razvoj turizma v mestu. Center bi nadalje lahko služil za specifične potrebe strokovnih organizacij, saj nima Trst take strukture, kot je n.pr. palača kongresov v Gradežu. • Na pobudo knjižnice Utopia 3 bo drevi ob 21. uri v Cappelli Un-derground v Ul. Franca 17 predstavitev knjige G. Dorflesa Mode & Modi. Prisoten bo tudi avtor sam. Jutri dopoldne bodo vse gospodarske dejavnosti na Tržaškem zastale za štiri ure. Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je namreč včeraj dokončno potrdila, da mora Trst s splošno stavko reagirati na nezadržno poslabšanje ekonomskega položaja na našem območju. Od zadnje splošne stavke v juliju lanskega leta se je tržaška gospodarska stvarnost poslabšala, in sicer predvsem zaradi odpovedi delovnega razmerja 351 delavcev SIRT, zaradi napovedane odpustitve 80 preostalih delavcev bivše pivovarne «Dreher» in zaradi vpisa 227 delavcev Tržaškega arzenala - Sv. Marka v dopolnilno blagajno. Poleg tega ni v programu nobena nova industrijska pobuda na Tržaškem niti na področju državnih soudeležb, niti na zasebnem sektorju. Deželni razvojni načrt pa ne predvideva nobenih novih olajšav za uresničitev morebitnih novih industrijskih obratov v žaveljski industrijski coni. K temu je treba dodati dejstvo, da še vedno niso bile objavljene tehnične študije o gospodarski upravičenosti in izvedljivosti skupne industrijske cone na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. S splošno stavko, ki bo praviloma potekala do 12. ure, bodo delavci podprli zahteve, ki jih postavlja pokrajinska sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL in ki obsegajo predvsem naslednje točke: v tržaških industrijah je treba zagotoviti 1000 novih delovnih mest; delavcem SIRT in Dreher je treba zagotoviti nadaljnjo zaposlitev: sklep o vpisu 227 delavcev Tržaškega arzenala -Sv. Marka v dopolnilne blagajno je treba preklicati, obratu pa je treba zagotoviti primerna naročila; deželna uprava mora izdelati načrt za strokovno izobraževanje mladine in delavcev. Kako se bodo posamezne kategorije vključile v jutrišnjo splošno stavko, je razvidno iz programa, ki ga je včeraj sestavilo pokrajinsko ta jništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Program določa naslednje: delavci trgovskega sektorja, uslužbenci bank in zavarovalnic in delavci v industriji bodo stavkali štiri ure v dopoldanski izmeni; delavci v bolnišnicah, gradbeništvu, šolstvu, državnih in drugih javnih službah ter osebje gostinskih obratov in občinski uslužbenci bodo stavkali ves ,dan; poštarji in telegrafisti 4 ure; osebje kinematografskih dvoran in gledališč prav tako 4 ure; pomorščaki od 8. do 12. ure, upravno osebje pomorskih družb od 8.30 do 12.30; osebje deželne uprave od 9. do 13. ure; delavci v prometu (avtobusi) od 9. do 12. ure; delavci na tržnicah od 9. ure dalje; železničarji zaposleni pri tehničnih napravah od 9. do 12. ure, železničarji na vlakih od 10. do 10.30; pristaniščniki bodo stavkali zadnje štiri ure vsake delovne izmene in osebje telefonske službe od 8. do 8.30. Z jutrišnjo splošno stavko se bo drevi ukvarjal na izredni seji tržaški pokrajinski svet, ki bo izrazil svojo polno solidarnost s stav kajočimi delavci in sprejel resolu-cbo o nujnih posegih za ponovno oživitev tržaškega gospodarstva. Medtem je miljski občinski odbor sinoči izdal poročilo, v katerem poudarja, da se bodo člani odbora in predstavniki svetovalskih skupin u-radno udeležili jutrišnje protestne manifestacije po mestnih ulicah. Odbor je že pozval miljsko prebivalstvo, na,, se prav tako priključi manifestaciji. Svojo podporo stavki je zagotovil tudi rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico. Delavska manifestacija se bo začela jutri ob 9. uri na Trgu pri Sv. Jakobu, kjer se bedo zbrali delavci iz mesta in iz okoliških občin. Od tod se bo razvil sprevod, ki se bo podal no glavnih ulicah na Goldonijev trg, kjer bo ob 10.30 sindikalni shod z nastopom predstavnikov enotne sindikalne z\«eze CGIL CISL - UIL. Medtem ko se Trst pripravlja na jutrišnjo splošno protestno ma- nifestacijo, se še vedno niso polegli odmevi na incident, ki se je dogodil v ponedeljek med manifestacijo delavcev SIRT, Dreher in Tržaškega arzenala - Sv. Marka pred palačo deželnega sveta na Oberdankovem trgu. Tajništvo enotne sindikalne zveze je sinoči izdalo poročilo, v katerem potrjuje odgovornost karabinjerjev za incident in zahteva čimprejšnjo preiskavo dogodkov in objavo ustreznih ugotovitev; podobno poročilo je objavil tudi tovarniški svet obrata «Grandi Motori Trie-ste*. (ef) Predsednik Cossiga sprejel tržaška poslanca Ministrski predsednik Cossiga je včeraj sprejel tržaška poslanca Cuf-fara (KPI) in Tombesija (KD), ki sta mu orisala hud položaj, ki je nastal v Trstu, in izrazila zaskrbljenost zaradi incidentov, do katerih je prišlo predvčerajšnjim v našem mestu. Cuffaro je ministrskemu predsedniku dejal, da se takšna dejanje ne smejo več ponoviti, če ne želimo, da se položaj našega mesta še poslabša. Zahteval je tudi takojšnje ukrepe za rešitev vprašanja SIRT ter ladjedelnice sv. Marka. • Vsi umetniki iz naše dežele, ki nameravajo sodelovati na šestem nagradnem natečaju »Zlati svinčnik*, naj predložijo tri svoja dela umetnostni galeriji «Cesare Sofiano-pulo*. Dela lahko oddajo 13., 14. in 15. t.m. od 17. do 19. ure. • Na pobudo krožka ACLI iz Naselja S. Nazario bo danes ob 18. uri na sedežu krožka zborovanje, na katerem bodo obravnavali vprašanja v zvezi s pokojninsko reformo. Ob splošni pokrajinski stavki proglaša tudi Sindikat slovenske šole celodnevno stavko učnega in neučnega osebja slovenskih šol. Odbor Sindikata vabi vse šolnike, da se udeležijo sprevoda, na katerem bo sindikat slovenske šole prisoten s svojim transparentom. PO ODKLONILNEM ODGOVORU MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO Proseška osnovna šola še naprej brez imena Šolo želijo domačini poimenovati po Ivanu Regentu Ogorčenje med vaščani - Jutri seja združenja staršev V ponedeljek, 11. t.m., je bila seja medrazrednega sveta osnovne šole na Proseku. Predstavniki staršev so na tej seji zvedeli med drugim, da je bila tudi druga prošnja za poimenovanje osnovne šole na Proseku po Ivanu Regentu odbita. Vsa zadeva je med prisotnimi izzvala precej ogorčenja in malodušja. Predsedniku medrazrednega sveta je ravnatelj didaktičnega ravnateljstva osnovne šole na Opčinah poslal dopis šolskega skrbništva, ki navaja dobesedno odgovor ministrstva za javno vzgojo. Odgovor se glasi takole: «Po pregledu aktov, ki ste jih poslali in ki zadevajo poimenovanje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Proseku, po odklo- nilnem odgovoru vseh organov, ki so bili poklicani, da se o tem izrazijo, ministrstvo meni, da ne more sprejeti dokumentacije v obliki, kot jo je predstavil vaš urad. Zato vas naprošamo, da sporočite učiteljskemu zboru, naj pripravi nov osnutek, po možnosti skupaj s šolskim svetom.* Vsak komentar k temu je odveč. O poimenovanju proseške šole je bilo že marsikaj napisanega, vendar je potrebno opozoriti, da v tem primeru je še posebej razvidno, da pristojni organi in šolsko skrbništvo z odgovorom očitno niso pohiteli in so celo vso zadevo zavlačevali. lililllllHlilllilllilliiilliillinniliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI UPRAVNEGA SVETA EAPT Odobren proračun pristaniške ustanove za poslovno leto 1980 Predviden dohodek v višini 122,5 milijarde lir - Optimistični obeti za razvoj tradicionalnega in specializiranega prometa PROTIOSIMSKE SILE PONOVNO V OFENZIVI Trstu je treba zagotoviti še eno priložnost, da se jasno in odločno izreče o problemu proste industrijske cone na Krasu, ki jo predvi deva jo osimski sporazumi med Itn lijo in Jugoslavijo. Izmeriti mu ie treba pulz; dati mu je treba skratka možnost, da se demokratično izreče o zadevi, ki je bila vsiljeno z vrha in za katero ni nihče upošteval mnenja neposredno zamtere siranega prebivalstva. Ta možnost, naj bi bila posvetovalni referen dum, ki ga je svoj čas predlagalo radikalna stranka v tržaškem oh činskem svetu v posebni resoluciji, ki je bila tudi z večino odobrena. V teh stavkih so strnjene uvod ne misli, ki jih je izrekel tržaški melonarski župan Cecovini med včerajšnjo opoldansko tiskovno konferenco v hotelu Jollv Konferenco je sklical novoustanovljeni Odbor za referendum o prosti industrijski coni na Krasu. Za predsedniško mizo okrog župana Cecovinija se je zbrala kar čedna druščina. Po leg Cecovinijevih listarskih tovarišev Bassanija in Gambassinija sta bila radikalca Ercolessi in Pečni Cominotto, liberalec Franzutti, so cialdemokrata Berce in Lama, in-dipendentist Marchesich, predstav nilc mladinske federacije PRI Fo gar in predstavnik srednjeevrop-tkega gibanja Parovel. Zadnji je prisedel še svetovalec Slovenske skupnosti prof. Aleš Lokar, ki ga je pisane antiosim^ka druščina sprejela medse z bučnim aplavzom (!), in ki je slovesno napovedal, da se pridružuje pobudi za referen dum. vendar z željo, da se ne bi sprevrgla v kampanjo proti dobrososedskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Te sile naj bi zaenkrat sestavljale pripravljalni odbor za referendum, vendar njegovi protiosim ski pobudniki vrata na stežaj od pirajo tudi drugim silam, kot je na začetku povedal duhovni vodja o-mizja tželite, da se uresniči prosta in dustrijska cona na Krasu?* — to naj bi bilo vprašanje, na katero bi moralo tržaško prebivalstvo odgovoriti z da ali ne Tržaški občin ski odbor je namreč izdelal podroben sklep, ki obsega vse podrob nosti v zvezi z izvedbo referendn ma. Ta sklep bodo predložili občinski skupščini na seji. ki bo 4. marca. Tedaj se bodo morale vse politične sile o tem izreči. Kaj pa če sklep ne bo sprejel, je bilo vprašanje nekega novinarja. V lem primeru bo odbor izbral druge poti. Lotil se bo novega zbira nja podpisov ali pa kake druge ak cije. je odločno pribil Cecovint Kronika tiskovne konference ob- sega še marsikatero zanimivost. Tako je na vprašanje nekega novinarja, kako je z vprašanjem izvedljivosti referenduma s pravnega stališča, Cecovini odgovoril, da je problem političnega in ne pravnega značaja. Na zaskrbljenost nekega predstavnika Liste za Mihe. da bi nrosto industrijsko cono na mesto na Krasu namestili pr: Orehu, pa je čisto preprosto odgovoril, da si zaenkrat ne poslavlja vprašanja alternativne lokacije. Mi rešujemo po en problem naenkrat, je dejal. Najprej se je treba upreti namestitvi industrije na Krasu, ostale probleme bomo reševali kas neje. Gre za dokaj hudo izjavo, če upoštevamo, da se prav v ten dneh naše mesto sooča s skrajno zaskr bljujočimi problemi. Dovolj ie. če omenimo probleme obratov Sv. Marka, SIRT in Dreher Je mar mislil, da se ni na reševanje teh vprašanj že dovolj čakalo in da je treba še čakati? Če naj sklepamo iz dejstva, da ni teh problemov niti r besedico omenil, bi rekli, da je mislil prav to. Tudi drugi niso govorili o tem. Za vse je bila glavna skrb, kako odstraniti «razpadajoče truplo v omari*, kot je predvideno prosto cono na Krasu opredelil radikalec Ercolessi, ki je še dodal, da ne bo prijateljstva in miru med Slovenci in Italijani v Trstu in tudi med so seanjima državama Italijo in Jugo slavijo ne, dokler tega ttrupla* r.e bomo odpravili. Toda bistvo vse zadeve okrog referenduma o osimski •ndustrijski prosti coni na Krasu je natančno opredelil župan Cecovini, ko je jasno in nedvoumno poudaril, da ne gre za juridično, marveč za politično vprašanje Cecovim se kot. odvetnik sam dobro zaveda, da referendum o določbah, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov m mogoč, če pa protiosimska fronta re ferendum kljub temu vsiljuje dela to zato, kar je njen cilj v predvolilnem obdobju znova razpihniti na cionalistično in šovinistično gonjo proti gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, od ka terega bi Trst imel samo korist. Prav zato pa bo slovenska javnost Včeraj se je sestal upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pri stanišče. Na seji, ki jo je vodi1 predsednik dr. M. Zaneti j, so med drugim odobrili proračun letošnjega poslovanja ustanove. Proračun predvideva 122.5 mili jarde lir dohodkov in prav toliko izdatkov Predvideni dohodki sk naslednji: patrimonialni dohodki (med temi prevladujejo aktivne n-bresti) 1.820 milijonov, razni prispevki (v prvi vrsti državna in deželna nakazila) 16.651 milijonov: dohodki od poslovanja (storitve, ki jih luka nudi klienteli) 52.229 mi lijonov; dohodki od posojil 28.500 mihjcnov lir. Glavne postavke pa sive pa so: stroški za osebje (30 tisoč 563 milijonov), splošni uprav ni stroški (1.350 milijonov), stro ški za poslovanje (24.372 milijonov) in izdatki na račun kapitala (33.805 milijonov). Vrednost dolgov, ki jih je imela pristaniška ustanova ob nja, da je težko ustvariti prijateljstvo med ljudmi raznih narodov brez skupnega jezika. Eno takih srečanj bo v kratkem priredilo tudi Združenje tržaških e-sperantistov. V Sežani se bodo 17. t.m srečali esperantisti naše dežele in bližnje Slovenije, 22. t.m. pa bo kulturni večer na sedežu v Ul. Trento 1. • SUNIA sporoča, da so na ogled seznami z imeni ošeb, ki bodo dobili 528 ljudskih stanovanj. Udeleženci natečaja imajo trideset dni časa od objave seznama,' da vložijo priziv, če so bili izključeni iz lestvice. • Skupnost Družina z Opčin bo priredila v nedeljo, 24. februarja, ob 15. uri na svojem sedežu konferenco, na kateri se bedo pogovarjali o pomenu dejstva, da je dežela priznala je imela pristaniška ustanova oh opensko skupnost ter o pomenu zbi-začetku poslovnega leta, je znaša j ranja podpisov za zak~n o poklic-la 15 116 milijonov lir, konec letošnjega poslovanja pa nai bi se začudenjem sprejela vest, da se je tej politični akciji protiosimske fronte pridružil tudi občinski svetovalec Slovenske skupnosti prof. Aleš Lokar in s tem objektivno, ne-glede na željo, ki jo je ob svoji odločitvi izrekel, podprl tiste, ki so v ponsimskem obdooju znova vzdramili nacionalistična in proti slovenska čustva v delu tržaškega prebivalstva. ta postavka skrčila na 3.503 milijone. V poročilu, ki ga je podal svetovalcem, je predsednik Zanetti izrazil določen optimizem glede predvidenega razvoja blagovnega prometa v luki v letošnjem setu. Luka je namreč že proti koncu lanskega leta uvedla vrsto izboljšav v sto ritve, ki jih nudi domači in tuji klienteli; poleg tega je pristaniška ustanova v lanskem letu okrepila svoje reklamno delovanje v tujini in to naj bi omogočilo, da bi se tradicionalni promet čez Trst v letošnjem letu poveča) za 10 do 12 od sto. Promet čez »trgovsko* luko naj bi narastel z lanskih 2,400.003 na 2,650.000 ton, pri čemer naj hi bile posamezne postavke soudele žene v naslednjem razmerju- rude in premog 380.000 ton, žita m oljčna semena 150.000 ton, les 169.000 ton in kosovne pošiljke 1,960.000 ton. Predviden je nadalje nov na predek v »specializiranem* prometu s kontejnerskimi in trajektnimi (roli on - roli off) ladjami. Kar zadeva problem posodobljenja tehničnih struktur v luki, je predsednik naglasil zlasti pomen pred kratkim najetega posojila 10 milijard lir pri zavodu »Ranca Na-zionale del Lavoro*. Izboljšave v organizaciji dela, ki jih nameravajo izvesti v prihodnjih mesecih, naj bi nadalje omogočile znatno povečanje produktivnosti. Hitrejše in kakovostno boljše storitve naj bi hkrati z nujnostjo izbiranja najkrajše možne poti med Srednjo Evropo in čezmorjem (zaradi naraščajočih cen goriva) zagotovile že v tem letu nove prometne tokove tržaškemu pristanišču. Na koncu se je predsednik Za netti dotaknil še nekaterih vprašanj finančne narave in med drugim dejal, da sc stroški za osebje v tem letu ne bodo bistveno povečali, saj se delovna pogodba, ki je bila sklenjena leta 1978. glasi na triletno obdobje; poleg tega pristaniška u-stanova trdno računa, da ji bo država še v tem letu odstopila dohodek od pristaniških taks, ki se zdaj stekajo v državne blagajne. (ef) nem vključevanju handikapiranih. Skupnost Družina vab: na skupščino vse člane, prijatelje, sindikalne zastopnike in predstavnike tiska. Sopranistka Ferrara na Glasbenih sreianfih V okviru že tradicionalnih Glasbenih srečanj bo jutri v baziliki sv. Silvestra ob 18.30 koncert sopranistke Pie Ferrara, ki jo bo na orgle spremljal Vincenzo De Gre-gorio. Sopranistka Pia Ferrara je uveljavljena pevka, saj je nastopila že v mnogih italijanskih opernih hišah, koncerte pa je imela tudi v Kanadi, ZDA in Španiji. Prav tako je dobro znan tudi Vincenzo De Gregorio. Jutrišnja gosta Glasbenih srečanj bosta izvajala skladbe Bacha. Vivaldija, Duranteja, Langlaisa, Mozarta, Widora in Savaste. Ko je bila prva prošnja za P* imenovavnje odbita, se je zdniže nje staršev zavzelo, da je učitelj’ ski zbor vložil drugo prošnjo. P* bi se šola imenovala po Ivanu »«■ gentu, so se v veliki večini strinjale tudi vaške organizacije, no pa so se izrekle tudi politicif stranke KPI. PSI in SSk. Združenj« staršev je politične stranke in & ganizacije povabilo na skupni sest«' nek, ki je bil 9. aprila 1979 na PF seku. Tedaj so se prisotni domeni"' da pooblastijo PD Prosek - Kcrf" vel, da uskladi celotno akcijo *• poimenovanje šole. O tem sklepu & bili seznanjeni tudi izvoljeni slovenski predstavniki v italijanskem lamentu. Senatorka Jelka Gerbec J« 3. maja 1979 naslovila pismo takt®' nemu ministru za šolstvo Spod®1' niju in samemu predsedniku rep«' blike Pertiniju, v katerem se je vzela, da bi do poimenovanja F' šlo čimprej. Nato je ministrstvo » šolstvo prevzel Valitutti, ki jej; oktobra 1979 pismeno odgovoril F slaneu Lorisu Fortuni, da se bo doglednem času pozanimal, kako J« s poimenovanjem proseške šole. V ponedeljek pa je prišel iz mi* strstva odgovor, da s poimenovanjem ne bo nič in bo torej P°5L. no začeti vse znova. Vest je na PJj seku in Kontovelu dvignila Pre(7 prahu. Prebivalstvo se čuti PrlZ. deto in izigrano. Odbor združenj staršev pa je seveda odločil, da spet sestane jutri v četrtek 14- H®1 Na sestanku se bodo starši domen*! kako nadalje ukrepati, da bi ttjjj proseška osnovna šola čimprej PJ* šla do svojega imena; pa tudi zato. da bi zaslužni domačin Ivan RefP® dobil trajen spomenik. • Danes ob 18. uri se bo na P* seku sestal rajonski svet za žab*1 ni Kras, ki ima na dnevnem rF sporočila predsednika, poročilu srečanju komisije za zdravstvo zdravstvenimi delavci ter vpra» nja svetovalcev. Starosta tržcšk'h Ciganot gost Slovenskega klubu Berto Held. starosta tržaških CS® nov, je bil sinoči gost Slovenske«; Ichlhn FZnoin '\o rtr/zslotnnil . kluba. Gosta je predstavil P1.. sednik Marko Kravos, ki je del j da čeravno Cigane poznamo ib j. Mopedist podrl pešca pri Saležu se je V bližini Bajte pri Saležu pripetila sinoči huda prometna nesreča. Mlad mopedist je namreč podrl pešca, ki se sedaj bori s smrtjo v tržaški glavni bolnišnici. Nesreča se je pripetila okrog 20. ure. Tedaj se je proti domu vračal na mopedu garelli 18-letni Milan Furlan iz Gabrovca 26. Iz še nepojasnjenih vzrokov je v bližini omenjenega kraja podrl 52 letnega jugoslovanskega državljana Radi-voja Zivotiča. Slednji se je namreč pri padcu hudo udaril v glavo. Po prevozu v glavno bolnišnico so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. časa do časa živimo v tesnem ku z njimi, vemo o njihovem n činu življenja, o ustroju družbe, o njihovih navadah tn žir Ijenjskih izkušnjah zelo malo &eS to Held se je izkazal kot zelo . sfer in duhovit sogovornik. "’.kr/ način in njegov sproščen način in domislice so kmalu vnele Njegova pristna osebnost lu zasvojila prisotne, ki so naslovili številna vprašanja, ve j na predvsem na njihove navade običaje. Večer je bil za obiskovalce Jclute prijetno iznenadenje, saj je bil *. binsko zelo bogat. Savina je uvodoma prebrala nekaj čilnejših pesmi iz ciganske V°e „ je, ki jo je prevedel in uredil 1 f Minatti. Nato je sledil P°QoV 13- t m- ob 20- v Tolminu ter jutri, 14. t.m. in v IT*’ 15. t.m., ob 19.30 v Idriji s r^stavo Edivarda Albeeja »Kdo se ** Virginije Woolf?* SOSSETTI banes ob 20.30 Stalno gledališče iz chia 6 Predstavi ia delo Tonyja Cuc-•7^e 0*0, 16. t.m., ob 18. uri (red fi(4^°ritev opere E. Wolf-Ferra-la *štlrJe grobjani*. AVDITORIJ 13', ob 20.30 gle- stavl;6 j ro'amo iz Milana pred-l]a. . . oelo «Mi voleva Strehler* Michelija. bodo ^'toriju v Ul. Torbandena iutran' 23' 'n 2L februarja, tri le Predstave, namenjene šo- 1 1 4 utu ' V| UUlllCUJvUC Vodi t,a eta Sledališča Verdi, ki ga lisb c?reot,graf Alfredo Kollner. So-®iKann m USanna Proja in Tuccio 'teann m------ “ 1 ki trat" ■ 3 sP°redu so trije baleti, in cjr 0 skupno približno eno uro Carmer Otello, Feux d'artifice in Plačna iTa informacije in brezna .j«k vaoila se lahko šole obrnejo Kovni urad gledališča Verdi. Barmv6^,3'3® «Satisfaction love*. Pori io Prepovedan mladini Arisin 81(,let°m. fetta* 18r?(l ^ A.0(l «Una coppia per-grr; Režija Robert Altman. I-fin p Pau' Dooley, Martha Hel- Eden &ni film- - Der i' «Amityville horror Kori Jamor di Dio andatevenel* da„ miuf.er.’ ^ Brolin. Prepove fc*eeki!Tla?ini P°d 14. letom, diavoin d30 *La maledizio... ... telarii •' °arvni film prepovedan GraiS"1, Ped 18. letom, bio ? 16 00 < t« "Pnoschel. Barvni film toodern ko®ar- now9°pUj "0 ~ 21.30 «Apocalypse letom reP()vedan mladini pod 14 r,Preonv^-f1 (,u,l"llll„llllllH!|1|l||||||||||||||||||f||aa|al|||||||||||a|||M|||,llllll,l,ll|ialullll,lllll, (l, mm, h Včeraj-danes V ' 13. februarja tla - iv,i4. D '11 m zatone ob ohŽInfndneva 1016 - Lu-Vi, tFTpl' ‘n zatone ob 14.17. CETRtEKi 14. februarja Vv VALENTIN ob la sb>pinli'i:r,na^iš'ia temperatu-l02i8' Uri « o najmži« 6,2 stopinje, Uti«* us,. st°Pinje, zračni tlak h .kitna rJkn’ brezvetrje, vlaga >.7 ^ova^i '°.skorai jasno, mor-st°Pinje temperatura morja IN SMRTI ta® Cern j v.. Pierluigi Stasi, Abrnm' Valentina Vidmar, ti,3 ^uccohn1111’ Costanza Tersar, M^lHlj b0n' 8tli' 1 kletna Gemma Frann6tni Edoardo Classi, \^/a'1Ce*do Gabaglio, 75 let- ‘“tepCCERl/l E R V 0 na ‘rguvlna .1 ki>». nudi agencija Švab, Assicurazior' Ge nerali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034- podružnica na Opči nah. Ul Salici L tel 211489 PRODAM semenski in jedilni krompir igor po 2,50 din. Stenovec, Verje 47. Medvode P 'Il IT»f-l^MBi Namesto cvetja na grob Stančeta Švaglja darujeta družini Guštinčič in čač 30.000 lir za TPK Sirena. Ob 4. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje žena 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti nepozabne mame Marije Ražem por. Mevlja daruje hč Anica Gorkič 5.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad in 5.000 lir za Skavtsko organizacijo. Ob 7. obletnici smrti nepozabnega očeta Franca Pertota se ga spominja hči Majda in daruje 10.000 lir za Dijaško matico. Marjan Sedevčič daruje 2.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina Olge Daneu darujeta Laura in Ivan Ban 10.000 lir za ŠD Kontovel. VEDNO PEREČE VPRAŠANJE Podgorski predilnici grozi ponovno zmanjšanje sedanje delovne sile Industrijci trdijo, da se bo tovarna samo tako izvlekla iz težav ■ Skrb občinskega in pokrajinskega sveta za ohranitev zaposlitvene ravni v tej tovarni Usoda podgorske predilnice upravičeno skrbi občinske in pokrajinske upravitelje. Vsi želijo, da bi se delo v tovarni nadaljevalo, da bi bilo v njej zaposleno čimveč ljudi, vendarle krajevni upravi nista v stanju ukreniti kaj pozitivnega, ker nimata nikakršnih pristojnosti na tem področju. Tovarna je zasebna last, lastniki so zabredli v finančne težave in se ne znajo izmazati iz njih. Edini možni izhod je v tem trenutku izdatna denarna pomoč deželne finančne družbe Friulia, ki naj bi pristopila kot član v delniško družbo, ki upravlja sedaj tovarno. Te hude stvarnosti se v Gorici dobro zavedajo vsi. Vendarle pa prihaja med političnimi silami do čisto drugačnih pojmovanj. Levičarske stranke očitajo demokristjanom in socialdemokratom, da se niso dovolj zavzeli na deželni vladi, da bi deželna družba Friulia čimbolj izdatno priskočila na pomoč. Predstavniki dveh vladajočih strank, še zlasti socialdemokrati, so zagovarjali čisto ekonomsko računico. Tudi na levi so za tako računico, vendarle menijo, da bi se število zaposlenih lahko ohranilo na višji ravni, če bi deželna vlada priskočila na pomoč s svojo finančno družbo v bolj izdatni meri kot sicer namerava. Razliki v pojmovanju sta precejšnji. Za ene naj bi obveljal sporazum izpred treh let, s katerim so se lastniki obvezali, da ohranijo zaposlitveno raven takšno, kot je bila takrat; v tovarni je bilo takrat zaposlenih več kot 1.600 ljudi. Sedaj pa je zasebna družba, ki je tovarno prevzela, predložila načrt, s katerim naj bi našlo stalno in gotovo zaposlitev samo nekaj več kot 800 ljudi, še manj kot jih sedaj v tovarni dejansko dela. V njej je v službi okrog 970 ljudi, nadaljnjih 350 jih je v dopolnilni blagajni. Vseh v delovnem razmerju je torej nekaj več kot 1.300 oseb. Kar za tristo enot se je zmanjšalo število zaposlenih v zadnjih treh letih. Lastniki hočejo še vnaprej zmanjšati sedanje število zaposlenih. 250 ljudi naj bi predčasno upokojili, druge pa bi vpisali v sezname brezposelnih. V tovarni naj bi ostalo le nekaj več kot 800 ljudi. Lastniki trdijo, da bi tovarna tako lahko gospodarsko uspevala, tudi upoštevajoč dejstvo, da morajo v desetih letih plačati približno osemnajst milijard lir dolgov prejšnje uprave. Vsa stališča sp prišla do izraza v razpravah v pokrajinskem in ob debati „y. pokrajinski že poročali včeraj. Ob zaključku razprave, potem ko so se načelniki skupin večinske koalicije sestali in napisali resolucijo, je bila ta v pokrajinskem svetu sprejeta. V njej ni omenjeno samo vprašanje podgorske predilnice, marveč tudi pereče vprašanje nekaterih drugih tovarn na Goriškem, t.j. tržiške ladjedelnice in tovarn skupine Maraldi. Pokrajinskemu odboru so naložili nalogo, da poskrbi za čimprejšnji sestanek z deželno vlado. Tu naj bi preučili vsa odprta vprašanja Goriške. V občinskem svetu je bila v začetku razprava bolj raznolika. Po županovem uvodnem posegu, iz katerega izhaja, da se je občinska u-prava zanimala za rešitev tega vprašanja, upoštevajoč vse težave, ki so v zvezi z zasebnim lastništvom tovarne, je župan dejal, da imajo obljubo dežele, da bo poskrbela za nov industrijski obrat v Gorici, v katerem naj bi zaposlili od 150 do 200 ljudi (gre morda za farmacevtsko industrijo iz bližine Vidma, ki so ji tam preprečili delo, ker je 0-nesnaževala tamkajšnje vode?). V razpravo so posegli svetovalci Chiarion (KPI), Tuzzi (KD), Paulin (SSk), Del Ben (PSI), Coceani (KPI). Bianconi (PSDI), Drufuca (PRI). Tuzzi in Bianconi sta predlagala resolucijo, ki so jo dopolnili načelnik' skupin. Županu so naročili, naj na sestanku na deželi v Trstu zagovarja ohranitev zaposlitvene ravni v tej tovarni. dustrijo Rinaldi, za njim pa sta spregovorila Pagura in De Simone, ki sta ponovno poudarila pripravljenost in voljo obeh uprav, da se takoj nastopi pri odgovornih organih za zaščito delovnih mest v najvažnejšem obratu na Goriškem. Govoril je tudi predsednik upravnega sveta predilnice Romani, ki je orisal dokument o osnutku preosnove tekstilnega podjetja. Občina odkupila od držav« stavbo liceja «Dante» Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici niso nadaljevali razprave o pravilniku rajonskih kon-zult. Ponovna seja bo v petek. Poleg obširne razprave o položaju v podgorski predilnici, o čemer poročamo na drugem mestu, so svetovalci odobrili nakup stavbe italijanskega klasičnega liceja na Dre voredu 20. septembra. Stavba je namreč sedaj državna last, pred prvo svetovno vojno je bil v njej hotel. Svetovalci so sprejeli na znanje približno petdeset prošenj, ki so jih na deželo s posredovanjem občine naslovili lastniki starih stavb v občini, ki želijo te stavbe popraviti. Občina daje ustrezna posojila z nizkimi obrestmi. O stvari bomo kasneje poročali in prikazali našim bralcem ugodnosti, ki jih nudi ta zakon, saj bo veljal več let. FOTOGRAFSKA KRONIKA PREŠERNOVIH PROSLA V 1*1 Nekaj novega okrog policijskih sindikatov Po enotnem sindikatu policijskih uslužbencev, ki se opira na enotno sindikalno zvezo CGIL, C1SL, VIL, imamo sedaj še avtonomni policijski sindikat. Ustanovni sestanek je bil v sejni dvorani vojašnice aSabotino» v Gorici, pokrajinski koordinator je podčastnik Giuseppe Pittioni. Gre za sindikat, ki ga ho če sedanja Cossigova vlada. V tiskovnem poročilu, ki smo ga dobili v redakcijo, pa ni le običajne vesti o sindikalnem sestanku. Rečeno je tudi, da so prisotni policisti na tem sestanku sprejeli na znanje, da se ustanavljajo skupine državljanov, ki naj nudijo moralno in finančno pomoč policistom - avtonomistom. iiiuiiiiiiiiiuimiiiiitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiMiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinu TODA TITO JE TUDI NAŠ? ČLANEK V «PUNT0 R0SS0» 0 JUGOSLOVANSKI DRUŽBI Niso samo reakcionarji in malomeščani tisti, ki se komajda ozrejo na sosednjo republiko, ugotavljajo pisci zanimivega članka Ali ni Tito tudi naš? se glasi eden od naslovov obširnega informacijskega članka »Jugoslavija, ta neznanka*, ki ga objavlja zadnja številka posoške politične, kulturne in gospodarske revije »Punto Rosso*. Pisci Sandro Cataldo, Karlo Černič in Dario Stasi na treh straneh objavljajo izčrpno informacijo o jugoslovanski stvarnosti, o njenih družbenih izbirah, o njeni ustavni ureditvi, informacijo o tej večnarodni državi, ki je s samoupravljanjem zagotovila tem narodom in narodnostim, ki so jih protiljudske klike v drifgi' švetovrvi ^ojni 'pognale ‘v činskem svetu v ponedeljek zvečer, bratomorno vojno, pravico do samo-O debati v pokrajinskem svetu smo ^fočb®. ifl. svobodnega razvoja v pis in nakupi v Jugoslaviji — pišejo — ljudem niso dali dosti misliti. Potrebna je bila Titova bolezen, da so se vprašali: Ali ni Brežnjev pred vrati? Na to državo, ki je naš sosed, saj meja poteka skoraj po mestu, se komajda ozremo, še hujše je to, da se tako ne obnašajo samo reakciona-ji in malomeščani... «Bencin, to se splača kupiti, kakšen morda kupi tudi meso ...» se zaključuje polemičen del članka ter se nadaljuje s treznim opisovanjem zgodovine jugoslovanskih narodov od osvoboditve dalje ter s posebnim poudarkom na ključne izbire v jugoslovanski družbi, ki so jo skozi posamezne faze pripeljale na sedanjo stopnjo samoupravljanja in neuvrščenosti. Gre za objektiven in pogumen pristop k spoznavanju neke stvarnosti. Krog sodelavcev »Punto Rosso» je s tem pokazal, da se je otresel predsodkov ter da se je lotil obravnave nekega vprašanja z njim lastno odprtostjo. S tem je prav gotovo dal svoj prispevek k objektivnem informiranju svojega kroga bralcev, med katerimi je še zlasti veliko mladih in za napredne ideje zagretih ljudi. Pevci raznih oktetov so po sprejemu na sovodenjskem županstvu položili vence pred spomenik padlim v Sovodnjah in zapeli žalostinko Dalmatinska klapa iz Vele Luke med nedeljskim nastopom v Sovodnjah < f r ■ Msm federativni‘samoupravni Jugoslaviji, »Razmišljati o Titu in Jugoslaviji v kraju kot je Gorica, ni lahko, niti trideset let po hudih napetostih, ki so se pojavljale kot ostanek vojne,* ugotavljajo pisci ter se tega dela lotevajo kljub strastem in zagrenjenostim, ki niso še povsem izginile. Napis »Naš Tito* na Sabotinu vendarle opozarja na posebnost Gorice kot obmejnega mesta ter na »fizično* prisotnost Jugoslavije. Toda na- '7* lil Publika je do zadnjega kotička napolnila prostorno vežo sovodenj-ske osnovne šole med skupnim koncertom Dalmatincev in domačih pevcev PREŠERNOVA PROSLAVA V DIJAŠKEM DOMU '* » Poudarjena univerzalnost misli velikana slovenskega naroda Vsa prireditev je potekala v prazničnem vzdušju . Učenci osnovne šole Ljubljana.Vič so podarili domu 600 knjig Sestanek na deželi o podgorski predilnici Na sedežu deželnega odborništva za industrijo v Trstu je bil včeraj sestanek med raznimi političnimi in gospodarskimi predstavniki, ki so razpravljali o položaju in perspektivah podgorske predilnice Cotoni-ficio Triestino. Prisostvovala sta tudi predsednik pokrajine Pagura in goriški župan De Simone. Uvodno poročilo je imel odbornik za in- IIIIMIIIIIOatMimilllllUIIIIIIIIIIIIHHMHtllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIUlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllldlllllllllllllllll V GORIŠKI OBČINI VEČ MILIJARD LIR ZA NOVO KANALIZACIJO Se vedno obsežna dela ob vpadnicah v mesto Ljubiti Prešerna se pravi ljubiti svoj narod, vss narode, vse človeštvo. V tem znamenju smo letos v Dijaškem domu v Gorici praznovali slovenski kulturni praznik. Za to priložnost je bila jedilnica slavnostno okrašena, mize pogrnjene in okrašene z zelenimi vejicami, na stojalu pred sliko Franceta Prešerna pa šop rdečih nageljnov. »Kaj pa je danes tako pomemb nega*, je vprašal eden od staršev, ki je pripeljal svojega osnovnošolč-ka. «Jutn je naš kulturni praznik*, mu je odgovoril mali gojenec, »se daj bomo imeli slavnostno kosilo, popoldne pa proslavo, s katero bomo počastili 8. februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, našega največjega pesnika.* Ob dnevu slovenske kulture so gojenci prekrili vso steno v dnevni sobi s spisi, ki prikazujejo naše življenje in delo v prvem polletnem obdobju letošnjega šolskega leta. V Goriške ulice so v zadnjem času precej razkopane. Mimo prevoznih težav na vseh vpadnicah v mesto naj omenimo, da še vedno niso zaključili obsežnih del v štandrežu, po ulicah, kjer so polagali kanali zacijske cevi iz jugovzhodnega dela mesta v nove očiščevalne naprave med štandrežem tn Sovod-njami V teh dneh potekajo obsežna dela tudi v nekaterih mestnih ulicah, kjer temeljito popravljajo cevovode za metan. Iz starih cevi namreč uhaja precej plina. Občinska uprava sedaj sporoča, da bodo od današnjega dne za ne določen čas zaprte vsakemu prometu ulice Goldoni, Parini in Bo sizio. Polagali bodo nove kanalizacijske cevi. Za novo kanalizacijo so v zadnjih letih v občini Gorica porabili več milijard lir. • Zunanje ministrstvo je razpisalo javni natečaj za sprejem v službo 54 pomočnikov v izvrševalni delovni skupini. Pojasnila dajejo v kabinetnem uradu goriške prefekture. spisu — razpravi o Prešernu ponavlja gojenka z Župančičem; »Ljubiti Prešerna, se pravi ljubiti slovensko zemljo, ljubiti vse narode, ljubiti vse človeštvo.* Ko zazvoni h kosilu, vsi gojenci praznično opravljeni posedejo za mize, kjer jih čaka za tako svečano priložnost pripravljeno kosilo Med obedom spregovori ravnatelj Edmund Košuta o pomenu današ njega praznika, o obračunu dela, ki ga na takšen praznik polagajo kulturne ustanove, torej tudi mi. Po kosilu se jedilnica spremeni v prireditveno dvorano. Gojenka prebere odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta od 1. februarja 1945 o proglasitvi dne va Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Po kratkem orisu Prešernovega lika najmlajši učenci osnovne šole prikažejo nekaj prizorčkov iz življenja živali. Srednješolci recitirajo Prešernove pesmi; Orglar, Vrbi. del Sonetnega venca in Slovo od mladosti. Gojenka prebere svoj spis. v katerem pravi, da sta Prešernov duh in njegove ideje zdramila tudi primorske in beneške Slovence saj so primorski in beneški pesniki in pisatelji obogatili slovensko kulturno dediščino po Prešernu s številnimi deli in potrdili tako Župančičevo misel iz «Pesmi mladine*, da »neprekinjena drži veriga, iz zarje v zarjo in od dne do dne.» Svojo lepo pripravljeno proslavo so gojenci končali s sonetom »Soči*, ki ga je napisala Ljubko Šor li, kjer naroča rojakom, naj jih druži ljubezen in prijateljstvo. Ob slovenskem kulturnem prazniku so učenci osnovne šole Ljubljana - Vič zbrali za Slovenski dijaški dom »S. Gregorčič* v Gorici 60*1 knjig. Na svojo Prešernovo proslavo so povabili delegacijo gojencev in vzgojiteljev iz Gorice. Sprejem je bil nadvse prisrčen. Na proslavi so nam povedali, da so učenci osnovne šole Ljubljana - Vič zbrali tako lepo število knjig tako, da je skoraj vsak učenec odstopil knjigo iz svoje knjižnice. Med učenci se je hitro razvilo prijateljstvo. Po u radnih pozdravih in zahvali za bo gat in plemenit dar kot je slovenska knjiga smo si ogledali lepo in sodobno urejeno šolsko poslopje: razrede, kuhinjo, jedilnico, saj do bijo tu otroci kosilo in toplo malico, ter dve lepo opremljeni telovadnici. Po zakuski in sproščenem klepetu smo se poslovili z obljubo in povabilom, da se še srečamo in sodelujemo na bodočih kulturnih in športnih srečanjih in to kot prijatelji — znanci, kot je ugotovila ravnateljica šole Humarjeva, rojakinja iz Brd. ko je dejala: «Saj se mi zdi. da se že dolgo poznamo in smo si dobri znanci.* V. P. Prosveta? Predsedniki društev, včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem, se bodo zbrali na posvet jutri zvečer ob 20, uri na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Govor bo o koledarju letošnjih poletnih prireditev. Razna obvestila Na pokrajinskem konzorciju za pomoč in rehabilitacijo, ki skrbi za subnormalne otroke, bodo potrebovali začasno osebje, ki naj bi nadomeščalo osebje odsotno zaradi bolezni. Potrebujejo učno in pomožno osebje. Zainteresirani naj pošljejo na upravo konzorcija v Gradišču ob Soči, Ul. Roma 9 (tel. 99133) prošnjo na navadnem papirju z 0-sebno dokumentacijo. Tam dobijo tudi ustrezna pojasnila. Prosvetno društvo »Oton Župančiči iz Štandreža, priredi v petek, 15. februarja ob 20. uri, redni občni zbor v domu Andreja Budala. Vabljeni. Gledališča PDG priredi danes dve predstavi igre «Najemniki». Obe bosta v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Ob 11. uri za red ŠCBP, ob 20. uri pa za red S-torek in red S-sreda. V Tolminu pa gostuje ob 20. uri Stalno slovensko gledališče iz Trsta z igro Edvvarda Albeeja «Kdo se boji Virginije Woolf?» Predavanja Ženski odsek prosvetnega društva v Sovodnjah priredi danes ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje dipl. psih. Elizabete Čehovin o «Puberteti - idealih*. Ženski oasek PD Briški grič v Števerjanu vabi jutri, 14. februarja, ob 20. uri na vzgojno predavanje prof. Franca Demšarja o odnosih med starši in otroki. Predavanje bo v prostorih na Valerišču. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 «11 colpo segreto di Bruce Lee*. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «Io sto con gli ippapotami*. B. Spencer in T. Hill. Brvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Una donna particolare*. Prepovedan mladini ped 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «L’uomo ragno*. PRINCIPE 17.30-22.00 »West side story*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Imenujem se nihče*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Mojstri Šao-lina*. Hongkcnški film. DESKLE 19.30 »Pomladni veter*. Slovenski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan In ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ulica Fratelli Rosselli 23, telefon 72-340. NA BLEDU POSVET 0 ZKJ IN SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI REVOLUCIONARNA RAST TEORIJE IN PRAKSE SOCIALISTIČNE DRUŽBE Izraelski strah pred Palestinci Osrednja tema posveta, ki so se ga udeležili vsi najvidnejši voditelji ZKJ, je bila problematika zveze komunistov v sodobnih razmerah v SFRJ BLED — Iz zgodovine se učimo za sedanjost in prihodnost, nedavni jubilej, 60 let revolucionarne akcije KPJ oziroma ZKJ, pa nas spodbuja h kritičnemu preverjanju naše revolucionarne nrakse in znanstvene misli o revoluciji. Takšno hotenje izvira iz samega bistva naše revolucije, ki, če bi uporabili Marxov jezik, nenehno kritizira in preverja samo sebe in ki se, kot pravi program ZKJ, nikdar ne zadovolji z doseženimi rezultati. S to mislijo je Stevan Doronjski, predsedujoči predsedstva CK ZKJ začel svoje uvodno poročilo na minulem trodnevnem znanstvenem posvetovanju o «Zvezi komunistov Jugoslavije in socialistični revoluciji*, ki se je v soboto končalo na Bledu. Poudarjajoč pomen Titovih zgodovinskih pobud, ki so v minulih desetletjih od očilno opredeljevale naš revolucionarni razvoj, je Stevan Doronjski dejal tudi, «da je bila za Tita partija vselej revolucionarna avantgarda, boj za interese delavskega razreda in vseh naših narodov ter narodnosti za čedalje svobodnejše življenje pa vzrok, da partija obstaja.* Tudi zaradi takega razumevanja avantgardne vloge KPJ in ZKJ, je bila osrednja tema prispevkov na tem znanstvenem posvetovanju prav problematika zveze komunistov v sodobnih razmerah, torej v razmerah razvoja socialističnega samoupravljanja. Prav tako pomembno je bilo tudi kritično pretehtavanje sedanje prakse zveze komunistov, problematiziranje in obdelovanje pomembnejših vidikov njenega delovanja s stališča boja za uresničitev integralnega samoupravljanja, temelječega na vseh oblikah neposredne samoupravne demokracije. «Vsebino jn metode dela je dosti teže spreminjati, kot smo včasih mislili*, je na vprašanje, zakaj tako počasi premagujemo protislovje med programsko vodilno idejnopolitično in staro vladajočo, torej oblastno vlogo zveze komunistov, odgovarjal eden od razpravljavcev, član predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič. Poudaril je še, da morata teore tična in kritična misel usmeriti svoj pogled v ugotavljanje, kako se splošno sprejeta in pravilna načela ZK izvajajo ali ne izvajajo v praksi. Kiro Gligorov pa je menil, da je etatizem osrednji sporni problem na sploh, ne le v zgodovini ZKJ, marveč tudi pri ocenjevanju mnogih novejših ukrepov. Bisteno pa je vseeno to, je poudaril Gligorov, da ZKJ nikoli ni dvignila etatizma na raven zakonitosti ali celo dogme, kar se dogaja v drugih socialističnih državah. Obvestilo bralcem Ker smo poročilom o tekmovanjih na olimpijskih igrah v Lake Placidu posvetili vso zadnjo stran, smo morali informacije o italijanskem in mednarodnem dogajanju skrčiti na to stran, ki je sicer posvečena bolj kulturnemu dogajanju. Zaradi časovne stiske bodo zato vesti morda nepopolne. Stalne rubrike, ki jih objavljamo na tej strani, pa bomo v mejah možnosti objavili v nedeljski številki. Na vprašanje, kako ZKJ dialektično povezuje razredno z nacionalnim in razrešuje narodnostno vprašanje, je skušal odgovoriti dr. Rudi Rizman, ko je poudaril, da vodilno politično načelo o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ne more nikogar osvoboditi od naloge, da stalno išče odgovorov na nova vprašanja, ki jih zastavlja razvoj. Fajrodin Hodža pa je opozoril na zgodovinsko dejstvo, da je e-konomska enakopravnost temelj vsakršni nacionalni enakopravnosti in prav na tem področju ima ZKJ, kot je opozoril Hodža, še velike naioge. Član predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ dr. Vladimir Bakarič je poudaril, da se je s Titovim prihodom na čelo partije začela pravilna usmeritev za obrambo domovine pred fašizmom, ki je postala lastna partiji in celotnemu ljudstvu. Ta pot se je nadaljevala vse do danes in je iz obdobja v obdobje zagotavljala popolnejše uveljavljanje delavskega razreda oziroma temeljnih idej ZKJ v razvoju naše socialistične revolucije. «Tito je leta 1928 predlagal koncept, ki se je razlikoval od prejšnjega. Razumel je tisto, kar sta razlagala Marx in Engels, namreč da bo delavski razred moral v svojem boju izbojevati vrsto velikih in malih bitk, najbolj značilno pa je, da je Tito opozarjal na ta niz bitk. Tedaj je pripravljal koncept partijske organizacije, ki je bila sposobna izbojevati tudi te male bitke, ki so bile pravzaprav mobilizacija delavskega razreda in delovnih ljudi tega časa. in ki so morale prerasti v veliko množično gibanje*, je dejal Vladimir Bakarič. Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc pa je v razpravi poudaril, da samoupravljanje zahteva teorijo in prakso samoupravljanja. «Naša naloga je prav v tem, da ju najdosledneje povezujemo in dopolnjujemo*, je dejal. «Naša revolucija je v bistvu nadaljnja krepitev, razvijanje in iskanje novih oblik ter delovanja socialističnega samoupravnega odnosa. Po vsebini v bistvu pomeni boj za pravi socialistični samoupravni odnos, oziroma boj za to, da človek res razpolaga s pogoji in sredstvi svojega dela, seveda s tem pa tudi rezultati svojega dela», je v svojem referatu v splošni razpravi poudaril Stane Dolanc. MITJA KOŠIR Bojni čoln izraelske obalne straže nadzoruje območje severno od Hai fe da bi preprečil morebitne desante palestinskih borcev v teh dneh, ko se zaradi sirskega umika iz Bejruta napetost na Bližnjem vzhodu stopnjuje (Telefoto AP) unmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...m,,................................................................................................................... S SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA IN UREDNIŠKEGA ODBORA Zahteven program dela revije Primorska srečanja Revija bo posvečala še večjo pozornost žgoči problematiki, bolje bo pokrivala primorske družbeno politične skupnosti, še bolj bo omogočala sodelovanje Slovencem iz zamejstva in pripadnikom italijanske skupnosti v SFR Jugoslaviji •iiiiiniiimiiJiiimimimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniitHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii llllllltllllllllllllllinitlllllllllfllllllllllll KRATEK ODDIH m * ^ * • ■ y v ^ i * • Trije sovjetski vojaki so si med odhodom zasneženih kabulskih ulic privoščili trenutek oddiha. Drevo jim je kar prav prišlo, da so se naslonili in uživali nekaj trenutkov miru v svežem, a sončnem zimskem dnevu (Telefoto AP) V Lipici je bila v prejšnjih dneh skupna seja Izdajateljskega sveta in Uredniškega odbora revije Primorska srečanja, na kateri so razpravljali in na koncu sprejeli program revije zr letošnje leto. Poleg konkretnih nalog, ki izhajajo iz republiških temeljnih družbenih listin, so si v programu za letošnje leto zastavili predvsem, da bodo bolje pokrivali posamezne primorske družbeno politične skupnosti ter da bo revija še boli omogočala sodelovanje Slovencem iz zamejstva in pripadnikom italijanske skupnosti v Jugoslaviji. V programu je tudi poudarjeno, da bo revija še naprej odprpvljala lo-kalistično miselnost in da bo z objavljenim gradivom prispevala k seznanjanju in reševanju primorske ptoblčhiatike tudi v širšem prostoru. Navzoči so pozdravili usmeritev revije, ki ni monotematska, priporočili so, da se tazširi krog sodelavcev in da se žgočim dogodkom in problematiki posveti še večja pozornost. V zvezi z letošnjimi programskimi nalogami so navzoči poudarili tudi pomen letošnje 35. obletnice o-svoboditve in pa to, da bo revija morala namenjati pozornost zlasti izvajanju družbeno ekonomske resolucije za letošnje leto, pripravljanju srednjeročnih planov razvoja, pospeševanju gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju in podobno. Poseben poudarek velja o-simskim sporazumom. Glede družbenih dejavnosti so menili, da bi se morali še bolj posvetiti predvsem tistim aspektom našega življenja, k' so najbolj značilni za primorsko področje. Udeleženci sveta so bili ob tem seznanjeni tudi z dobršnim delom gradiva, ki je na razpolago za prihodnje številke. Kakor je znano, je dosedaj izšlo 16 številk Primorskih srečanj, naslednji dve pa sta pravkar v tisku. Izdajateljski svet je, potem ko so ugotovili, da je tudi pri republiških dejavnikih ugodno mnenje o reviji Primorska srečanja, potrdil pozitivno oceno in pohvalil dosedanje napore uredniškega odbora. Primorska srečanja so, med revijami, najbolj brana revija v Sloveniji, po vsebini in pestrosti pa zaslužijo nadaljnjo podporo. Tako so namreč menili člani izdajateljskega sveta, ki pa so seveda izrekli še vrsto priporočil, med drugim, da bi morala revija le redneje izhajati, da bi morali obravnavati tudi vprašanja varstva narave in podobno. V nadaljevanju so člani izdajateljskega sveta podprli predlog, da se dmgne naročnina od sedanjih 50 na 100 din letno hkrati pa tudi predlog, ki ga je dala italijanska revija Panorama z Reke, da bi se reviji pobratili. Na koncu so sprejeli finančni načrt za letošnje leto, ki je za okrog 20 od sto večji od lanskega. Načrt so sprejeli začasno, in bo veljal vse dotlej, dokler ne bo mogoče izdelati dokončnega, na temelju nakazanih sredstev. Med drugim so sprejeli tudi sklep o tem, da se letos organizira temeljita akcija za zbiranje naročnikov. Pomembno stališče izdajateljskega sveta in uredniškega odbora Primorskih srečanj je tudi, da se letos dokončno reši vprašanje pristopa vseh primorskih občin k ustanoviteljem revije. VESTI S KOPRSKEGA Obsežni načrti za razvoj ribištva in solinarstva Napori za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo KOPER — Splošna banka Koper ima že nekaj tednov v razpravi svoj načrt za leto 1980, V njem so poudarjeni letošnji trendi, ki veljajo za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo (stabilizacija, izvoz, racionalnejše zaposlovanje), hkrati pa so oblikovali tudi predloge prednostnih naložb. Tu gre med drugim za razvoj proizvodnje organskih kislin, za pomoč Lesonitu in še nekaterim drugim tovarnam ter za razvoj PTT službe. V razpravah o načrtu pa so po sebno pozornost namenili problemom ribištva, ribje industrije in solinarstva. Gre za predlog o združevanju sredstev v višini treh mi lijard dinarjev. S to naložbo naj bi modernizirali ribjo predelovalno industrijo, nabavili nekaj najsodobnejših ribiških ladij ter zgradili tovarno soli. Naj ob koncu omenimo, da pri pravljajo tudi ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za raz- iiiiiiMfiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiHtuiiiiAiiiiiintMtnjiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiimiiiiiiiuiiiiuiifiiiHiii SMRTNA KOSA NA ITALIJANSKIH CESTAH Štirje sodniki umrli v nesreči pri Agrigen tu AGRIGENTO — Italijanski avtomobilisti postajajo vse bolj nedisciplinirani in nevarni: to je v skrajni sintezi smisel statističnih podatkov, ki so jih včeraj objavili malone vsi italijanski listi. Še isti dan, kot bi usoda hotela potrditi zaključke prometnih izvedencev, je prišlo pri Agrigentu do katastrofalnega trčenja med dvema avtomobiloma: v nesreči je pet ljudi izgubilo življenje, trije pa so bili hudo ranjeni. Komaj nekaj ur pozneje so na drugem koncu Italije, v Gornjem Po-adižju, štiri osebe umrle, osem pa jih je bilo ranjenih v dveh prometnih nesrečah. Do strahotnega čelnega trčenja na Siciliji je prišlo na hitri cesti, ki povezuje Caltanissetto in Agrigento in ki postaja vse bolj ena od črnih točk italijanskega omrežja. Na isti cesti se je lani pripetila ena najhujših prometnih nesreč v Italiji, v kateri je umrlo 14 ljudi. Vzrok pred-sinočnje tragedije, v kateri so izgubili življenje štiri sicilski sodniki, ni bil še ugotovljen. Preživele osebe so še pod hudim šokom, drugih oči- vidcev pa ni bilo. Nedvomno pa je katastrofi botrovala tudi prekomerna hitrost. Avtomobila, fiat 128 z evidenčno tablico iz Catanie in volkswagen iste registracije, s katerim so se peljali štirje sodniki, sta trčila v bližini odcepa za Favaro okrog 23.30. Trčenje je bilo strahotno. Gasilci in a-genti prometne policije, ki so prišli na prizorišče tragedije nekaj minut pozneje, so iz skrotovičene pločevine potegnili trupla petih žrtev in sicer delavca Orazia Urša ter sodnike Gaetana Bentivegna, Leonarda Papa, Leonarda Di Francesca in Itala Giovannija Santora. Sodniki, s katerimi je bila tudi pretorica Ma-rianna Li Calzi, so bili namenjeni v Agrigento, kjer bi se morali u-deležiti sestanka struje «enotnost za ustavo*, ki je zmerno levičarsko u-smerjeng struja združenja sodnikov. Tudi dinamika nasreč v Gornjem Poadižju ni bila še povsem pojasnjena, vendar vse kaže, da je bila tudi v teh primerih prekomerna hitrost glavni vzrok tragedij. voj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo. ARHEOLOŠKA NAJDBA NA GLAVNEM KOPRSKEM TRGU Te dni na novo tlakujejo del Titovega trga v Kopru, predvsem pa. utrjujejo temelje, ki so bili precej razmajani zaradi mestnega avtobusnega prometa. Pri delu so naleteli na zanimivo arheološke najdbo. Tik ob cerkve nem stolpu so namreč našli ostar. ke okostij in del zidu, ki najbrž sodi zunaj tistega, kar doslej vemo o starem mestnem jedru. O obeh odkritjih se bodo strokovnja ki dokončno izrekli šele po temeljiti proučitvi. Okostja bi utegnila biti tudi iz razdobja velikih epidemij kuge. BOLJŠA SLIŠNOST RADIA KOPER Na oddajniški postojanki Beli križ je začel redno delovati srednjeva-lovni 20-kilovatni oddajnik Radia Koper za program v slovenščini. S tem se bo vsekakor izboljšala slišnost zlasti na severnem Primor skem in v delu zamejstva. S postavitvijo novega oddajnika na Skalnici pa se ob izboljšala sprejem na UKV območju 101,4 mega herza za prebivalce Nove Gorice in okolice. Prizadevanja za izboljšanje sliš nosti pa se bodo seveda še nadaljevala. Prav zdaj so sredi del za povečanje moči UKV oddajnikov na Belem križu, studio Koper in na Nanosu, v načrtu pa je tudi posta vitev UKV pretvornikov Kuk in Ka nal. kar se bo odrazilo na boljši sprejem na severnem Primorskem in v zamejstvu. l. q RADIO TRST A DANES, SREDA, OB 16.00 MED DVEMA OGNJEMA Danes bo na sporedu neposreden prenos iz radiskega Avditorija A prve javne oddaje «Med dvema ognjema*. Tekmovali bodo dijaki in. razreda goriškega učiteljišča «S. Gregorčič* in III. razreda tržaškega učiteljišča «A. M. Slomšek*. Tekmovalna skupina vsake posamezne šole šteje 10 dijakov, 5 razmeščenih na odru, 5 pa v dvorani. Dijaki na odru so neposredno udeleženi v igri, če pa pridejo v težave, jim lahko pomaga skupina v dvorani. Zastavljenih bo 10 sklopov vprašanj sestavljenih iz učnih predmetov ter iz sodobne družbene in kulturne problematike ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Odprta dimenzija: napadalnost 13.00 Umetnost v mestu: Palermo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.30 Mazinga «Z*, risanka 18.00 Šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 18.30 D’Artagnan: Dvajset let pozneje, 2. epizoda 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Doctor Who: «Arca spaziale*, 3. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash: «11 cecchino*, TV film 21.10 GrandTtalia, oddaja, ki jo vodi Maurizio Costanzo 22.15 športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika. šoli Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba 16.00 Milan: kolesarstvo Program za mladino: 17.00 «Simpatiehe canaglie*, komični film 17.20 Risanke 17.30 Pomisli na številko: Voda, 4. del 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s. . . Carlom Dapportom: vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Odiseja, po Homerjevi pesnitvi Nastopajo: Bekim Fehmiu, Irene Papas, Renaud Verley, Sgilla Gabel in drugi. 21.40 «Si dice donna* 22.20 Trije nezmotljivi: Ipsilonova zgodba TV film Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Zdravje: Rehabilitacijska fr rapija 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Genova, enetgetska prestolnica 20.00 Malo gledališče 20.05 Eno mesto, en film: «La banda Casaroli*. 21.45 Debata o filmu «La banda Casaroli* 22.20 DNEVNIK 3 22.50 Malo gledališče (ponovite'’ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana in 10.00 TV Poročila Sapramiška, pravljica Svetlane Makarovič llM 17.40 Pionirji fotografije, senjsw oddaja 18.05 Hercegovina poje 18.35 Od Chamonixa do Lake Placida 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna športna 20.25 Lake Placid: . Začetek zimske olimp'33« 21.40 Majhne skrivnosti veliki3 kuharskih mojstrov 21.40 V znamenju 9.35 17.45 17.20 I oddaja Zagreb 17.30 TV DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV drama 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dokumentarna oddaja 21.40 TV DNEVNIK 21.55 Dokumentarni film 22.15 Boks: Lassandro — Beneš TRSTA 7.00; 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Tržaške bolnišnice od Ma- sambli narodno - zabavne gl^2 rije Terezije do Katinare; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski kon- 16.30 Primorski dnevnik; Zabavna glasba. radio 1 „ 7.00, 8.00, 12.00, 13-00. "m 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 G1", za dobro jutro; 8.40 Dane >j; parlamentu; 8.50 Glasbeni utr' ceri; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jaz- za: m sebnosti m omika Nadiskih dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska ..glasba;, 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško o-kence; «Odprimo knjigo pravljic*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne: Paleta orkestrov, Jugotonov ekspres; 16.00 Med dvema ognjema - kviz oddaja; 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.70 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, ‘ 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Sjdvester; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Na vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Istrske pesmi in plesi; 16.00 Kino danes; 16.10 Glasbeni flash; 16.32 Crash; 16.55 Pi smo iz.. .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki izvajalci; 18.32 Pesmi; 19.00 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; Ubald Vrabec; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Po domače s pevci in an- pariamentu; B.5U GlasDem , 9.00 Glasbeno govorni prog'3.^ Dacio Maraini; 11.00 Joao to poje A. Č. Jobimove P0^'«: 11.08 Buffalo Bill - nadalje*3^. 11.30 Program z Enricom^-p,. daljevanka; 15.03 Rally; rfc: - tch«®‘lS schijeau,12.03 Vi in jaz: jTU.at našnja dekleta; 14.30 dijsko popoldne; 17.00 Patcn',”‘|j 18.30 Radijska nadaljevank3) Nabožna oddaja 19.35 saj} ka; 20.30 Govorimo o filmu 1 Pojejo Rolling Stones; v22-03 g, > • stne pesmi in tradicije ropa z nami. LJUBLJANA jo 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10-00, 12.00 14.00, 15.00, 19.00 P 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro L, otroci!; 7.30 Iz naših sporj, 8.08 Z glasbo v dober dan, jjj Pisan svet pravljic in zgodb- p Z radiom na poti; 9.45 Tum {. napotki za naše goste iz jj.jš 10.05 Rezervirano za. • ■! jp Znano in priljubljeno; l"113 v-današnji dan; 12.10 Velik' *? „>• ni orkestri; 12.30 KmetijskL^ sveti; 12.40 Ob izvirih glasbene umetnosti; 13.00 rijj1 do 13.00 - Iz naših krajev; Priporočajo vam. . .; H®, jj>>i miši jamo, ugotavljami; UfJ.Js poslušalci čestitajo in P°z“r' ig.J1 jo; 15.30 Zabavna glasba: {6J0 «Radio danes, radio juir1*:-. iP «Loto vrtiljak*; 17.00 Stud 17.00; 18.00 Zborovska SPfV prostoru in asu; 18.15 N®STZfik1 18.30 Odskočna deska; 19 ® ^ noč, otroci!; 19.45 Minute ' samblom Dobri znanci; 20 . 20^ cert za besedo ljiibczen; )aIl0iji Minute s skladateljem 33 Potočnikom; 2105 Richard ^ ner: Odlomki iz glasbene jfi «Valkira»; 22.30 Revija slov«1 pevcev zabavne glasbe Bob Woodward Carl Bernstein mornv PADEC 102. Prevedel Dušan Dolinar Med dnevom so se nadaljevali uradni razgovori. Sovjeti so igrali na to, da predsedniku in njegovim spremljevalcem niso povedali, kaj jih čaka po programu. Brežnjev je legel k počitku, pa so sestanek odpovedali, nato se je nepričakovano prikazal odposlanec iz protokola in povedal, da se bo sestanek začel čez nekaj minut. To se je ponavljalo skozi nekaj začetnih srečanj. Nixon in njegovi ljudje so bili razdraženi, vendar sp se s taktiko sprijaznili. Sovjetska strategija je merila k temu, da bi omajala njihovo odločnost. Psihološko vojskovanje se je nadaljevalo tudi v soboto, 29. junija. Brežnjev je vztrajal, naj predsednik leti z njim v njegovo počitniško zatočišče ob Črnem morju. Nato so potovanje odložili, češ da je slabo vreme, čez eno uro pa so ga napovedovali za uro kasneje. Takoj nato •o odhod spet prestavili na prvotno napovedani čas — tako naj bi po besedah Rusov izkoristili vremenski premor. Nato so ga vnovič odložili, nekaj minut potem pa so Američane obvestili, da bo odhod čez pol ure. Na letalu generalnega sekretarja iljušin-62 sta Brežnjev in Nixon malicala kaviar. Po štirindevetdeset minut trajajočem poletu sta se odpeljala v dačo Brežnjeva Oreanda, ki leži vrh odsekane stene nad morjem.* Brežnjev je predsednika pospremi) do roba in nato v dvigalo iz pleksi stekla. Spustila sta se na obrežje. Medtem ko sta voditelja opazovala sončni zahod, je Ziegler pripomnil, da je razkošno počitniško bivališče ruskega voditelja zelo podobno Nixonovemu posestvu San Clemente. Naslednje jutro sta se moža peš spustila k obali in sedla k plavalnemu bazenu ob njej. Nato sta se povzpela na vrh stene, kjer je gnezdila dača, se posprehodila na bohotne vrhove in občudovala tolmune z lilijami. Haig, Kissinger in peščica sodelavcev Brežnjeva so capljali za njima. Tedaj je predsednik nepričakovano zahteval, da se sestane z Breznjevom med štirimi očmi. Voditelja sta se odpravila proti pogajalni dvorani med glavno dačo in dačami za goste, drugi pa so ju čakali pri plavalnem bazenu. Kissinger bi moral biti po programu ves dan s predsednikom; pogajanja so prehajala v najbolj odločilno fazo. Ves besen je bil, ker so ga izključili. Predsednik se je v merjenju z Brežnjevom ponovno dobro odrezal, vendar tokrat še vedno ni do konca obvladal snovi iz knjige za priprave in Kissinger je menil, da ne bo kos Brežnjevu, ki je zmerom kar se le da pripravljen. Brežnjev je ponavadi obvladal podrobnosti, kakršne je predsednik običajno prepuščal sodelavcem. Kissingerja je skrbelo, da bi predsedniku ob kakem pomembnem vpra- šanju utegnilo spodrsniti, bal se je, da se bo spustil na kako neznano področje, da bo nehote, po naključju za prenizko ceno dal kaj iz rok. Kissinger se je potil. Minila je ura. Korakal je ob plavalnem bazenu gor in dol. Ura in pol. Zdaj je svoje skrbi zaupal sodelavcem. Nixon in Brežnjev nista sama še nikoli govorila tako dolgo. Dve uri. Kissinger si je živo predstavljal, kako dvojica sedi za konferenčno mizo iz svetlega lesa, pred njima pa so po pladnjih razvrščene različne pijače. Naposled so k sestanku poklicali tudi druge. Med nadaljevanjem uradnih razgovorov je bilo videti, kakor da voditelja sploh nista govorila o bistvu pogajanj. Dnevni red so načeli natanko tam, kjer so ga bili prej pustili, kakor da se vmes sploh ni nič zgodilo. Kissinger in Haig sta bila hudo v skrbeh. V skrbeh so bili tudi vsi drugi predsednikovi spremljevalci. Niti sanjalo se jim ni, o čem sta razpravljala onadva. Toda o čemer koli sta že govorila, bilo je jasno, da predsednik ni prevzel nikakršne obveznosti, ki bi spodkopavala ameriško pogajalsko strategijo. Ko so se pogajanja aotaknila tehnične snovi, je Nixon prepustil vodilno vlogo Kissingerju. Brežnjev je vodil sovjetsko stran dalje, dva sovjetska generala pa sta hodila iz dvorane in se spet vračala vanjo s prikazi različnih ravni raketne oborožitve. Nato je Brežnjev nenadoma povedal, da se o omejitvi ofenzivnega jedrskega orožja ni mogoče sporazumeti. Dokler ne bodo Američani popustili bolj, kakor so, ni mogoče doseči ničesar. Američani morajo Rusom dovoliti, da si zgrade več raketnih izstrelkov ter z njimi odtehtajo daljnosežne ameriške bombnike v Evropi in rakete z več jedrskimi konicami. Videti je bilo, da predsednik ne ve, kaj bi. Kis*X je bil presunjen. Odpor sta pričakovala, vendar ne t0*1 ga. Brežnjev je ubral skrajno trdo linijo. Poskusila sta vnovič. Brežnjev se ni umaknil niti za las. ,/ Predsednik je sedel, zrl skozi okno in si og,e® / morsko gladino. Obupano si je želel, da bi m0£elJ nesti s seboj v Washington vsaj nekakšen spo^V toda popustiti ni mogel nič več, ne da bi žrtvova* t teške interese Združenih držav. Preostala mu ni n° karta več. Ostal je pri svojem. Zvečer so predsednik in njegovi sodelavci v6Č®^jjif 35 metrov dolgi jahti sovjetske vojne mornaric0-in Brežnjev sta odšla na krmo in srkala pijačo. Pluli S°V nem morju mimo gorovja Jaila. Brežniev. ki ie nosil s°V nem morju mimo gorovja Jaila. Brežnjev, ki je nosh ^ očala, je kadil cigareto za cigareto. Levi rokav sivega suknjiča mu je zdrsnil navzgor in razkrij f ..., fcuuuu lin v /.g Ul lil I relo zapestje z dragoceno zlato uro. Predsednik.^ imel na sebi sive športne hlače in športni suknT^f stanjeve barve, na katerem je imel zataknjeno a[ d' sianjeve oarve, na katerem je imel zataknjeno ; v značko z običajno ameriško zastavico, je strmel 00 C1' love. Zdelo se je, da nekam hrepeneče zre pr0^6 obraz mu je veter včasih zanesel kak pramen las 4 • Oreanda je okraj Jalte in leži samo pek kilometrov --------„------ ------------ ----- „„ ^ „,„c,ltcllu JPr,jjrtJ),> jih je, da je Jalta, sedež zgodovinskega srečanja, med Roosv«1 ^ in f M,, i..„l.: 11 ...m •• mir j * • ■ 1/1! iIa ' --------------------- ---------------- ^ 0°, 10*511 večjega mesta. Ko so Rusi sprva predlagali, naj bi bil eden 00 kjer bodo tekla pogajanja, tudi Jalta, so se Američani upr11, - 7' - - - Brcvailjtt, int’U iVLA7 ■ (V* if linom in Churchillom v letu 1945, ostala simbol amcriškcri0. vdaje* pred Rusi. Moštvo, ki je pripravljalo obisk, je sP0^-« devo domov, v VVashington, pred: ednik pa je odgovoril. n«J 1 ^ če Brežnjev tako hoče. Sovjeti so v zameno privolili, da b°dU kot sedež pogajanj Oreando. Koper 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Stress, film Režija: Corrado Prisco Igrata: Lou Castel in ^ Randone 22.15 Boks: Beneš — Lassandro ne, im fa< 2 »li je tin 8V( nif sin * 20/ Ur, tel ii V. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. februarja 1980 DANES V PESARU BENES - LASSANDRO ZA EVROPSKI NASLOV Nalučan Marijan Beneš je ie dvakrat uspešno branil naslov v superwelter kategoriji Damiano Lassandro prvalf^^ — Evropski boksarski letni Ran Sl!perwe*ter kate6°r>ji. 28-bo dana alučan Marijan Beneš, se ton DatZVečer Pomeril z Italija-tanjn "1!anom Lassandrom v sre-slov. 'lini avt?em za evropski na-Uspešnn s/ej je Beneš že dvakrat jiija, Kj . nd naslov, za Damia-je tj> v ,J® štiri leta starejši, pa se Prerj„jetno zadnja priložnost, da b°ri jt ,ne. v evropski vrh in prislovov i^1 -vsai enega izmed na-klosti.' Pn je imela v prete-! •silna vp- ^Povedi Zanona namreč Pobeni j sv°jega predstavnika v1 !|JPerweWed, kategorij. Ravno vi Pfltod . kategoriji pa je bila I se sanin°»!?0 zastopana, spomnimo Vana Mazzinghija, Benvenutija, SrečaL. °ssija, Mattiolija. tešem ji6 ??ed Lassandrom in Be-isnuar;„ “ilo na sporedu že 16. radi obpj yendar so ga morali za-faka nj|e.osti jugoslovanskega pr- sta v Pesaru na sporedu še dve srečanji, in sicer: SUPERWELTER: Luigi Minchillo (Pesaro) — Nelson Gomez (Brazilija). SUPERLAHKA: Jean Jose Gime-nez (Argentina) — Artur Fogeiro (Portoriko). Srečanje med Benešem in Lassandrom si bomo lahko neposredno ogledali na prvem sporedu italijanske televizije, ki ga bo prenašala v okviru «športne sred-* ob 22.15. NOGOMET Prijateljske tekme Udincse - Auštria ne bo VIDEM — Predvidene nedeljske prijateljske nogometne tekme v Vidmu med Udinesejem in Austrio z Dunaja ne bo, saj so kar štirje videmski nogometaši poškodovani, in sicer: Osti, Vagheggi, Leonarduzzi in Pin. Trener Orrico bo tako raje izkoristil prvenstveni premor za vadbo v planinah, da bi se tako nogometaši osvežili pred nadaljevanjem zelo napornega prvenstva prve lige. RIM — Madžarska državna nogometna reprezentanca, ki je na turneji po Italiji, je v včerajšnjem prijateljskem srečanju s 3:0 premagala enajsterico Banco Roma, ki nastopa v italijanski C-2 ligi. KOLESARSTVO Pijnen - Fritz v vodstvu MILAN — Ob 18.30 je bilo včeraj stanje na šestdnevni kolesarski dirki v Milanu naslednje: 1. Pijnen - Fritz 87 2 De Vlaeminck - Dewolf 75 3. Swendsen - Savary 66 4. Sarami - Sercu (po 1 krogu) 138 5. Hermann - Schutz 106 NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE Olimpijsko moštvo SZ proti mladim «azzurrom> Za italijanskega trenerja je tekma pomembna zaradi bližnjega srečanja s Turčijo v okviru kvalifikacij za olimpiado Z=7egr se je .10 no nolflion 71 Hnr po poklicu zidar, ^ tooJi Precejšnjih težavah, ker ^ niv, ?reMniti s treningi, saj % ,ga časa na pretek. Š bifa 111 Da tudi Beneš, ki tre-M. zg*.. .vodstvom Nemca Zeller-tripravjj i ' da se ni tako dobro Beneš ■ za prvi dvobo-i-Sto l™3 za sabo bogato ama-i^slovan^0' Trikrat je osvojil i^jbolitj skl naslov, dvakrat je bil Ni v P,na Balkanu, leta 1973 pa Jfeia tph0?' Ne odliku,ie «a iz' ®Nni i e.nika. ampak predvsem fč ose.:1. udarci, s katerimi je Sčai ‘aaftih srečani kar deset * Sled nec .koncem. Poleg dvobo-. enesem in Lassandrom bo- Darijan Beneš FIRENCE — Današnje prijateljsko nogometno srečanje med italijansko državno reprezentanco «under 21-B* in olimpijsko enajsterico Sovjetske zveze bo trenerju Azegiiu Viciniju služila predvsem za to, da preveri formo nekaterih igralcev, ki bodo 2). februarja igrali proti Turčiji v okviru kvalifikacij za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Moskvi. To velja predvsem za Tassottija, Ni-colettija, Fanno in Tassottija, ki jih je uvrstil v olimpijsko reprezentanco. Glede sovjetskih igralcev, ki so sedaj na turneji v Italiji in so se že izkazali 3 zmago nad Arezzom (4:1) in Nuorom (8:0), velja povedati, da so pcpr^no nekaj let starejši od svojih italijanskih vrstnikov. Vicini je najavil naslednjo enajsterico: Zinetti, Tassotti, Tacconi, Mondarlini, Guerrini, Albiero, Musel-la, Fusini, Nicoletti, Bonomi, Fanna. NA TURNIRJU V VIAREGGIU Danes četrtfinale PESARO — Na mladinskem mednarodnem nogometnem turnirju v Viareggiu so včeraj odigrali zadnja štiri srečanja, tako da je znanih vseh osem enajsteric, ki se bodo pomerile v četrtfinalu. Poleg Napoli-ja, River Platea, Fiorentine in Du-kle so si uvrstitev včeraj zagotovile še Milan, Lazio, Real Madrid in Porto. IZIDI Perugia - Porto 2:1 Lazio - Juventus 3:0 Real Madrid - Celtic 1:1 Milan - First Dunaj 2:0 LESTVICA 1. SKUPINA: Fiorentina 5, River Plate 4, Aris 2, Avellino 1 2. SKUPINA: Napoli 5, Dukla 5, Torino 1, Partizan 1 3. SKUPINA: Porto, Milan in Perugia 4 (.Perugia izločen zaradi slabše razlike v golih), First Dunaj 0 4. SKUPINA: Lazio 4, Real Madrid in Juventus 3 (Juventus izločen zaradi slabše razlike v golih), Celtic 2 . ČETRTFINALE DANES: Napoli - River Plate: Fiorentina - Dukla JUTRI: Milan - Real Madrid; Lazio -Porto Polfinale bodo odigrali v soboto, medtem ko bo finale na sporedu v ponedeljek. V OKVIRU 15-LETNKE KOŠARKARSKE AKTIVNOSTI PRI SZ DOR Slovenska interliga v minibasketu Pet zamejskih društev in Kraški zidar iz Sežane - Nastopili bodo igralti letnika 1968 in mlajši ■ 1. 3. v Gorici, 16. 3. v Sežani, 29. 3. v Trstu V okviru 15-letnice košarkarske aktivnosti pri SŽ Bor bo letos naše mestno društvo priredilo vrsto košarkarskih manifestacij, osrednja prireditev pa 'x> «3. festival Bor Mi-nibasket*, za katerega se je prijavilo že 22 društev iz Italije in Jugoslavije. Kot prvo letošnjo prireditev pa bo ŠZ Bor organiziralo Slovensko in-terligo v minibasketu za košarkarje letnika 1968, katere se bo udeležilo pet zamejskih društev in Kraški zidar iz Sežane. Slovenska interliga v minibaske-tu naj bi bil prvi poskus neposrednega in kontinuiranega navezovanja športnih stikov z društvi ob meji. To naj bi bil le prvi in majhen poskus v tem smislu za tako mlade športnike. Poskus, ki naj bi se po želji organizatorja v bodoče razširil na druge košarkarske kategorije. Pobuda je pri društvih, ki se bodo udeležili te Interlige, naletela na veliko odobravanje in že to je lepo jamstvo za uspeh te, za minibasket prve «skromne» prireditve, ki naj bi bila majhen korak na poti do spoznavanja najmlajših športnikov ob meji. Slovenske interlige v minibasketu se bodo udeležila naslednja društva: SKUPINA A Bor Trst Kraški zidar Sežana Sokol Nabrežina SKUPINA B Dom Gorica Kontovel Polet Opčine Igralo se bo v treh rokih in treh različnih krajih, da bi tudi najmlajši «spoznali» različne slovenske telovadnice. Spored Interlige GORICA Sobota, 1. marca 1980 14.30: Kontovel - Dom 15.30: Bor - Sokol 16.30 Polet - Kontovel 17.30: Bor - Kraški zidar SEŽANA Nedelja, 16. marca 1980 (Nova športna dvorana v Sežani) 9.30: Kraški zidar - Sokol 10.30: Dom - Polet 11.30: prva iz A skupine — druga iz B skupine 12.30: prva iz B skupine — druga iz A skupine TRST Sobota, 29. marca 1980 (Stadion «Prvi maj* v Trstu) 15.00: finale za 5. mesto 16.00: finale za 3. mesto 17.00: finale za 1. mesto 18.00: nagrajevanje 18.30: zakuska ATLETIKA VČERAJ V BEOGRADU Milič izboljšal državni rekord v metu krogle (21,14 m) BEOGRAD — Na včerajšnjem atletskem preglednem tekmovanju v Beogradu je član beograjske Crve-ne zvezde Vladimir Milič izboljšal državni rekord v metu krogle z znamko 21,14 m. Prejšnji rekord, prav tako last Miliča, je bil 20,58 m. Na včerajšnjem tekmovanju je Milič dosegel poleg rekorda še dve zelo dobri znamki (20,71 in 20,78 m). Na tem tekmovanju se je izkazal tudi Ivančič z metom 20,20 m. KOŠARKA Zmaga Zadra ZADAR — V košarkarskem pokalu prvakov je včeraj Zadar doma premagal Barcelono s 96:90 (45:40). Najboljša v vrstah Zadra sta bila Skroče (32 tečk) in Petranovič (22), pri gostih pa Sibillio (29) in Ansa (26). Sklicanih 12 igralcev za srečanje Italija - ČSSR RIM — Za prijateljsko košarkarsko srečanje med Italijo in češkoslovaško, ki bo 27. t.m. v Livornu, je bilo sklicanih dvanajst igralcev, in sicer: Bariviera (Gabetti Cantu), Bonamico (Billy Milan), Boselli (Bil-ly), Brunamonti (Arrigoni Rieti), Caglieris (Sinudyne Bologna), Della Fiori (Canon Benetke), Ferracini (Billy), Generali (Sinudyne), Gilar-di (Acquafabia Rim), Meneghin (E-merson Varese), Vecchiato (Šarila Rimini), Villalta (Sinudyne). Poleg njih so še na razpolago Guaico (Emerson), Ricci (Acquafabia) in Zampolini (Šarila). " ; '■ ■' ■ ' ‘ ... ■ :|§ * .J • V : - . ' ’ ip&ll. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija prve italijanske košarkarske lige je izključila za dve koli Della Costo (Po-stalmobili), za eno kolo pa Gratto-nija (Canon) in trenerja Rusconija (Emerson). Posnetek s košarkarske tekme dečkov Inter 1904 - Polet tiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniUKiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHifiniiiiiiHB ODBOJKA V SOBOTO V PRVI ZENSKI DIVIZIJI Slogašice osvojile slovenski derbi Po pravem maratonskem boju so premagale favorizirane Kontovelke - Izid zadnjega seta 19:17 Sloga — Kontovel 3:2 (15:8, 10:15, 15:8, 13:15, 19:17) SLOGA: čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena in Tiziana Križmančič, Lazar, Milič, Ra-žem, Zoch. KONTOVEL: Ban, Tatjana in Val-nea Cibic, Črnjava, Denis in Ma-riza Danev, Menegatti, Prašelj, Štoka. Osrednja tekma v prvi ženski diviziji je bila v soboto pri Banih, kjer sta se spoprijela Sloga in Kontovel. Igralke obeh ekip so tekmo Kadeti: Brežani pred vrati moštva Edile Adriatica šestila SfH, 15SCf° Klavnega odbora za «r' •nV> ob 20. uri na sta->naj». šola * sv ktn.', 0l b® seja odbora jutri, ^kaV* V TrS‘U’ UL ^ ^ * * * v P1’’1’®')3 tečaj turnega N^ca ,"n „nede'jah O- 23. in 20/TnNu dr,,s?' aPrilaL Vpisovanje jutri U]!tva’ U1' sv. Frančiška tol Za ini t.m., od 20. do 21. N 742 4g^nacLe telefonirati na »Pm^I0NR>TEN,ŠKA SEKCIJA likoma * | s°Vi)l1E,^k'e Ob ponedeljkih nH >8 do 18. ure. Sfc*H»?,lidlna £■ . ^kreanVJ .vr*ca Sole «Albert "fasle. Kreae,Jska tel(iva(|ba w SPD TRST > . Prireja Cal »urn ^ene" uis?lne « začetnike in v 4 e9a smučanja 14' ‘edežu dru*tva, ^n.č'ška 20/m. jutri, t h inf« * 21- ura- 5t" 792488 ^ telefonirati na NOGOMET NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH V V' VISOKA ZMAGA NARAŠČAJNIKOV ZARJE V deželnem prvenstvu najmlajših proseško Primorje praznih rok - Bregovim kadetom točka NARAŠČAJNIKI Zarja — S. Luigi For You 6:0 (2:0) ZARJA: Racman, Paoli, Ridulfo, Crociati, Corona, Burni, Zol Fonda, Ražem, Tognetti, Stancich (v d.p. Gregori). STRELCI: v p.p. Fonda, Ražem; v d.p. Zol, Zol, Ražem, Tognetti. Enajsterica Zarje se je po premoru zopet vrnila na igrišče. Ba-zovci, ki :o igrali v okrnjeni postavi, so se že ob začetnem žvižgu pognali v napad s trdnim namenom, da osvojijo ves izkupiček. Napadi so se vrstili kot na tekočem traku in prvi gol je padel že v dvajseti minuti igre, ko je kapetan Fonda z res lepim strelim ukanil nasprotnega vratarja. Pred odmorom je Ražem podvojil. V drugem polčasu smo bili priča pravi ekshibiciji bazovskega napada Padli so štirje goli, lahko pa bi jih bilo vsaj dvakrat toliko, če bi bili napadalci prisebnejši. Ob koncu naj pohvalimo vso ekipo, v kateri so iztopali zlasti Tognetti, Ražem ter požrtvovalni kapetan Fonda. Milič Breg — Montebello 1:1 (1:0) BREG: Korošec, Šavron. Alberti ni, Gregori, Bartole, Tul, Kraljič, Costa, Pizzi, Mikol, Žerjal STRELEC za Breg: v 19. minuti Mikol Bregovi naraščajniki so ponovno remizirali. Igra se je praktično odvijala enosmerno, saj so bili Brežani vseskozi v napadu. Zgrešili so vrsto ugodnih priložnosti, vseeno pa so prvi prišli v vodstvo z golom Mikola. V drugem polčasu so Brežani še vedno napadali vendar so v obrambi zagrešili napako, sodnik je dosodil enajstmetrovko in izenačenje je bilo neizbežno. SMI Primorec — Zaule n.o. V naraščajniškem prvenstvu je bila tekma Primorec - Zaule prekinjena v prvi minuti drugega pol časa pri stanju 1:1 zaradi megle. Bruno Križmančič KADETI Breg — E. Adriatica 1:1 (1:0) BREG: Smotlak, Tritta, Albertini, Klun, Tul (Šavron), Pavletič, Kraljič, Peroša, Zobin, Cigoi, Senica. STRELEC za Breg: Klun v 22. minuti Po treh zaporednih porazih so Brežani končno zopet dobro zaigrali in celo presenetili. Na domačem igrišču so se v soboto spoprijeli z močno tržaško ekipo E. Adriatica, ki je trenutno ob samem vrhu lestvice (v prvi tekmi je Brežanom nasula kar 5 golov), in uspelo jim je izenačiti. Po prvem polčasu, ko so povsem nadzorovali na igrišču, so cplavi* prišli tudi v vodstvo po zaslugi Kluna. Gostje so nato po napaki Bregove obrambe remizirali. SMI MLADINCI Mladost — Pieris 1:2 (1:1) MLADOST: Dario Zanier (Cro-selli), Devetak, Davorin Zanier, Bruzzacchese, B. Ferfolja, Pahor, Frandolič, Visintin, M. Ferfolja, Kobal, Marušič. Po zadnjih uspešnih tekmah so mladinci Mladosti tokrat na domačih tleh izgubili s Pierisom. Gostje so že v uvodnih potezah premagali domačega vratarja, toda le nekaj minut kasneje je Marko Ferfolja z lepim strelom izenačil. V nadaljevanju pa so naši fantje popustili, to so izkoristili gostje ter brez težav prešli v vodstvo. Domačini so zaman skušali priti do remija, saj so jim telesno boljše pripravljeni gostje nudili trd odpor. D. Gergolet NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO Primorje — Sangiorgina 0:1 (0:0) PRIMORJE: Biagi, Metelko, Husu, Antoni, Martellani, Sedmak, Vi-dali. Abbondanza, Celea, Meden, Ronchetti. Proseško Primorje je zopet doma izgubilo, in tokrat proti solidni e-Uini Sangiorgine iz San Giorgia di Noftaro. Prosečani tudi tokrat niso zaigrali borbeno. Bolj požrtvovalni gostje, čeprav niso pokazali več kot Prosečani, so pa znali izkoristiti edinstveno veliko priložnost za gol v vsem srečanju in tako odnesli domov obe točki. V. H. ZAČETNIKI Chiarbola A — Primorje 7:0 (3:0) PRIMORJE: Boštiko, D. Comino, Faggin, Depase, Micheli, Simad, Marcuzzi, Sardoč, Comino, Kralj in Kemperle. Prosečani so v gosteh proti prvo-uvrščeni ekipi Chiarbole A izgubili kar s sedmimi goli razlike. Sam izid jasno priča o dejanskem stanju na igrišču, kjer so bili domačini v stalni premoči, saj so že po orvem polčasu sodili kar s 3:0. V nadaljevanju pa so Tržačani še no-trdili svojo oremoč, saj so dosegli še štiri gole. V. H. CICIBANI Fortitudo — Primorje 0:0 PRIMORJE: Costanzo (Luksa), Gava, De Bernardi, Štoka, Kralj, Reina, Frasinelli. Primorje in Fortitudo ki zasedata zadnja mesta na lestvici, sta se razšli na blatnem miljskem igrišču pri neodločenem izidu 0:0. Rezultat srečanja je popolnoma točen, če pomislimo, da se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in nobena od obeh ekip ni imela v vsej tekmi večjih priložnosti, da bi prišla v vodstvo. V. H. zelo «čutile», saj je odločala o vr hu lestvice. V primeru zmage bi ostal Kontovel sam na vrhu. Slogašice so pa vedele, da se lahko z zmago prebijejo na prvo mesto. Zato je povsem razumljivo, da so bile igralke obeh ekip dokaj živčne. Napovedi pred tekmo so govorile v korist Kontovela, na igrišču pa je bilo drugače. Kontovel tokrat ni najbolje zaigral, pešal je zlasti sprejem, ki je tako večkrat onemogočil uspešno tolčenje. Tudi v o-brambi so bile Kontovelke nekoliko negotove, medtem ko je domača ekipa pokazala veliko boljšo igro v polju. Poleg tega so bile slogašice tudi borbenejše in požrtvovalnejše. Nedvomno pa je na svoj račun .prišla številna publika, ki je ob pogostih prevratih na igrišču v korist ene ali druge šesterke, bila deležna pravega športnega užitka. Mogoče je stala na strani Sloge tokrat večja športna sreča, odločilna pa je bila tudi večja zagrizenost in trdna volja do zmage igralk Sloge. Za Slogo pomeni ta zmaga začasno prvo mesto na lestvici. O tekmi pa lahko rečemo, da je bil to nedvomno nailepši slovenski derbi v zadnjih letih. INKO ŽENSKA C LIGA Sokol — La Scarpoteca 3:2 (17:15, 14:16, 7:15, 15:3, 15:9) SOKOL: Chemelli, Capolicchio, Cirila Kralj, Lia Legiša, Vida Legiša, Grazia Legiša, Lozar, Mervič, Pan-gos, Pertot, Škrk. Sokol je v soboto gostil ekipo La Scarpoteca iz Gradišča in pospravil peti par točk. Že sam izid tekme pa zgovorno priča, da ni šlo vse tako gladko in v najboljšem redu, kot je bilo pričakovati. Nabrežinke so začele zelo odločno ter z dobro igro povedle kar z 10:2. V nadaljevanju so pa naša dekleta zaigrala premalo zbrano in malo podcenjevala nasprotnice, ki so vodile že s 14:10. Vseeno pa se je Sokol znašel v odločilnih trenutkih ter obrnil set v svojo korist. V dveh naslednjih setih je zaigral Sokol precej spremenljivo. Domačinke so se zavedale, da s tako igro ne morejo več presenetiti nasprotnic, zato so v zadnjih dveh setih zaigrale odločneje in zmagale. _ S to zmago ostane Sokol dalje na čelu lestvice, tekma sama pa je bila zelo dobra šola za naše igralke, ki so stopile na igrišče premalo zbrane in nemotivirane. S. A. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Inter 3:2 (13:15, 15:6, 11:15,19:17, 15:5) BOR: Bajc, Birsa Cergol, Fur-lanič, Gerdol, E. in L. Maver, Mon-tanari, Tomšič, Vigini, Zupančič. SODNIKA: Scheri in Cannavč Borovke so izbojevale svojo tretjo prvenstveno zmago mnogo težje kot je bilo predvideno. Naše odbojkarice so bile celo na robu poraza, saj je imel v četrtem setu Inter na razpolago dve zaključni žogi, v razburljivi končnici niza, ko so odločali predvsem mirni živci pa so se «plave» le rešile pred porazom. Med «plavimb so vse zaigrale pod svojimi sposobnostmi z izjemo Zupančičeve, ki je tokrat odigrala svojo najboljšo letošnjo tekmo in je bila ob mreži praktično neustavljiva. Mig 3. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Breg 3:1 (15:12, 3:15, 18:16, 15:11) KONTOVEL: Ban, Regent. K. in N. Menegatti, Starc, Husu, Štoka, Daneu, Prašelj. BREG: Canziani, Kerin, Zeriali, Maver, Fontanot, Smotlak, Alberti, Zobec. V prvem kolu 3. ženske divizije je Kontovel v slovenskem derbiju premagal Breg s 3:1. Tekma je bila zelo borbena in občasno je prišlo do nekaj res zanimivih akcij. V prvem setu so Brežanke že vo- dile z 11:4, nato pa so nerodno prepustile set Kontovelkam, v nadaljevanju so zaigrale bolj zagrizeno in izenačile. Kontovelke so se nato zbrale in zasluženo zmagale. T. Cibic Sloga — II Modulo 3:0 (15:13, 15:11, 15:13) SLOGA: Repinc, Adam, Vidali. Berdon, Benčina, Križmančič, Kovačo. Sosič, Čufar, Debelnjak. V soboto se je za Slogo začelo pr-vestvo tudi v tretji ženski diviziji. Slogašice so v gosteh gladko zmagale, njihova zmaga pa je bila vsekakor bolj prepričljiva kot kažejo delni izidi v posameznih setih. Pravo moč slogašic bomo lahko videli šele v prihodnjih tekmah. INKA ((PRVENSTVO UNDER 15» Sokol — Inter 1904 1:2 (15:8, 0:15, 10:15) SOKOL: Pertot M. in S„ Milič, Brajkovič, Purič, Kojanec, Gruden, Slavec, Paviina, Vodopivec, France-sebini. V tretjem kolu je Sokol izgubil. Domačinke so dokaj gladko osvojile prvi set. V drugem nizu pa se je stanje na igrišču tako korenito spremenilo, da so nasprotnice zmagale kar s 15:0. V prvi polovici tretjega in odločilnega seta so Nabrežinke prevladovale. V odločilnih trenutkih tekme pa so popustile. To stanje so izkoristile nasprotnice, osvojile niz ter zmagale. Tekma ni bila na zadovoljivi ravni. MM - NN Sloga — OMA 1:2 (15:10, 6:15, 8:15) rdeči* sploh niso borili in so prepustili vsako pobudo Intrepidi. V prihodnjem kolu bo Juventina igrala v gosteh proti ekipi Pro Cer-vignano. Tekma bo v soboto, 16. februarja ob 18. uri. D. M. KOŠARKA MLADINCI Boi* — Servolana 84:80 (36:37) BOR: Jančar, Raseni 4, štavar 2, Pegan 28 (2:2), Marsich 6, Bajd 4, Slobec 4 (0:3), Koren 12, Marši, Canciani 24. V zaostali tekmi mladinskega prvenstva je Bor premagal Servola-no in tako osvojil četrto mesto v tem prvenstvu. Krečičevi varovanci so, kljub zmagi, slabo ifrrali. Zadovoljili so le Canciani, Pegan in Koren. Max «PROPAGANDA» Don Bosco — Kontovel 44:47 (20:25) KONTOVEL: Daneu, Maurizio Starc, Grilanc 22, Piras, Pertot, Škabar 3, Brischia 2, D. Starc 10, P- Starc 2, Villi 8. SODNIK: Bais. V prvi tekmi povratnega dela so Kontovelci na tujem igrišču zasluženo premagali Don Bosco, isto eki-co, ki je na Kontovelu visoko slavi-la. Na ta način so jim naši fantje vrnili milo za drago, kar pa je še najbolj spodbudijivo, je to, da so košarkarsko precej napredovali. Prikazali so solidno igro, ki pa vseeno ostaja še precej robata, nedvomno 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Libertas (GO) 3:2 (16:14, 15:11, 6:15, 1:15, 15:12) DOM GORICA: B. Cotič, I. Juren, I. Pahor, J. Prinčič, L. Černič, I. Devetak, M. Jarc in I. Komel. Dom je v soboto slavil ponovno zmago v prvenstvu 2. moške divizije, in to v mestnem derbiju proti solidni šesterki Libertasa. S to zmago proti neposrednemu tekmecu za najvišja mesta so si «belo-rdeči» zagotovili mesto pod samim vrhom lestvice in se nepričakovano vključili v boj za napredovanje. V sobotnem derbiju z Libertasom so domovci odlično igrali. V tem nastopu se je v Domovih vrstah izkazal Jožko Prinčič, ki je bil tokrat neustavljiv za nasprotnikov blok. Dobro sta zaigrala tudi oba Domova podajača Lucijan Černič in Boris Cotič. V naslednjem kolu čak- domovce ponovno težka naloga. V goste sprejemajo solidno ekipo Volley Club iz Trsta. Tekma Dom - Volley Club bo v soboto, 16. februarja ob 18. uri v občinski telovadnici v Ločniku pri Gorici. -ik- Juventina — Intrepida 0:3 (6:15, 6:15, 8:15) JUVENTINA: Plesničar, Golob, Corva, Marušič, Mučič, Faganel, Nanut Loris, Malič, Krpan, Cingerli. V soboto so Štandrežci nastopili na domačih tleh proti močni ekipi iz Mariana. Bila je to dosedanja najslabša tekma Juventine, kljub temu da je v prvem setu začela še kar dobro, vseeno pa je izgubila set. V drugem in tretjem setu se «belo- ■ », L. 48:74 sloga! Grgič, Kalc, Renče, Can- ] £ ^ ziani, Alenka in Anamarija Križman- 3 V k tk 1ZDll,ena-čič, Drnovšček, čuk. V svoji drugi tekmi so se najmlajše slogašice pomerile z ekipo Oma, ki velja za glavnega kandidata za osvojitev prvega mesta v tej konkurenci. Proti boljšemu nasprotniku so slogašice dobro zaigrale, in to zlasti v obrambi. O Uspešnem nastopu priča osvojeni niz, ki daje tudi upanje za uspešne bodoče nastope. INKA Bor — Servolana (23:34) BOR: Cej, Kovačič 4, Tavčar 15, Pupulin, Krapež 12, Brandolin 9, Gruden. Smotlak 6, Jogan 2, Pisani. Mladi borovci so zopet izgubili. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so tokrat zaigrali zrelo in prisebno, le da je bil tokrat nasprotnik premočan. Vseeno pa so »plavi* igrali živahno in uspešno predvsem v napadu. Tokrat je treba pohvaliti prav vse igralce, ki so. kljub porazu, prikazali lepo skupinsko igro. Cancia B SKUPINA IZIDI 6. KOLA Don Bosco B - Kontovel 44:47 Bor - Servolana 48:74 Inter 1904 - Libertas 89:37 LESTVICA Inter 1904 12, Servolana 10, Don Bosco B, Kontovel in Libertas 4. Bor 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Bor (16. 2. ob 18.00 na Vrdelski cesti); Inter 1904 - Kontovel (16. 2. ob 19.00 v športni palači); Servolana - Don Bosco B. E. Sosič (Kontovel) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 1111611»'* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš »3 22.600 lir Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 30°- sozdj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir 60s Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- J« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. ' , Čl.n italliin**M zveze časopis™) IH založnikov 13. februarja 1980 0dgovornl urednik Gorozd Vesel Izdajal in tiska f s PO CARTERJEVI GROŽNJI ZARADI DOGODKOV VAFGANISTANU Senca bojkota moskovskih iger je legla tudi nad Lake Placid Kljub temu bodo te zimske olimpijske igre izredno pomemben dogodek, ki bo pritegnil pozornost vsega sveta V Lake Placidu bodo danes dvignili zastor nad letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami, prireditvijo, na katero so se organizatorji in tekmovalci pripravljali štiri leta in ki pomeni za vsakega športnika vrhunr sko doživetje. O 13. zimskih olimpijskih igrah je bilo že mnogo povedanega in zapisanega. Vedeli smo, da bodo potekale v znamenju skromnosti, vendar tudi racionalnosti, da bo smučarskemu delu odvzelo precej leska tekmovanje za svetovni pokal, da bo zanimanje domačinov zanje Sergej Pavlov, vodja sovjetske olimpijske reprezentance, ni najbolj zadovoljen s sprejemom sovjetskih tekmovalcev v Lake Placidu skromno, da jih pomanjkanje snega ne bo bistveno ogrozilo, da pa bi jih lahko skvaril polarni mraz, ki se pogosto pojavi na tem področju. Vedeli smo, da bo tudi tam vse polno uniformiranih in neuni formiranih policajev, da bodo tudi te igre v bistvu le pripomoček za veliki biznis, v katerega se spuščajo vsakovrstni izdelovalci zimskošportne opreme itd. Toda do pred nekaj tedni vendar- le nismo vedeli, da bodo te igre potekale v senci letnih olimpijskih i-ger v Moskvi. Zdaj pa je skoraj bolj v ospredju vprašanje moskovskih iger, kot pa zimskih v Lake Placidu. To pa ni čudno: Carterjeva grožnja z bojkotom moskovskih iger ni ogrozila le izvedbe te ma-vprašaj celotno olimpijsko idejo, vprašanj celotno olimpijsko idejo. Dejstvo je, da olimpijske igre že dolgo niso samo športna manifestacija, oz. vprašanje je, če so kdaj sploh bile le izključno športni dogodek. Že od svoje ustanovitve dalje so se prepletale s politiko, družbenimi trenji, gospodarskimi vprašanji in še z marsičem. Spomnimo se, da na prvih igrah niso dovolili nastopati ženskam, spomnimo se propagandnega učinka, ki ga je dal berlinskim igram Hitler, krvavih dogodkov, kot posledico izraelsko - a-rabskega spora, dvignjenih pesti temnopoltih ameriških atletov, pomora v Ciudad Mexicu, zapletov o-krog obeh nemških olimpijskih reprezentanc, bojkota Afričanov v Montrealu, itd. Vse to nam kaže drugo plat olim- pijskih iger. In prav ta plat je prišla v teh dneh do izraza tudi v Lake -Placidu, kjer zaseda mednarodni o-limpijski odbor. Razumljivo je, da skuša MOD rešiti kar se rešiti da in se je odločno postavil proti bojkotu iger. Izredno ostri govor ameriškega predstavnika Vancea na začetnem delu zasedanja je razgreto ozračje le še bolj razburkal, vendar pa se je vseh 71 članov MOO, po poluradnih vesteh, ki so prišle v javnost, soglasno odločilo za obrambo «statusa quo», to se pravi, letne igre naj bi bile v Moskvi in nikjer drugje. Medtem, je že tudi prišlo do vesti, da so Američani pripravljeni podaljšati svoj ultimat do 24. maja, vendar je predstavnik Bele hiše kasneje to zanikal. Skratka, prišlo je do dveh «front», od katerih ni nobena pripravljena popuščati. Odveč bi bilo poudarjati, kako to deluje na vse, ki so se dan pred začetkom 13. ZOI zbrali v Lake Placidu in kakšno vzdušje vlada tam. Zastave sicer plapolajo, živopisani dresi tekmovalcev poživljajo dokaj monotono naselje, kateremu tudi liliiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiitimiiniiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiifiiiHi Nocoj otvoritev zimskili 01 Osebni bojkot Carterja * Izredni varnostni ukrepi Nocoj ob 20.30 po našem času (v Lake Placidu bo 14.30) se bodo uradno začele 13. olimpijske igre. Celotna olimpijska zamisel ie morda v najhujši krizi, dogodek pa je takega pomena, da se javno mnenje v glavnem usmerja na sprejemanje rezultatov, ki gotovo niso bili glavni cilj modernih olimpijskih iger. Togost, ki še vedno prevladuje v športnih krogih je v Lake Placidu včeraj nekoliko omilil sneg, ki je prej v celoti izostal. Organizatorji so sicer poskrbeli za umetno zas-nežitev prog, naravne padavine pa bodo sedaj zadovoljile tudi oko. Iz tehničnega vidika bodo imeli orga nizatorji na progah zaradi svežega snega morda celo sitnosti. Otvoritvena slovesnost bo trajala natanko 65 minut. Priredili jo bodo na hitrostnem drsališču, ob prisotnosti podpredsednika ZDA Mondala. V tiskanem programu ie bil celo najavljen Carter, pojasni li pa so. da je bil bilten tiskan pred odločitvijo predsednika, da iger ne obišče. Mondala bosta sprejela predsed nik organizacijskega odbora Ber nard Peli in predsednik olimpijskega odbora Killanin. Po igranju himne ZDA se bo začel mimohod reprezentanc z Grčijo na čelu m Kdo hrani olimpijsko zlato Alpsko smučanje Smuk (moški) Smuk (ženske) Veleslalom (moški) Veleslalom (ženske) Slalom (moški) Slalom (ženske) Klasične panoge 15 km (moški) 5 km (ženske) 30 km (moški) 10 km (ženske) 50 km (moški) Štafeta 4x10 km (moški) Štafeta 4x5 km (ženske) Kombinacija Biatlon Biatlon (štafeta) Skoki 70 m Skoki 90 m Hitrostno drsanje 500 500 1000 1000 1500 1500 3000 5000 10000 (moški) (ženske) (moški) (ženske) (moški) (ženske) (ženske) (moški) (moški) Umetnostna drsanje Posamezniki Posameznice Dvojice Plesni pari Sankanje Posamezniki Posameznice Moške dvojice Bob Dvosedi Štirisedi Hokej Franz Klammer (Avstrija) Kosi Mittermaier (ZRN) Heini Hemmi (Švica Kathy Kreiner (Kanada) Piero Gros (Italija) Rosi Mittermaier (ZRN) Nikolaj Bažukov (Sovjetska zveza) Helena Takalo (Finska) Sergej Savel jev (Sovjetska zveza) Raisa Smetanina (Sovjetska zveza) loar Formo (Norveška) Finska Sovjetska zveza Ulrich Wehling (NDR) Nikolaj Kruglov (Sovjetska zveza) Sovjetska zveza Hans Georg Aschenbach (NDR) Karl Schnabl (Avstrija) Jevgenij Kulikov (Sovjetska zveza) Sheila Young (ZDA) Peter Miiller (ZDA) Tat‘ara Averina (Sovjetska zveza) Jan Egil Storholt (Norveška) Galina Stepanskaja (Sovjetska zveza) Tat lana Averina (Sovjetska zveza) Sten Stensen (Norveška) Piet Kleine (Nizozemska) John Currg (Velika Britanija) Dorothg Hamill (ZDA) Irina Rodnina Aleksander Zajcev (SZ) Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov (SZ) Detlef Gilnther (NDR) Margit Schumann (NDR) Hans Rinn in Norbert Hahn (NDR) NDR NDR Sovjetska zveza ZDA na koncu, kot predvideva pro tokol. Vseh udeležencev bo približno 1200 iz 36 držav. Po uvodnih govorih bo Mondale ob 15.02 odprl igre. Sledilo bo dviganje zastave in ob 15.10 bo župan Innsbrucka (sedeža 12. iger) izročil olimpijsko zastavo predstavnikom Lake Placida. Olimpijski ogenj bo na stadion prišel ob 15 22. Zadnji nosilec bo 45-letni psihiater Charles Morgan Kerr, doma iz Tucsona v Arizoni. Kerr nima nobene posebne športne kariere za seboj. Vsekakor je vnet tekač in dnevno preteče od 7 do 10 milj. Psihiater bo prižgal dva ognja. Prvega v čast letošnjim igram, drugega pa v spomin na ti ste. ki so bile v Lake Placidu le ta 1932. Predvideva se. da bo množično prisotna policija, kajti boje se incidentov med mimohodom sovjetske reprezentance. množica mladih daje pečat velikega dogajanja, toda pravega vzdušja, sproščenega in prazničnega, osredotočenega le na tekmovalni pomen iger — ni. Čeprav potek samih zimskih iger ni ogrožen, je nanje vendarle legla temna senca bojkota moskovskih iger, K nesproščenemu vzdušju doprinašajo še stalni protesti sovjetskih tekmovalcev zaradi raznih nevšečnosti, ki jih povzročajo gostitelji in tako lahko rečemo, da so v bistvu tudi te igre le odraz današnjega sveta in težav, s katerimi se ta svet otepa. Toda po drugi strani bi ne bilo prav. če bi si o tej prireditvi a stvarili preveč enostransko, preveč temno sliko. Tako ali drugače, v Lake Placidu je danes nekaj tisoč mladih ljudi z vsega sveta, ki bodo v naslednjih dneh merili svoje sile v plemenitem boju s časom, točkami, pogumom. Med seboj se bodo spoznavali, izmenjavali mne nja, navezovali stike m s tem ustvarjali antipod grožnji z bojkotom in vsemu, kar igram jemlje vrednost in izkrivlja vsebino. V te mlade ljudi bodo uprte oči vsega sveta, ki bo v njih občudoval športno ustvarjalnost, mladost, popolnost, lepoto giba. Prav to je pa tisto, kar od iger pričakujemo in kar na njih želimo videti: srečanie m’adih ob merjenju tistih vrednot, ki sožitje med narodi plemenitijo in bogatijo, ki porajajo spoznanja p dejstvu, da smo vendarle vsi le prebivalci Zemlje, na kateri nam je neizbežno usojeno živeti v slabem ali dobrem. Igre v Lake Placidu, ki se začenjajo danes, pa so kljub sencam težkih mednarodnih odnosov nad njimi, vendarle majhen doprinos k boljšemu in lepšemu življenju na našem planetu. Zato jih pozdravljamo z željo, da bi to svoje poslanstvo opravile kolikor mogoče dobro in uspešno. BIROKRACIJA Sedem tekmovalcev Mongolije verjetno ne bo moglo nastopiti na 13. zimskih olimpijskih igrah, ker organizatorii še niso prejeli dokumentov za njihovo akreditacijo. Mednarodni olimpijski odbor skuša sedaj premostiti vse birokratske težave. dc bi jim omogočil olimpijski nastop. Kanadčan Ken Read je na včerajšnjih poskusnih vožnjah v smuku vozil zelo dobro in sodi med glavne favorite za osvojitev kolajne 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID 1980 Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO SANKANJE Posamezniki: Brunner, Hildar®* Haspinger tf Posameznice: Auer, Rab*er' kenthaler lom - ženske (Z. spust) ^, 16.30 Hitrostno drsanje, l.SW * moški 19.30 Hokej k( 20.00 Umetnostno drsanje - zen! Danes, 13. februarja 20.30 Slovesna otvoritev 1.00 Sankanje, cnosedi - moški in ženske (1. vožnja) Četrtek, 14. februarja 15.00 Teki, 30 km - moški 16.30 Hitrostno drsanje, 1.500 m -ženske 17.30 Alpsko smučanje, smuk -moški 19.00 Hokej 20.00 Sankanje, enosedi . moški in ženske (2. vožnja) 22.30 - 2.30 Hokej Petek, 15. februarja 15.00 Teki, 5 km - ženske 15.30 Bob, dvosedi (1. in 2. vož nja) 16.30 Hitrostno drsanje, 500 m moški in ženske 20.00 Sankanje, enosedi • moški in ženske (3. vožnja) 20.30 Umetnostno drsanje - pari (obvezni liki) 3.00 Umetnostno drsanje - pari (kratki program) Sobota, 16. februarja 15.00 Biatlon, 20 km - posamezno 15.30 Bob, dvosedi (3. in 4. vožnja) SPORED IGER 16.30 Hitrostno drsanje, 5.000 m -moški 19.00 Hokej 20.00 Sankanje, enosedi - moški in ženske (4. vožnja - finale) 22.30 - 2.00 Hokej Nedelja, 17. februarja 15.00 Teki, 15 km - moški 16.30 Hitrostno drsanje, 1.000 m -ženske 17.30 Alpsko smučanje, smuk * ženske 19.00 Skoki, 70 m 20.00 Umetnostno drsanje - moški in ženske 1.30 Umetnostno drsanje - pari (prosti program) Ponedeljek, 18. februarja 14.00 Umetnostno drsanje - moški (obvezni program) 15.00 Teki, 10 km - ženske 16.00 Alpsko smučanje, veleslalom - moški (1. spust) 18.30 Skoki, 70 m - kombinacija 19.00 - 2.00 Hokej Torek, 19. februarja 14.30 Biatlon, 10 km - posamezno 16.00 Alpsko smučanje, veleslalom - moški (2. spust) 16.30 Hitrostno drsanje, 1000 m -moški 17.30 Teki, 15 km - kombinacija 19.30 Sankanje, dvosedi - moški 20.00 Umetnostno drsanje - moški (kratki program) 2.00 Umetnostno drsanje - pari (prosti program) Sreda, 20. februarja 14.00 Umetnostno drsanje - ženske (obvezni liki) 15.00 Teki, 4x10 km - moški 16.00 Alpsko smučanje, veleslalom - ženske (1. spust) 16.30 Hitrostno drsanje, 3000 m -ženske 19.00 - 22.30 Hokej Četrtek, 21. februarja 15.00 Teki, 4x5 km - ženske 16.00 Alpsko smučanje, velesla- (kratki program) 1.30 Umetnostno drsanje • ški (prosti liki) Petek, 22. februarja 15.00 Biatlon, štafeta , 16.00 Alpsko ’ smučanje, sla>° moški 22.30 - 2.00 Hokej (polfinale) Sobota, 23. februarja 14.30 Teki, 50 km - moški 15.00 Hitrostno drsanje, 10.000 moški -j, 15.30 Bob, štirisedi (1. in *■ nja) , 16.00 Alpsko smučanje, slaW ženske 18.30 Skoki, 90 m 1.30 Umetnostno drsanje - (prosti liki) Nedelja, 24. februari^ 15.30 Bob, štirisedi (3. in 4. ^ nja) 18.30 - 20.30 Hokej (finale) 24.00 Zaključna slovesnost Prvi zmagi za Kanado in CSSR Sovjetska zveza favorit za osvojitev prvega mesta v hokeju na ledu S prepričljivima zmagama češkoslovaške in Kanade se je začel včeraj, na predvečer otvoritve 13. zimskih olimpijskih iger, olimpijski turnir v hokeju na ledu. ČSSR je v prvi, otvoritveni tekmi pregazila Norveško z 11:0, Kanada pa Nizozemsko z 10:1. Zmaga teh dveh ekip ne predstavlja presenečenja, saj spadata tako ČSSR, kot Kanada v ožji krog favoritov za osvojitev olimpijskega zlata. Letošnjega olimpijskega turnirja v u HOKEJ hokeju na ledu se udeležuje 12 reprezentanc, ki so razdeljene v dve skupini. V «rdeči» skupini tekmujejo Sovjetska zveza, Kanada, Finska, Nizozemska, Poljska in Japonska, v «modris> skupini pa ČSSR, švedska, ZRN, ZDA, Romunija in Norveška. Vsaka ekipa se bo srečala z vsako ekipo svoje skupine, najboljši dve pa bosta napredovali v polfinale, ki bo na sporedu v petek, 22. februarja, medtem ko bo končna odločitev padla šele zadnji dan teh iger, v nedeljo, 24. februarja. Kot smo že omenili, spadata Češkoslovaška in Kanada v ožji krog favoritov. Prav tako so med favoriti Sovjetska zveza (po mnenju večine strokovnjakov je reprezentanca SZ favorit številka ena), ZDA in švedska. Sovjeti so osvojili na zadnjih šestih igrah kar pet prvih mest, drugi pa so bili leta 1960 v Squaw Valleyu, ko jih je v finalu nepričakovano premagala ekipa ZDA z rezultatom 3:2. Sovjetski asi na drsalkah Harlamov, Malcev, Cigankov in Tretjak so se za to prireditev pripravili zelo dobro (osvojili so kar 41 tekem), zaradi česar jim zmaga skoraj ne more uiti. Češkoslovaški hokejisti so igrali v zadnjih letih vedno v senci sovjetskih. Njihove tekme SZ takoj po invaziji Češkoslovaške s strani vojaških sil Varšavskega pakta, so postale že legenda, zadnji čas pa je zašel češkoslovaški hokej nekoliko v krizo. Vprašljivo je zato, kolikšen odpor bodo lahko nudili letos svojim tradicionalnim nasprotnikom. Ekipi ZDA in Kanade sta pravi neznanki turnirja. O Američanih strokovnjaki menijo, da so se to pot dobro pripravili, poraz ZDA v prijateljski tekmi s SZ s kar 10:3 pa ITALIJANI RAČUNAJO NA ZLATO Hildgartner dosegel v poskusnih vožnjah enosedov najboljši čas S prvima vožnjama enosedov za moške in ženske se bo danes začelo na progi, ki so jo izpeljali na pobočju hriba Van Hoevenberg pri Lake Placidu, olimpijsko tekmovanje v sankanju. To manj znano športno panogo so prvič vnesli v olimpijski spored zimskih iger šele leta 1964 « Innsbrucku, od tedaj pa SANKANJE ■so vsa razpoložljiva zlata odličja , osvojili le športniki iz štirih držav: ZRN, Avstrije, NDR in Italije. V teh državah je sankanjf tudi naj-: bolj razširjeno. Italijani so doslej zabeležili v san anju dve pomembni zmagi in sicer aa olimpijskih igrah v Grenoblu z | Eriko Lechrier in med dvosedi v | Sapporu z dvojico Hildgartner - Pledkner. Od tedaj «azzurri» niso več posegli v sam vrh tega športa, to pa predvsem, ker so tehnično zaostali za vzhodnimi Nemci in Avstrijci. Po Sapporu se je namreč ta panoga zelo razvila, vzhodni Nemci so začeli izdelovati zelo a-erodinamične sani, s pomočjo katerih so v zadnjih letih dobesedno zmleli konkurenco. Vse pa kaže, da so si v zadnjem času Italijani spet opomogli. Na zadnjem evropskem prvenstvu so o-svouii med posamezniki prvo mesto s Karlom Brunnerjem, še vedno pa lahko računajo na solidnega veterana Hildgartnerja. Prav tako imajo lepe možnosti med ženskami z Auerjevo. Aukenthalerjevo in Rai-nerjevo Že iz priimkov italijanskih tekmovalcev je jasno razvidno, da je v Italiji ta spori najbolj razvit med nemško govorečim prebivalstvom v Poadižju. ’ Medtem so opravili na olimpijski progi tudi že prve poskusne vožnje. Po prvih preizkušnjah je zavladalo v italijanskem taboru nepopisno pričakovanje za to panogo, saj je Paul Hildgartner dosegel na njih najboljši čas (43”1), njegov rojak Haspinger pa je bil le za dve desetinki sekunde počasnejši. Predstavniki NDR so zasedli tretje, četrto in peto mesto (Giinther, Rinn in Glass), medtem ko sta Brunner in še četrti italijanski predstavnik Raffl nekoliko zaostala za najboljšimi. Med ženskami imajo največ mož nosti za končno zmago Avstrijka Schafferer, vzhodni Nemki Sollmann in Schumann (zmagovalka v Innsbrucku 1976) tei Italijanka Auer. ki je zabeležila četrti najboljši čas. Na sankaški progi se je včeraj pripetila že tudi prva hujša nesreča. Švicar Reto Filb je zavozil s proge ter si pri tem zlomil levo nogo. Z rešilcem so ga orepeljali v eSaranac Lake hospital*. njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. postavlja ta mnenja na glavo. ZDA bodo računale na podporo občinstva, kar bo lahko precej vplivalo na njihovo končno uvrstitev. Prav tako bodo na občinstvo računali Kanadčani. Njihova reprezentanca se po dvanajstih letih spet vrača v olimpijsko areno (v Sapporu 1972 in v Innsbrucku 1976 niso nastopili, ker so jih prištevali med profesionalce) in je zato prava neznanka. Nekateri menijo, da imajo tudi kanadski amaterji iste vrline kot profesionalci, drugi strokovnjaki pa so zelo skeptični glede resnosti Kanadčanov. Peta hokejska «velesilas>, Švedi, so se predstavili v Lake Placidu z novo, pomlajeno in prenovljeno reprezentanco: o njeni kakovosti vsaj sedaj ne moremo nič povedati. Švedski hokej ima bogato tradicijo, zato je možno, da bodo pripravili Strokovno mnenje '\vMvM\vIvM\ Vladislava Peyche trenerja hokejske reprezentance SFRJ «Veliki favorit olimpijskega hokejskega turnirja v Lake Placidu je Kanada», tako nam je včeraj povedal Vladislav Pegcha, češkoslovaški hokejski strokovnjak, ko smo ga vprašali za mnenje o favoritih letošnjega olimpijskega turnirja. Vladislav Pegcha vodi od lanske sezone jugoslovansko reprezentanco v hokeju na ledu, pred tem pa je kar 13 let treniral češkoslovaško ekipo Motor Bu-dejovice v tamkajšnji hokejski superligi, zato ddbro pozna sedanje razmerje sil v svetovni hokejski areni Svoje mnenje je takole obrazložil: «Kanadčani bodo igrali praktično pred domačim občinstvom, kar jim bo dalo še večji zanos v igri, poleg tega pa so res odlično pripravljeni, štiri leta pred 13. ZOI so začeli s temeljitim načrtom, da bi ponovno dvignili kakovost svojega amaterskega hokeja; Lake Placid je bil logično njihov cilj. Vse najboljše amaterje so razdelili v štiri elitne ekipe, ki so krepko «garale» in so odigrale vrsto tekem. V zadnjem času l>a so iz štirih ekip izluščili igralce, ki sestavljajo sedanjo reprezentanco.» cKateii so njihovi najboljši igralci?* «Poimensko jih ne poznam, videl pa sem jih že kako drsajo. Bilo je to pred dvema letoma na turnirju ob 10-letnici o-limpijskih iger v Grenoblu, na katerem je 'uzstopila tudi ekipa Motorja, ki sem jo takrat treniral. Čeprav je kanadsko reprezentanco zastopala ena od štirih elitnih skupin, moram reči, da so zapustili Kanadčani v meni globok vtis, zaradi velikega znanja, hitrosti in uigranosti.» *Kaj pa druge hokejske reprezentance?* «Prepričan sem, da bosta v velikem finalu igrali Kanada in Sovjetska zveza. Sovjeti so še vedno izredni mojstri v igri s ploščico in imajo močno reprezentanco. Za tretje in četiio mesto pa bi se morale potego vati Češkoslovaška in Združene države. Tudi ZDA so se na svoje olimoijske igre zelo dobro pripravile. Morda bodo s po močjo bučnega občinstva le zasedle tretje mesto.* mladi Švedi tudi kako presenečenje. Hokejske tekme bodo odigrali v dveh dvoranah: važnejše v novi dvorani Fieldshouse z 8.500 sedeži, manj pomembne pa v starejši Areni (1.400 mest) ki so jo odprli leta 1932 KOLAJNE VSEH DOSEDANJIH ZIMSKIH IGER 1. sz 52 32 35 2. NORVEŠKA 50 51 42 3. ZDA 29 36 27 4. ŠVEDSKA 25 23 26 5. FINSKA 23 34 22 6. AVSTRIJA 22 31 27 7. ŠVICA 15 17 16 8. NEMČIJA (sk.) 14 14 9 9. NDR 12 10 16 10. FRANCIJA 12 9 11 11. KANADA 12 7 13 12. NIZOZEMSKA 9 13 9 13. ITALIJA 9 7 7 14. ZRN 8 6 8 15. VEL. BRITANIJA 5 4 8 16. ČSSR 2 5 6 17. JAPONSKA 1 2 1 18. BELGIJA 1 1 2 19. POLJSKA 1 1 2 20. ŠPANIJA 1 0 0 21. MADŽARSKA 0 1 4 22. SEV. KOREJA 0 1 0 23. LIECHTENSTEIN 0 0 2 24. ROMUNIJA 0 0 1 TAJVANCI .p Mednarodni olimpijski \ prepreči nastop tekmovale j) Tajvana, če bodo slednji 7,a,g jf j nastopiti s samostojno zastav, f svojo himno. Tako je j«.#': zivno sodišče najvišje sodne ^ ce v severnoameriški zvezni /! New York, ki je odredilo’. mere tajvanski smučarski Liang Ren-Gueg nastopiti za ,, Rosa Maria Quario «out Zaradi slabih rezultatov ne bo nastopila v Si DANES t ITALIJANSKA TELEVIZIJ^ 20. uri med poročili nej*\ J posnetki slovesne o tvorit' ’ ^ 22.15 v oddaji »športna s^e gistrirani posnetki iste pr*r (Prvi kanal.) LJUBLJANA: ob 20.25 sl tvoritev. slove*11*1 J# KOPER: ob 20.25 slovesna ottjJ ŠVICA: ob 22.25 «Danes na o*"-skih igrah« JUTRI ITALIJANSKA TELEVIZIJA' ^ 14.55 smučarski tek na ,,aV ob 17.25 smuk za moške (Pr LJUBLJANA: ob 17.25 smuk ** ji ške, ob 22.20 smučarski te” km ^ KOPER: ob 17.25 smuk za * # ob 18.30 smučarski tek na ti ŠVICA: ob 14.55 smučarski 30 km, ob 23.40 «Danes »a pijskih igrah» Največ zanimanja na zimskih o-limpijskih igrah vlada, seveda, za smučanje. Tako je tudi v Lake Placidu, kjer se pa tekmovalci zbirajo šele v teh dneh. Doslej so bili raztreseni po raznih smučiščih v bližnji in daljni okolici in so le S SMUK redki prišli prav v kraj, kjer se bodo odvijale igre. Tako so Jugoslovani stanovali in trenirali v Stovu. Večinoma so se v tem kraju počutili zelo dobro, zlasti njihov glavni adut Križaj, ki je bil še posebno zadovoljen zaradi dejstva, da bo tekmoval na umetnem snegu, ki mu bolj «leži» od navadnega. Trenutno sicer v Lake Placidu sneži, vendar pa to verjetno ne bo preveč vplivalo na Kri-žajevo vožnjo. Tudi ostali člani in članice jugoslovanske reprezentance se dobro počutijo in so v teh dneh vneto trenirali. Nekoliko drugačno vzdušje je v italijanskem taboru. Tehnično vodstvo je namreč sklenilo izločiti iz ekipe za slalom Mario Roso Qua-rio. Ta ukrep je p odvzeto, ken-njeni rezultati v zadnjem času niso izpolnili pričakovanj. Njena izločitev je sprožila v italijanskem taboru številne polemike, ni pa prišla povsem nepričakovano, saj so bile znane njene srčne težave, ko uradnega zdravnika dr, Bigija, na katerega je bila čustveno navezana, niso več določili za zdravnika reprezentance. Na progi Whitoface so včeraj nadaljevali s poskusnimi vožnjami za moški smuk. Včerajšnji rezultati so potrdili one iz prvega dne. Najboljši čas je dosegel Avstrijec Leonard Stock, vendar pa ostaja glavni favorit Švicar Herbert Miiller, ki je bil včeraj drugi, z zaostankom le 9 stotink sekunde. Izvrstno je vozil tudi Sovjet Ciganov, ki je dosegel tretji najboljši čas. Med italijanskimi s0]11 t. je najbolje odrezal Plaflp jJp zasedel sedmo mesto. Med „ tekmovalci se je izkazal t nadčan Read, ki ima tud* možnosti za visoko uvrstit®)’ $ Danes smučanja redu, na vrsto pa bo Pns‘7: v £ tri, ko bodo smukači P°ses,, (F za prve kolajne teh zimski1 pijskih iger. NAZADOVANJE Med olimpijskimi igrami je štel Lake Placid 3300 P^fl, cev. Danes jih ima manj: • M halo 1 4> Brez športnih rezultatov ^ ko smo prvi telefonski trazO r menili političnim problemov1^ rejo olimpijske igre iz dobfi f v vedno hujši obliki. Na jjjilh tVeliko se res govori 0 t$ * iger v Moskvi. Vsak ,aifi # more strinjati z vsemi P°teJuajs j lesil, zdi pa se mi, da Pr" krat pridiga iz napačnega jf — Kako pa ocenjate soziJ ta s politiko? vSe, L rPolitika je pravzaprav se K rej tudi šport. Tisto o če™ j? nes govori pa je strankarstv‘fP, bi moral biti nekaj nad skega, sredstvo, ki gradi y človeka.* lh — Stalni sedež olimpijsk,rl . bila rešitev? «Ne! To bi skrčilo ki morajo težiti k čimvečl1 zalnosti. Bil bi lahko ‘e j kompromis.* utrf — V kakšni meri sledite r ^ rezultatom? 7 tToliko kolikor je P01rfsttii'j’ splošno kulturo. Navijač s|oi% dovoljen pa sem ob uspdl,n skih držav in tudi ob 1,0 držav tretjega sveta.*