Štev. 51. V Mariboru 19. decembra 1878. Tečaj XII. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „_ , četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravniitvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. ILOVEttSKI List ljudstvu v poduk. Posame8ne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Vabilo na naroročbo. Ob koncu leta vljudno vabimo vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja, da se zopet naročijo za leto 1879., ter nam Še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s Čim in hoče naše podvzetje podpirati z majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam Še naprej zvesti ostanejo. Deležuina znaša za celo leto S It. NarffCuiiia ~n celo leto .1 /t., za pol ItUt t ft. tíO Iff,, ea četrt leta SO If»'. ¡ME* Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah Še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve številke tiskati damo. — Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis. OpmnistYo „Slov. Gospodarja". Nasledki zasedanja Bosne in Hercegovine za Avstrijo. Precej obupni bili smo uže avstrijski domoljubi, ki nam velja znano geslo: vse za vero, dom in cesarja. Malo ali celó nič upanja nismo imeli, da se neizmerno pogubnemu šopirenju zapravljivega liberalizma kmalu stori zaželjeni konec. Nemški ustavoverci pri nas in magjarski strahonje v oger-skih deželah so se premočno ugnezdili. Očitno propadanje vere in nravnosti, drzno rušenje avstrijske zavesti in domoljubja, nevarno ugouoblja-nje prejšnjega blagostanja, nesramno oderuštvo, rastoče uboštvo, hiranje trgovine in obrta, propad kmetijstva, vedno večje dače in doklade, vseobče zadolženje, vse je bilo liberalnim glavačem bob v steno! Pogubnih razmer nam ni bilo moč vgenoti. Naenkrat se zablisne v Bosni in Hercegovini; uboga „raja" stopi pod orožje zoper Turka za „križ sveti in svobodo zlato". Nemški in magjarski liberalci so se temu posmehovali in trdno s Turkom držali. Ubogih kristijanov bo se usmilili najprej Črnogorci, potem Srbi in naposled mogočni Rusi. Naši turko-ljubi se zdaj prvič stresejo. Pod strahovitimi udarci slovanskega orožja omaguje Turčija. Smrtni udarec vendar se za nekaj časa zabranijo evropski državniki ter prepustijo Avstriji zasesti sosedno jej Bosno in Hercegovino! Turkoljubi zatrepečejo same jeze in srda in začnejo na vso moč upirati se za-sedenju turških dežel. Vse zapstonj! Slavni naš general Filipovič in jegovi junaki pobijejo v sijajnih bitkah turške upornike. Ob enem pokažejo svetu, da ima Avstrija res prerojeno armado in zcpet ztoagonosnih generalov. To je avstrijsko do moljubje neizmerno potolažilo in ukrepilo. I*roSi-nila nas je po dolgem času zopet vesela nada in krepko upanje na boljšo bodočnost. Zato so pa iz bojišča vračajoči se vojaki bili povsod z neizmernim veseljem in navdušenjem sprejeti! Ogromna večina našega prebivalstva je rekla: slava junakom, jibova kri ne sme biti zapstonj prelita; turški deželi morate biti — naši! Komur pa to ni ugajalo in hudo presedalo, to so bili naši nemški in magjarski turkoljubi. Ti so sklenoli turškemu sultanu Bosno in Hercegovino ohraniti, povečanje cesarstva s slovanskimi prebivalci zabraniti, ministra Andrassy-ja v odstop prisiliti s tem, da mu potrebnih denarjev za vojake v Bosni in Hercegovini ne dovolijo in v državnem zboru na Dunaju in v Budimpeštu Bero-linski mir zavržejo. In res, nemški ustavaki pod vodstvom Herbsta, Giskre, Kurande itd. magjarski slovanožreci pod Pulsky jem in grofom Appony-jcm so se silno zaganjali v Andrassy-ja in ga srdito napadali. Vli čem bolj so se v njega zaganjali, tem hujše so z glavami butnili v steno — pravega avstrijskega državnika, kakoršnega se je tukaj grof Andrassy skazal. Čeravno Magjar in bivši turkoljub, govoril je vendar kot pravi avstrijski domoljub ter tako jasno dokazal potrebo zasedenja Bosne in Hercegovine, da so Nemci in Magjari popustili svoje vodnike in jemu pritrdili ter dovolili zahtevanih 20 milijonov. Grof Andrassy je sijajno zmagal, ustavoverne glavače in mag-jarske kričače prvi uspešno pobil. To je za naše politične razmere neizmerne važnosti! Sedaj ni dvombe, da bodo prošnje hercegovinskih in bo-senskih poslanikov, ki so se zadnje dni našemu cesarju prišli poklanjat, uslišane, Bosna in Hercegovina postanete avstrijski deželi! S tem je pa nemškemu in magjarskemu turkoljubju sekira položena na korenino pa tudi sedanjemu ustavover-nemu liberalizmu. Uže zapuščajo Nemci in Mag-jari svoje dosedanje liberalne voditelje, uže govorijo o potrebi združiti Bosno in Hercegovino z Dalmacijo, uže prodira misel Avstrijo tudi na slovansko prebivalstvo bolj trdno nasloniti. Tako je pa na vse strani, ne samo v verskem, družbinskem in gospodarskem, ampak tudi v političnem oziru dokazano in priznano, da sedanje liberalne razmere ne sodijo za Avstrijo — res zlata vreden nasledek zasedenja Bosne in Hercegovine! Cerkvene zadeve. Šematizem Lavantinske škofije za leto 1879 je izišel in se dobi pri prečastitem ordinarijatu in tudi v Pajkovi tiskarni, iztis po 40 kr. Iz njega poizvemo imena in naslove papeža, 61 kardinalov, salcburskega nadškofa, našega milostljivega kneza in škofa, in vseh duhovnikov, redovnikov, bogoslov-cev, seminaristov in redovnic naše škofije. Vseh duhovnikov štejemo 490. Umrlo jih je od lani 16. Bogoslovcev je 22, seminaristov 36, zlato-mešnikov 12, usmiljenih sester v Mariboru 10, V Ptuja 8, v Celju 6, v Terbovljah 3, v Brežicah 3, šolskih sester pa v Mariboru 28, pri sv. Petru 5, v Celju 3. Theologisch - praktische Quartal - Schrift se glasi nalašč za katoliške duhovnike v djanskem pastirstvu nastavljene izhajajoči časopis v Lincu v G. Avstrijskem. Vsako četrtletje se naročnikom dopošlje zvezek, ki obsega po 200 strani. Priznati moramo, da je v tej stroki ta časopis najboljši. Vsak ga bere z veseljem in na veliko korist. Dokaz temu je, da začne z novim letom 32. tečaj iii da je letošnji imel 1600 naročnikov. Dokler ne dobimo slovenski duhovniki enakega slovenskega časopisa, bodi nam ta priporočen. Naročnina znaša 3 fl. 50 kr. ter se pošlje: An die Redaktion der Quartalschrift in Linz, Harrachgasse Nr. 9. Svete listne bukve katoliške cerkve ali razlaganje in dejanska obravnava vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta. To je naslov novi knjigi, obsegajoči 310 strani, tiskani pri „Klein in Kovač" v Ljubljani. Spisal in založil jo je pa ljubljanski kanonik in profesor bogoslovja, č. g. dr. Klofutar. Knjiga je namenjena duhovnikom, ki hočejo na podlagi svetih listov pridige in homilije si prirediti. In v ta namen bo težko katera druga knjiga bolj porabna. Kajti ona podaja zraven znanstvene razlage svetopisemskih besed in stavkov še ubilno in jako primerno vpletenih naukov in opominov, in ravno ti so, ki knjigo najbolj priporoČujejo. Dobi se v knijgarnah, pa tudi pri velečestitem pisatelju. Cena je 2 fl. Ude molitvene družbe „Naše ljube Gospe presv. srca", kterih se tudi po naših slovenskih krajih šteje že mnogo tisoč, bo zanimalo, če njim naznanimo, da so sedajšnji sv. Oče Leon XIII. prvotno družbensko podobo — dete Jezus stoječe pred Marijo — zopet potrdili ter dovolili, da se sme povsodi, tudi v cerkvah, k očitnemu češčenju izpostavljati. Ta podoba je bila 4 leta sem vsled nekih pomot prepovedana. Zraven tega bo vse ude razveselilo, če zvčd6, da so papež Leon XIII. najvikšemu vodniku te družbe željo razodeli, da si nakupi cerkev sv. Jakoba v Rimu, naj jo popravi, da se bo potem posvetila v čast najsvetejšemu srcu Jezusovemu in naši ljubi Gospej presv. srca. Cerkev se je v ta namen tudi že kupila, toda popravilo bo stalo mnogo stroškov. Da se ti stroški poravnajo, so se začeli nabirati mili darovi. — Glavni sedež te tolikanj priljubljene družbe je bil do zdaj v Isoduuu na BVancoskem; od zdaj pa bode v Rimu, poglavitnem mestu katoliške Cerkve. J. Ž. Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Izdaja in ureduje Ivan Tomšič v Ljubljani. — Dendenes hoče in skoro mora vsak kaj brati ali čitati, bodi star ali mlad, učenjak ali poljedelec. Tej občni potrebi ustreči so se ustanovili različni listi za razue stanove in znanosti. Za našo slovensko mladino izhaja že 8 let zgoraj omenjeni izvrstni list: Vrtec, ki vsak mesec po enkrat prinaša mladini zdrave dušne hrane v poduk in zabavo. Tudi drugo leto bode izhajal ter spodbujal slovensko mladino k znanostim in krepostim, k bogoljubnosti, značajnosti in poštenosti. Opozorujemo torej zdaj, ko se bliža novo leto in ž njim čas, da se naročijo listi, ktere kdo hoče drugo leto čitati, slovensko mladino na Vrtec, pa tudi stariše, učitelje, duhovnike in sploh prijatelje naše mladine, naj si ga naročijo, naj ga priporoČujejo in gmotno in duševno podpirajo. Če bo urednik dobil vsestranske podpore, bode tudi leži svoji imenitni nalogi vsestransko zadostoval. Vrtec stane za celo leto 2 fl. 60 kr., pol leta 1 fl. 30 kr. Kdor pa pridene 40 kr., dobi mesca marca še knjižico: Dragoljubci, obsegajočo zbirko po-dučnib pripovedek za slov. mladino. Naročnina se naj še ta mesec pošlje po poštni nakaznici uredništvu Vrteča v Ljubljani v Lingar-jevih ulicah hiš. št. 1. I. Skuhala. Cerkveni glasbenik, glasilo Cecilijinega d ru št a v Ljubljani. — Ceoilijino društvo v Ljubljani si je naložilo lepo pa težavno nalogo: cerkveno glasbo, t. j. godbo in petje v cerkvi v duhu sv. kat. Cerkve učiti in gojiti. V ta namen se je osnovala v Ljubljani orglarska šola, v kteri se mladi organisti podučujejo v cerkveni glasbi. Vendar v to šolo pridejo le nekteri organisti in i uspeh društva bi bil jako omejen in počasen, ko bi vsi drugi organisti ue mogli izvedeti, kaj in kako uči Cecilijino društvo. Temu pa je društvo v okom prišlo s tem, da je začelo zgorej omenjeni list izdajati, ki po enkrat na mesec prinaša 8 strani berila in 4 strani primernih pesmij ter tako vsem organistom daje priložnost podučiti se, in vaditi v pravi cerkveni glasbi. List ureduje č. g. Janez Gnjezda, muzikalno prilogo pa slavni skladatelj g. Anton Foerster. Za organiste je list velike koristi, ker ne le, da jim prave, dobre nazore o cerkveni glasbi podaja in v njih cerkveni duh vzbuja, ampak priskrbi jim tudi za celo leto lepih in potrebnih muzikalij ali pesmij, kterih si po tej ceni ne bi mogli drugače pridobiti. Naj toraj organisti ne opustijo si o novem letu ta list naročiti. Naročnina znaša za celo leto 2 fl. in se naj-leži pošlje po poštni nakaznici: Uredništvu Cerkvenega glasbenika v Alojznici v Ljubljani. I. Skuhala. Gospodarske stvari. 0 zadolženih zemljiščih. J. L. Ali ste že slišali, da bi se dan danes kdo denarja branil? Kaj ne, to je neverjetno. Ali vendar je temu taka, kajti ljubljanska hranilnica ima gotovine 400.000 fl., katere ne more spraviti v zanesljive roke, v katerih bi se jej ne bilo zgube bati. Da bi jej v bodoče ne dohajalo toliko novcev v njene blagajnice, kjer morajo neplodonosno ležati, sklenila je, da od vloženih glavnic ne bode več po 5% obresti plačevala, ampak samo po^ 4'/a % Prečitavši to sem si hitro mislil, da smo Štajerci v zadevi denarnih zavodov veliko srečnejši nego Kranjci. Ti imajo namreč edino le v Ljubljani svojo, sicer v največji zanesljivosti stoječo, hranilnico, a Štajerci imamo mnogo hranilnic in posojilnic, kjer moremo prihranjene krajcarje prav plodovito založiti. Naj imenujem v tej zadevi en sam zavod, n. pr. ljutomersko posojilnico, ki daje od naloženih novcev 2°/0 več, nego ljubljanska hranilnica. To zadnjo zadevo na stran pustivši hočem spregovoriti o tem, zakaj ljubljanska hranilnica svojega gotovega denarja spečati ne more. Znano je, da hranilnice svoj denar le na zanesljiva zemljišča, le na zanesljiva nepremična posestva razposojujejo proti vknjiženju na prvem mestu. Na Kranjskem bi torej takih zem-Ijič več ne bilo. Bila bi torej večinoma tako zadolžena, bilo bi torej na njih toliko intabuliranega dolga, da hranilnica, ki daje navadno le na ne-zadolžena posestva, njim svojega denarja več ne zaupa. Utegnila je že v poslednji dobi neprijetne skušnje narediti, kakor so jih drugi. Vsaj je znano, da po eksekutivni dražbi prodane kmetije dostikrat še intabuliranih dolžnikov ne poplačajo. In ravno v tej zadevi berem številke, katere kažejo, koliko so v poslednjih letih po skupnem Avstrijskem intabulirani upniki pri svojih dolžnikih iz- gubili, ko so jim posestva po eksekutivni poti pro dali. Leta 1874 se je 4720 posestev prodalo, in pri tem so intabulirani upniki od vsakih sto gld. 32 gld. izgubili (32%). Leta 1875 se je po silni poti 5005 posestev prodalo, a upniki so imeli pri njih 36% izgube; 1. 1876 se je posilnih prodaj 6342 naštelo, pri čemer so upniki 37 % škode imeli. Lani pa se je celo 7981 posestev po silno-javni dražbi prodalo, in upniki so od posojenega denarja 43% izgubili, t. j. skoro polovico. Iz tega se pa jasno razvidi, da vrednost zemljišč in hiš pada, ker so upniki od svojih vknjiženih glavnic toliko izgubili. To nam razjasnuje, zakaj ljublj. hranilnica svojega denarja v zanesljive roke raz-pečati ne more. To bi bil iz ene strani žalosten vzrok, kateri naj bi posestnika svaril pred dolgovi, kajti gotovo se njegovo denarno stanje k slabemu nagibljuje, gotovo že celo peša, gotovo ni zanesljivo, ako ne more za-nj iz poštenih rok pomoči dobiti. Kajti vsi drugi, pri katerih bi še pomoči iskal, gledali bi prej na to, da sebe okoristijo, a njega poškodujejo in — ugonobč. Sicer je pa morebiti na drugi strani to, da ima ljubljanska hranilnica zdaj toliko gotovine na razpolaganje, veselo znamenje; morda kranjski posestniki svojih posestev nečejo več „z a m a z a v a t i", morda so začeli varčevati. ? To bi bilo gotovo želeti, toliko Kranjcem, Štajercem, kolikor vsem Avstrijcem ! Prav za prav pa ta okolnost ljublj. bra; nilnice ni posebnega, dalje segajočega pomena. Ne more se iz tega slučaja niti na eno niti na drugo stran zanesljivo sklepati; kajti ljublj. hranilnica je denarno sredotočje cele kranjske krono-vine. Mi smo to samo tudi le kot povod vzeli, da našim kmetskim čitateljem najpotrebnejšo lastnost Slovencem — varčnost najtopleje priporočamo. Gotovo je namreč marsikoji slovenski posestnik mej onimi avstrijskimi državljani, ki so v poslednjih letih več novih dolgov naredili, nego starih popravili. Mi beremo namreč v priobčeni knjigi, da se je v poslednjih letih vedno več novih dolgov na zemljišča intabuliralo, nego starih iz zemljiščnih knjig izbrisalo, namreč: izbrisalo samo: 182 milj. gold. Leta; na i 1871. 231 1872. 317 1873. 447 1874. 417 1875. 387 1876. 342 1877. 283 207 227 244 234 228 245 Ktere rastline so travnikom škodljive. M. Najbolj znane in travnikom škodljive rastline, ktere je treba, kolikor mogoče, pokončevati, so sledeče: 1. Podlesk (Colchicum autumnale, Herbstzeitlose, nackte Jungfrau) je čebulnata rastlina, ktere rujavi čebul 9—10 palcev globoko v zemlji tiči, več postranskih korenin poganja in se tako zelo razširja. Ko roža ali šipek, tulipani podobni cvet, prikaže se navadno meseca avgusta in septembra, najrajši po zadnji košnji. Spomladi se prikažejo debeli, široki listi, in močne glavice, ki so polne rujavega semena. Ta rastlina se nabaja le na suhih travnikih in je v vseh svejih delih za živalsko truplo strupena. Povžita napravlja živini omotico in duši in mori druge in koristne seno-košne rastline. Najbolj gotovo se ta senokošni plevel pokonča, ako se z ozko špičasto lopato z bližnjim drnom vred izbode, rastlina sama iz njega potegne, drn pa spet na svoje mesto posadi. Dva k sebi obrnjena delavca to delo bolj gotovo in hitro opravita. V novejšem času so nasvetovali, da se ta sitni plevel pokonča, travnik z govejim gnojem pognojiti, kar pa bode težko pomagalo. 2. Trnati gladež (Ononis spinosa, Haarhechel) je trnata rastlina, ki se močno zareja in prezimuje. Le ako se izdere, se da pokončati. 3. Krvavi mleč-nik (Grosses Schälekraut, Chelidorium majus) je bledozelena, prezimujoča rastlina. Cvet ima žolt in rumen razjedaven sok. Ta strupena rastlina se da le pokončati, ako se skrbno podira. 4. Zlatica (Ranunculus acer, Scharfer Hahnenfuss) je petero-listna rastlina z zlatorumenim cvetjem. Posebno škodljiva je strupena zlatica, ki na močvirnatih travnikih raste in pa žgeča zlatica po muževinah. Vse sorte teh zlatic se morajo ali z izdiranjem pokončati ali pa s pomlajenjem travnika z boljšimi travami zadušiti, p. Pikasti mišjek in ve'ika trobelika (Conium maculatum, licuta virosa, Ge-flekter Schierling Wasserschierling) je kobuličasta rastlina in zelo strupena in škodljiva. Raste večidel po senčnatih toplih krajih in ob potokih in rekah. Rastlina se mora s korenino vred izkopati. 6. Smrdljiva tudi strupena ločika (Lactuca virosa, Giftlattih) raste po suhih, pešnatih krajih in je za vsako živino škodljiva. Mora se izdreti, ako se hoče pokončati. (Konec prih.)r M. Kako dolgo ali kako kratko se nrora slama konjem rezati. Skušnje so pokazale, da so konji, kterim se je na mašini kolikor mogoče kratko slama v rezanje zrezala, mnogo bolj grizenju po črevesih ali koliki podvrženi. Umni gospodarji so začeli to prikazen premišljevati in preiskovati in našli so, da se konjem slama ne sme prekratko rezati. Rezanje namreč ne velja prav za prav ko krma, ampak le ko pridevek k nji, da se živali prisilijo drugo krmo, naj je že kterokoli zrnje drobno žvekati in dobro s slino pomešati. Ta namen pa bolj na dolgo rezano rezanje bolje doseže, ko prekratko. To vsakdo lahko sprevidi. Bolj na dolgo rezano rezanje je povsodi in vselej takrat potrebno, če se živini namočeni otrobi ali zdrobljeno zrnje poklada. Predolgo seveda zopet rezanje ne sme biti; l1/«—2 centimetra bode najprej najbolj primerna dolgost. Veča dolgost bi bila ravno tako neprimerna, ko veča kratkost, če tudi manj nevarna. M. Koliko senica plavica gosenic pokonča. Neki prijatelj vrtov na Angleškem si je vzel trud in čas in je opazoval, kolikor je par plavic svojim mladičem v gnezdo v četrtinki ure iz bližnjih sadnih in drugih dreves gosenic za pičo prinesel. Našel je, da 120 v jedni uri in na dan, po 16 ur rajtan, 1920 gosenic. Toraj v treh tednih, ki jih mladiči do polne godnosti potrebujejo ogromno število 40.320. Če je tudi res, da mladiči v prvih dneh svojega življenja ne potrebujejo toliko, se mora to vrajtati, kar stariši požro, dokler gnezdo delajo in valijo. Iz tega je toraj razvidno, kako potrebno je take drobne pokončevavke škodljivih gosenic kolikor mogoče varovati in njihov zarod gojiti. M. Zimsko življenje raznih dreves. Sploh se misli, da je življenje v drevju popolnoma zastalo. Za one dele drevesa, ki se zunaj zemlje in na zraku nahajajo, se da to v obče reči, ne pa za korenine. Vzrok temu je namreč ta, da je zemlja saj v neki globočini za nekoliko stopinj toplejša od zraka. Goppert, neki učenjak naSleskem, je pred kratkim opazil, da drevje tudi v hudi zimi, kakoršne so na Sleskem, ne preneha korenine poganjati. Po tem takem bi toraj bolje kazalo jeseni drevje pre- in posajati, kakor spomladi. Sejmovi na Štajerskem. 27. dec. Orešje pri Brežicah, Vitanje; 28. dec. Straden. Sejmovi na Koroškem. 27. Svinec, Labod, Steinfels, Weitensfeld; 28. Metniea. Dopisi. Iz Gfadca. (V deželnem zboru) so 8. okt. Slovenci glasovali tudi zato, da bi se na Planini zavoljo veče varnosti žandarji nastavili, za kar je pet tamošnjih občin prosilo. Predlog se je sprejel in deželni odbor ima nalogo pri vladi na to delati, da se žandarji na Planini ustanovijo. Na prošnje takih srenj in okrajnih zastopov, ki so prevelike doklade zahtevali, se Slovenci niso nič ozirali, ker so davki že tako preveliki in stroški večkrat nepotrebni. Takih prošenj je bilo na kupe. Kjer je bila pa resnična potreba, so glasovali za to, da se majhna doklada naloži na pivo in žganje ali da se nekaj davka od nepotrebnih psov pobira. Izmed mnogih drugih obravnav in sklepov hočemo le tiste omenjati, kteri zadevajo samo nas Slovence in pa tiste, kteri so za vse Štajerce enako važni. Take obravnave v gospodarstvenih zadevah so bile: 1. Za popravo in varstvo Savinega obrežja med Kerškim in Brežicami se je dovolilo k prejšnjim 30.300 gld. še 8000 gld. 2. Predlog za varstvo Pesniškega obrežja se ni sprejel, temveč odložil, dasiravno je v tej stvari deželni odbor na temeljiti podlagi postavo za vredbo Pesnice sosta-vil. Tudi g. dr. Radaj je temeljito dokazal nujno potrebo te postave. Ko bi se Pesnica poravnala, bi se pridobilo 8938 oralov dobre zemlje, posebno za travnike, pa tudi za druge pridelke. Da se je za zdaj ta važni predlog po liberalnih ustavover-cih Slovencem na škodo zavrgel, naj služi v poduk za prihodnje volitve. 3. Vladi se je naročilo, naj Ogersko vlado pripravi in se ž njo pogodi, da se Mura na Štajerski in Ogerski meji skupno poravna. 4. Deželnemu odboru se je naložilo, vlado spodbujati da se poravnanje Šavinje bolj temeljito in z večo varnostjo za obstanek dovrši. 5. Deželni odbor ima skrbeti, da se železniški most, ki se bo pri Spodnjem Dravbergu čez Dravo delal, tako priredi, da se bo tudi za druge vozove in hojo porabljal. Ta predlog je stavil in utemeljil g. dr. Šuc. (Dalje prih.) Iz Vuhreda. (Pod nemčurstvom) ne vzdihuje in ne trpi noben okraj na slovenskem Štajerskem toliko, kolikor naš mahrenberški. Vse gre tukaj ponemčevanju na roke, zlasti v mahrenberški dekaniji grabi nemški živelj vedno globljeje med Slovence. V Soboti na primer in pri sv. Jerneju ni nobenega človeka pri družbi sv. Mohorja, še duhovnikov tamošnjih ne najdeš v Koledaru za 1. 1879. gotovo edini zgled v celi lavantinski škofiji, vsaka druga fara še je zmogla par goldinarjev za sv. Mohorja. Najboljše je v tej zadevi na Remšniku, kder je 5 svetnih moških in 7 ženskih družbenikov, in pri sv. Ožbatu, kder jih je zavsema 13. Brezno šteje 5, Mahrenberg 4 (svetna samo 2), Muta 5, Pernice zraven župnika samo 1 uda. Da je zlasti mahrenberška fara jako ponem-čena, tega je zraven drugih uzrokov, največ kriv penzijonirani učitelj KOchl, ki je kakih 40 let v mahrenberški šoli nemški podučeval, ker slovenski niti besedice ni znal. Otročiči 2—3 zarodov iz slovenske okolice, ki je v Mahrenberg všolana, trpeli so brezobzirno ponemčevanje. Jednake težave in krivice trpijo slovenski okoličanje še zato, ker so z nemškim trgom v eno politično srenjo stlačeni. Vsled tega zapoveduje nemški mahrenberški župan in jegovi dedovje, koji so v srenjskem zastopu, celej okolici. Ti pa gledajo pred vsem na korist trga, česar jim tudi ne zamerimo, vendar okolica se zanemarja in trpi. Ovo preziranje bilo je letos okoličanom vendar enkrat preveč ter so sklenoli ločiti se od trga. Ali tisti den, ko se je imelo za to glasovati, prišlo je premalo okoličanov in Mah-renberžani so privlekli slednjega črevljarčeka, kro-jačeka in lončarčeka in so tako kmete potisnili v manjšino. Slovenska okolica ostane prišita nemškemu trgu in si mora dati od tega „komandi rati". Letina je bila bogata le po senu in slami, a zrnja je le pičlo. Krompir je v deževnem vremenu kar v zemlji zgjil. Dosti strahu pa je tudi prizadjala nevarna bolezen, po kojej je pri nas dosti svinj v zgubo šlo. Iz Bizeljskega. (Letina). Radi bi vedeli, kako je pri nas z vinom? — Dosti ga je, da je mnogim posode zmanjkovalo. Mislim, da se je vina pridelalo več kakor 20.000 vedrov. Prodalo se je še le kakih 6000 vedrov po 4.50—7.50 fl. Kteri so v začetku oktobra brali, imajo koj dobro robo, v dežji in po dežji je pa slabeje. Grozdje je zelo gnjilo, tako tudi slive, jabelka, hruške itd. Potem takem se je bati, da vino ne bo obstoječe; treba ga bo večkrat pretakati. Pšenice k letu ne bomo želi, ker zavoljo prevelike mokrote se ni dalo ne orati ne sejati. — Jesti in piti imamo letos dosti, dolgov in štibre tudi, denarjev pa nič, in ker je zima pritisnila, 8 — 10° R— ne bo tovornikov. v F. K. Iz Konjic. Že lansko leto je v „Slov. Gosp." bilo omenjeno da ima naša 5razredna šola učiteljico zvano: Schubitz (Šubic). Mislili smo; da se bo te dve leti, kar je med Slovenci, vsaj toliko naučila slovenskega jezika, da bi jo otroci v šoli razumeli. Pa zelo smo se pomotili. Nasledek temu je, da otroci nimajo nobenega veselja za šolo, še mauje pa k svoji učiteljici, in da se morajo od sta-rišev s silo tja poganjati. Ubogi so otroci, ubogi smo stariši pri takih razmerah! Res je, da ta gospodična ni več premlada, kar bi bilo uzrok, da bi se ne mogla naučiti vsaj nekaj slovenščine, pa slišali smo, da neki zna tudi francoski in angleški govoriti in da se s prav dobrim uspehom uči na citre igrati. Ker v teh predmetih tako dobre uspehe dela, mislimo, da bi ta ženska tudi iz slovnice se še nekaj naučila, ko bi si malo prizadevala in pomislila, da mora vendar nekoliko vestno ravnati, in ozrla na to, da je med slovenskimi otroci. Pustite torej, gospodična, citre in vse reči druge in se naučite, česar Vam je treba — slovenščine, ako hočete slovenski kruh jesti in opravljati vestno, kar ste storiti dolžni! A. K. Politični ogled. Avstrijske dežele. Ljubljanski župan, nem-čur Lascban , pač ne v6, kako se spodobi vesti se nasproti gospodu, katerega je mesto imenovalo za častnega meščana. Slavni general Filipovič se mu je za ovo čast prijazno zahvalil in naznanil, kedaj se pripelja v Ljubljano. Lascban pa tega ni povedal nikomur in je sam na kolodvor price-petal — brez mestnih odbornikov — Filipoviča pozdravljat. Tem lepše je bil Filipovič sprejet na Dunaju, posebno pa v Budimpeštu od cesarja, ki so mu v svoji palači odkazali stanovanje. Govorica je, da bo Filipovič postal grof. Ljubljanski župan pa si naj pri Slov. Matici kupi knjižico : Olikani Slovenec! — Slavni reg. štev. 32., pri katerem je naš stotnik Medved bil v Hercegovini, je prestavljen na Dunaj in je tukaj obhajal veseli in čestiti vhod točno tedaj, ko so državni poslanci volili v odbor, ki bi imel razpravljati o Berolin-skem miru, vsled katerega smo zaseli Bosno in Hercegovino. Poslanec Herbst in jegovi pristaši mislili so, da bodo odborniki vse zavrgli. Ali zmotil se je; večina je za odobrenje Berolinskega miru in je le Herbstov predlog, naj bi se grof Andrassyjeva politika pograjala, odločno zavrgla, ravno tako tudi predlog Groholskijev, ki je hotel npliv Rusov na Balkanu omejen imeti. Vse to bilo je zavrženo, voditelji ustavovereev so od lastnih prijateljev dobili sramotno brco in prav debelo zaušnico. Nektere je to tako zabolelo, da so poslanstvo za delegacije odložili n. pr. jud Ku-randa, brbljavi Scbaup itd. Gledč Berolinskega miru so ustavoverci uže rep potegnili nazaj, bržčas bodo jednako storili zastran vojaške postave, katere še niso podaljšali, čeravno je to uže storil ogerski državni zbor. Naš finančni minister tirja, naj se mu dovoli za 20 milijonov izdati zlate rente, 40 milijonov papirne rente, t. j. državni dolg pomnožiti za 60 milijonov, ogerski minister grof Sza-pary pa zahteva dovoljenja za izdanje 40 milijonov zlate rente, da poplača 22 milijonov, katere je Oger-ska pri judu Rothschildu izposodila in uže potrošila. Za ogerske davkeplačilce prihaja čedalje bolj hudo. V novem letu baje sedanji državni zbor ne bo več sklican ; nove volitve pa bodo meseca marca. Na to nam treba uže sedaj misliti. Zopet je slišati, da bo grof Potočki dobil nalog sestaviti novo — ustavoversko ministerstvo ! —Iz Tridentihskega na Tirolskem se mnogo ljudi seli v južno Ameriko, ovi teden so je odpeljalo 400 oseb. — Tirolci so iz večih mest generalu Filipoviču doposlali zahval-nico, da je tako razumno in slavno premagal Turke in kristijane rešil izpod krutega več stotinletnega jarma! Tudi Hrvati delajo tako, mesto Varaždin je slavnega generala imenovalo za častnega meščana ! Bosenski poslaniki bili so od cesarja v Budimpešta častno sprejeti in na obed povabljeni. Med poslaniki je Sarajevski župan Pasič-beg, ki je izročil pismo, v katerem Bosnijaki prosijo, naj jih svitli cesar sprejmejo kot zanaprej vselej verno-udane državljane. Cesar so jim odgovorili, da bodo za vse po očetovski skrbeli. Pri obedu so se prijazno s poslaniki razgovarjali, zlasti o kupčijskih zadevah. Iz Budimpešta se vrača mnogo poslanikov domov nad Zagreb, drugi pa nad Dunaj, Trst in Spljet. Magjari in Hrvati se utegnejo porazumiti; Tisza je baje hrvatskim poslancem obljubil Dalmacijo. Djakovački škof Strosmajer bil je te dni pri papežu v Rimu in je sedaj na Dunaju; pravijo da zarad katoliških zadev v Bosni. Za stavljenje katoliške cerkve v Zenici so svitli cesar darovali 500 fl. V Sarajevu vnel se je hud požar, ki je precej mesta pokončal. Zboleli ljudje v Bosni in Hercegovini pogosto umirajo, v Sarajevu po 10—15 na den, to pa večjidel vsled hudega le-garja. V veliki bolenišnici na Cengič agejevi pristavi blizu Sarajeva sedaj ni nobenega ranjenega ali bolenega Slovenca več! Vnanje države. Italijanski kralj išče novih ministrov, ki bi mu pomagali vsled neverstva, oderuitva in uboštva razdevano kraljevstvo vladati. Laška kraljica včasih vendar v kako cerkvo pogleda sedaj, ko je zdivjan socijalist jenega moža očitno na ulici zabosti htel, kralja pa nikoli ni videti v hiši božji. — Na Francoskem mora čuden red biti, ker tamošnji freimaurerski ministri nič ne storijo dijakom, kateri svoje profesorje s grdim žvižganjem, če ti kaj verskega čuta pokažejo, motijo in iz učilnic tirajo; ministri še take profesorje celó iz službe podijo. — Voditelj nemških katoličanov, Windhorst, je v pruskem državnem zboru nasvetoval, naj se šolske sestre pustijo, kder še niso iztirane. Lutrovski minister Falk je pa srdito odgovoril, da za las ne odjenja od „kulturne borbe", t. j. od preganjanja katoličanov. Na to je Windhorstov predlog bil zavržen. To kaže, da Nemčija ne dobi verskega miru, dokler bo nemški cesar imel take ministre! V Darmstadtu je vsa rodbina velikega vojvode na vratni vnetici zbolela, ena princesinja je umrla z nadvojvodinjo vred, hčerjo angleške kraljice! Bismark je z avstrijskimi poslaniki dogovoril novo kupčijsko na-godbo, ki bo pa samo eno leto veljala! — Stari Viljem je baje zopet papežu pisal! — Grki iščejo 60 milj. na posodo za vojniške priprave. — Albanci hočejo od sultana odstopiti. — Bolgari bodo 6. jan. volili prvokrat svojega kneza! Turškega finančnega uradnika Schmida (Nemca v turški službi) pa, ker je hotel davkarijske denarje pobirati, so takoj pregnali! V Carigradu je nastala velika rabuka izstradanih ljudi, sultan je mislil, da ga hočejo ubiti, in je tedaj mnogo sumljivih slu-žebnikov dal ubiti, zapreti ali iz mesta izgnati. Z Angleži pa kuje novo nagodbo, izročiti jim hoče več trdnjav in mest, angleški kramarji pa mu bodo z denarji pomagali, Vsled tega se Rusi in Angleži čedalje bolj pisano gledajo. V Aziji mar-širajo 3 ruski generali vedno bliže proti Afganistanu, namreč Lomakin, Abramov in Ivanov. — Angleže v Afganistanu stiskavajo zima in bolezni. Jihovi oddelki malo prodirajo, marveč delajo šance .v soteskah, kder so se ugnezdili. Ne upajo dalje, dokler si za seboj ne napolnijo dovolj veliko ma-gacinov s živežem in strelivom. Afgani se zbirajo v Kandaharu! Čuti je, da baje Angleži ulovljene Afgane vesijo. No, to kaže, da so Angleži pravi zavezniki turških divjakov! Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) Osek, nemški Eseg, šteje do 2600 hiš in 20,000 prebivalcev. Rokodelstvo ni toliko znamenito ali trgovina s žitom in kožami je velike važnosti. Mnogo bi pridobilo mesto, ako bi hotela vlada železnico omisliti iz Oseka v Brod. Morebiti bi šlo, ako bi se Magjari ne proti vili s vsemi štirimi. (Naposled so se Magjari udali, vendar tako da so nam ugodno železuico iz Siseka v Banjo-luko zabranili, do Broda pa sebi na korist železnico potegnili ne iz Oseka, ampak 6 ur niže od Dalje, kder je blizu čez Donavo most AlfOlske železnice, ki prihaja globoko iz Magjarije — iz Szegedina. Zabranjena železnica iz Siseka v Ban-joluko škoduje hrvatskej, kranjskej in štajerskej kupčiji in je kriva, da vojaki v Bosni veliko več stanejo in še pogosto pomanjkanje trpijo, ker se jim iz Dalmacije in Srbije ne more vse potrebno hitro in točno dopošiljati. Ur.) Okolico mestno krasijo košati drevoredi in pa trije veliki vrtovi: Pejače-vičev, cesarski in mestni. Prvi, podoben Schwarzen-bergovemu v Beču, je bogat na krasnih iztočnih cvetlicah in drevescih, kakor palmah, oleandrih, kaktusih, figovih in pomerančnih drevesih itd. — Cerkev je katoliških 5; edna nezedinjenih Grkov, in židovski tempel. Ta je, kristijanom na sramoto — najlepši in najveličastniši. Jednakega še v Beču ni najti. Stane pa veliko tisoč in tisoč gold., kterih je še neki skoro polovica na dolgu. Ali lzraeliti bodo že skrbeli, da poravnajo dolg; vsaj imajo po večem vso trštvo v svojih rokah; kakor tudi najbogatejše štacune, najkrasnejše ka-vane in najlepša stanovanja. To je prava kuga za Slavonijo, da se po njenih mestih izvoljeno ljudstvo tako naseljuje in udomačuje. Ž njim dohaja največ tujega, zato škodljivega življa v deželo. Čudno je vsakako, da ravno v Avstriji židovi cvet6, kakor češnje v maju. Neke novine so pisale 1. 1875., da pride na 15 prebivalcev v Beču 1 žid. Izmed 360 advokatov je 300 in izmed 400 zdravnikov tudi okoli 300 izraelskih. Dve najvažnejši reči javnega življenja: časnikarstvo in denar, stav njihovi pesti. Ali kako počenjajo ti moževi, da postajajo nagloma taki bogatini? Nedavno je še bil maršikteri suh, da mu je bilo lehko skozi rebra novine brati, ali sedaj že dohaja jegovo premoženje do 100 tisoč goldinarjev. „So li delali in se potili? So vstajali za rano zjutra in pozno v noč pri svetilnici posedavali? Prenašali li so glad, vročino, zimo z vozniki, ali so vezali metlje in drva po hostah cepali in zbirali? Zasukali so kedaj kako kladivo, cepec, iglo, sekiro ali šilo? So li držali za plug, za brano, so kopali v vinogradih, so sadili krompir, kosili travnike, so li žagali, pilili, politirali, tesali, zbijali? Ali so služili domovini le s tem, da so bili na železnici stražaji? Ne, tega ne, tega vsega ne, vsega mili-jonkrat ne. In vendar so bogatejši, mnogo bogatejši od kristijanov. Kako je prišlo, da konj ni dobil ovsa, kterega si je prislužil, med tem ko je vtragljiva mrha, ki ni uda stegnila, žakelj s vsem ovsem na-se potegnila! Tako je prišlo po zvijačah in vragolijah Židov in po zaslepljenosti kristijanov. Poslednji naj bi si zapomnili, da nikoli ne začnejo s prvimi barantije; da od njih nikdar ne izposodijo denarjev, da jim ničesar ne zaupajo. Ni treba sicer Žida sovražiti, tudi on je tvoj bližnji. Kedar ga najdeš v revah iu stiskah — pa ne bode se tako lehko prigodilo — bodi mu usmiljen Sama-ritan. Drugače pa ga pusti pri miru. On naj hodi svojo pot in ti svojo." Tako se svarijo v neki knjižici kristijani pred židovi na Nemškem, kar velja tudi za naše kraje posebno za Slavonijo. Za izobraženje mladine Osečanske skrb<§: „glavna gradska učiona" , gimnazija in realka. Podučilni jezik je hrvatski, kterega se morajo tudi židovski otroci učiti, kar jim neki zelo preseda, posebno onim na realki, kterih je nadpolovična večina. Na dalje najdeš v Oseku dve tiskarni. V „Sandor-ovi" se tiskata dva hrvatska lista: Branislav, ki izhaja sredo, petek in nedeljo pod uredništvom g. Martina Polič-a, iu „Glasnik bis-knpije Djakovačko-Sriemske", kterega je lastnik ordinarijat v Djakovu, urednik pa g. dr. Josip Kühner. Kakor čujem, zalaga ta list največ urednik sam in pa vladika veleznani Josip Juraj Strosmajer, ki je rojen Osečan, sin priprostih starišev. Edini mu brat Matija že počiva od 1. 1841. na pokopališču v Gornjem mestu, kder mu je postavil biskup lep spomenik „iz bratske ljubavi." (Dalje prihod.) Sinešničar 51. Jezična žena, mati še bolj jezične hčeri, je nekokrat hudo nevoljua bila, ter svojemu moževi jezno djala: ljubi Bog, kako hudoben jezik ima najina hčer, hotla bi sedaj vedeti, od katerega izmed naju da ga je dobila, od mene ali od tebe? Mož jej mirno zavrne: od tebe gotovo ne, kajti ti ga še zdaj imaš! A. F. Razne stvari. (Svitli cesar) so 200 fl. darovali za stavljenje novega šolskega poslopja pri sv. Jerneju v Raz-vanjem in za steze Ribuici 100, Soboti in Trofinu 200 fl. (Cesarjevič Rudolf) se je v Pragi pri streljanju v kiši ranil med palec in kazalec leve roke; rana srečno celi! (Zvon) lepoznanski list s podobami; V. tečaj izhaja po dvakrat na mesec; vsaka številka z izvirno podobo; „galerija slovenskih pesnikov z ži-votopisi; pesmi, povesti, zgodovinski, naravoslovni, lepoznanski in dr. spisi. Naročnina 5 gld. za vse leto; 2 gld. 50 kr. za pol leta. Naslov: Redac-tion des ,Zvon', Wien, Währing, Herrengasse 74. (Prekmurski Slovenci) so zgubili svoj edini politični list. „Prijatelj" kojega je uredoval g. Augustič Imre, prenehal je izhajati. (V Štacuno vdrli) so trgovcu g. Sornerju v Šoštanju ter ukradli 100 fl. v denarjih: (Mlin in kovaSnica pogorela) je pri sv. Petru v Savinjski dolini. (Častno srenjSanstvo) podelilo se je v Trbovljah g. Eichelterju, ki izstopi iz službe pri Trboveljski družbi za kopanje premoga! (Bankovce ponarejal) je fotograf Koller v Konjicah; sodnija mu je ovo obrtnijo zabranila! (Srenja KaniSka) pri Ptuju je razdrta, nekaj nje pripade mestu, ostanek pa bo posebna srenja z imenom: Vrstje! (Ponarejenih desetakov) so zasledili v Mariboru in v Celju: naj tedaj vsak dobro pogleda, preden tak denar vzame! (Ttpež) bil je v Račah, kder so enega fanta nevarno ranili, enega pa 5 dni poznej pri isti krčmi s sekiro ubili. (F Rotenbergn) nad Mariborom je posestniku J. Karničniku nekdo ukradel bankovcev, srebra, zlatov in oblačil, vse skup v vrednosti 800 fl. (Spremembe pri učiteljih.) Peteroletnino 1. dobili so g. Ignacij Cizej na Vranskem, 2. pa gg. Juri Uranič pri sv. Ruprtu in Štefan Končan v Mariboru, nadučitelji postali so gg. Jožef Čižek v Pilstanju, Janez Voglar v Planini, Martin Čokel v Kostrivnici. (Kot okrajni sodniki) pridejo H. Tburn v Sevnico, dr. Eminger v Kozje, G. Šnedic v Gornji-grad, A. Walter v Rogatec, pl. Binnentbal na Vransko. Za adjunkta gre J. Langerholz v Celje, dr. P&uer v Maribor 1. p. V. Haslinger v Slovenji-gradec in dr. A. Nemanič v Konjice. Okrožni sodnik Heinricber v Celju postal je dvorni svetovalec ! (t & g. Jožef Lukner) najstarejši zlatomešnik je umrl v Ljutomeru blizu 85 let star. Najstarejši zlatomešnik m starosta Lavantinskib mešnikov so sedaj preč. g. Anton Žnža, kanonik, nadžupnik in dekan v Laškem! Dražbe 111. 23. dec. Janez Klušer ua Valci 2274 fl., Andraž Kit v Kostrivnici 920 11., Jožef Račko v Bukovjem, Anton Pleunik (Rupnik) 1516 fl. v Šmariji; 24. dec. Štefan Supančič pri Ponkvi (sv. Vid), Janez Lukman v Adrijancih 1350 fl. Listič uredniitva. Č. g. N. v Sarajevu, prisrčna hvala, oboje pisino je dožlo. G. A. Grabič v C. hvala za voščilo. G. B. v Zagrebu: prihodnjič; jednako g. K. pri Goriei. Doposlani smešničarji in dopisi prilieno! Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. 1 III. » l6s/,e() vag. — 100 kilo = 1 eent in 78'/, funta. Mesta Pšenica S ti a >® o> s Oves Taršica o B O »H cu Ajda H Ikr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 6 40 4 40 4 30 2 60 4 40 4 60 4 50 Ptuj . . . 5 35 3 40 3 25 2 20 3 45 3 40 3 45 Varaždin 5 - 3 50 3 10 2 30 3 — 3 30 3 20 Dunaj U ^ Pešt i" 5 10 60 7 10 10 80 7 10 6 10 6 85 — 9i 95 6 10 8 50 5 60 4 40 4 75 _ — Loterijne številke: V Trstu 14. decembra 1878: 26, 63, 31, 46, 3. V Lincu „ „ 40, 16, 38, 31, 10. Prihodnje srečkanje: 28. decembra 1878. ■ i Sirovi loj kupujejo vsaki čas po najviiji ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj, gvefarija in milarnlca, zaloga vžigalnili, svetilnih in maSčobnih tvarin v CELOVCl na Koroškem. ■ ■ m ■ ■-»-ii PONUDBA. Dve deklici, gospodični se sprejmete na pre-skrbovanje in poduk v šivanju in risanju za prire-zovanje, v izdelovanju perilne in druge obleke. Kdor želi, se mu tudi obleke prirežejo in zložijo. Obleči za deželo izdelani iz seboj prinešene robe se prodavajo po 2 fl. in više. Ondi se dobivajo tudi obrazci za prirezovanje. V Mariboru, Schiller-strasse štev. 6 pritieh, ua desni strani od velikih vrat! 2—3 LIVARNA, A Sterilnih prlznajll Badgasse Nr. !) C. kr. v^fKgjzk.pr. za zlite zvonove j« priredjenlh za blizo si. cerkve. ogled. zvonarna in livarna. g. Janeza Dencel-na in sinov v MARIBORU zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takč, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. Ilnstrirane obrazce dopošljemo, kdor jili želi, brezplačno po pošli! Priloffa #* „Slov. Gosi»." štev. .51. Najnovejši Iturzi »» Dunaju. Papirna renta 61 "70 — Srebrna renta 62.80 — Zlata 72 60— Akcije narodne banke 787—Kreditne akcije 231— 20Napoleon 9-35 — Ces. kr. cekini 5 58 — Srebro _•—. DAEILA za Božič in novo leto Zaloga ur, dobro odbrana, F.DMnpr-ja v Maribora. nasproti kavarni Pichs-ovej priporoča najlepše in izvrstno regulirane ure z 21etnim poroštvom, po sledečem ceniku: Sreb. eilinderce 9,11 do 13 fl. Zlate za gospe 20,25 do 30 fl. n za gospe 10,12 „ 14 „ „ remontoire30,50 „ 100 „ „ ankerce 14,18 „ 22 „ „ ankerce.. .30, 35 „ 40 „ Sr. remontoire 18,26 „ 36 „ i Zl.remontoire50,100„ 200 r Vsakovrstne ure v perpendikeljnom 10—100 fl. Lesene hišne ure 1 fl. 50 kr. — 15 fl. Naročila proti poštnemu povzetju se točno izvršujejo, neugodne reči z ugodnimi zamenjajo. Prostovoljna prodaja. V Žavskem trgu se bo 23. decembra t. 1. ob 9. uri predpoldnem po prav nizki ceni prodala lepa novo zidana hiša št. 40, ležeča v sredi trga in obsegajoča 8 sob, 2 kuhinji, prodajalnico z ma-gacinom, tri velike kleti, dalje gospodarsko poslopje, kravje in svinjske hleve in zraven dobro obdelovani vrt. Na^ dalje se bede tudi pri sv. Jederti, 1/i ure od Žavca, proti jugu ležeči vinograd z velikimi poslopji vred prodajal. Vsakemu obrtniku, posebno trgovcem in krč-marjem, se to posestvo gorko priporoča. Kdor želi se kaj več izvedeti, naj se oglasi pri gospodu Dr. Sernecu v Celju! gj Sadna drevesa iz drevesnice pri sv. Petru pod Mariborom se bodo vsa razprodala, ker se bo drevesnica opustila ; drevesc je 8000 mošanckerjev, žlahtnih črešenj in drugih sort, vsako po 20-60 kr. Tudi je ondi več tisoč divjakov dobiti! .Tanez Stegai-r 3—3 učitelj pri sv. Petru pod Mariborom.i priporočujem dobro odbrano zalogo blaga po znatno znižani ceni: robo za suknje in hlače, ogrinjala za gospode, vsakovrstne vol-nate ruhe za ženske, razno oblačilno robo za gospe, črni luster, kažmir, klot, beli piket, modri pa tudi raznobarvani barhent, volnate robce mnogotere velikosti, perkale, plavi tisk ali druk, volnate tkanine, pravo platno, šifon, madapolan, molin; sploh vse v mojo kupčijo spadajoče reči prodavam po nezaslišano nizki ceni, da bi zalogo brž izpraznil. Za dobroto blaga sem porok. JOŽEF BERGLES v Mariboru, na velikem trgu, na voglo stolne ulice. Fanta potrebno izšolanega in iz dobre hiše sprejmem takoj za učenca ali praktikanta ! 2—2 P. n. občestvu dajem uljudno na znanje, da sem sedaj, ko sem 10 let prirezač bil pri g. Scheikelnu v Mariboru, pričel lastno pod-vzetje tukaj v Supanovi hiši v gosposki ulici. Pri tej priložnosti si dozvoljujem častito občestvo, zlasti p. n. duhovščino, uradnike, učitelje itd. upozoriti na svojo veliko zalogo blaga za suknje in hlače ter se za izdelovanje oblačil po vzeti meri priporočam. Tudi imam bogato zalogo uže naretih oblačil za gospode in fante, delo je solidno, cena najnižja. Ob enem prosim, da se mi zaupanje, katero sem v prejšnji službi užival, ohrani tudi v mojem novem početju ter si bodem £ vselej prizadeval mu zvesto ustrezati! Janez Kiker krojaški mojster v Mariboru, cT Sa^s-ss v gosposki ulici štev. 24. m 9—10 A & K M K t-- i Podpisana trgovca priporocujeta veliko zaiogo poljedelskih in gospodarskih mašin, posebno kot izvrstne pri-poznane mlatilnice na gnanje z roko ali z vitalom, ki imajo plošnate ali okrogle klinčke; letos po izredno znižani ceni, namreč samo 100 fl. ena, to pa pri nas v štacuni v Celju. Prodajemo dalje raznovrstne čistilne mline, vejavnike, trijerje za čistenje in prebiranje ple-velnatega in smetljivega semena, potem enojne in dvojne pluge najboljše izdelave, rezne stole in rezne mašine po najnižji fabriški ceni. Še bolj cene take mašine od drugod dobljene so gotovo to, le ker so toliko slabše. — Naposled priporočata slavnemu občinstvu svojo dobro odbrano zalogo železa, okovov za okna in dveri, umetnih ognjišč, železnih peči, novih vagin ute-žev, posod za suhe in mokre reči, bakrenih in železnih kotlov za kuhanje svinjske hrane, dobro pozlačenih nagrobnih križev in kovinskih trug najlepše izdelave. Roba je vsa dobro odbrana, cena najnižja, postrežba točna. Wogg & Hadakovits trgovca 7. železjem pri „zlatem sidra" znm goldenen Anker v Celju. G/Va dl f i \AZYWILO. Podpisano ravnateljstvo si dozvoljuje p. n. društveniliom vzajemne zav arovalnice v Oraču uljudno naznaniti, da se vplačevanje društvenine za leto 1879 prične 1. januarja 1879, katero zamorejo vselej poravnati ali pri ravnateljstvenski blagajnici v lastni hiši zavoda v Gradcu, Sackgasse h.-št. 18/20., ali pa pri distriktnih komisarjih. Tisti p. n. društveniki, kateri so svoja poslopja uže I. 1877 dali zavarovati in še dalje pri našem zavodu zavarovani biti namislijo, dobijo delež od v imenovanem letu prigospodarjenega dobička, vsak po 10% ali deset ostodkov od društvenine za leto 1879 predpisane, tako da bo mi taki zavarovanec leta 1879 za 10% znižano društvenino imel plačali. Ob enem priporočuje ravnateljstvo zavarovalni oddelek za pregibne reči ter svetuje proti ognju zavarovati: pohištva, živino, zrnje, seno, mašine, vsakovrstne pridelke, zaloge blaga itd. potem zavarovanje zrcal zoper poškodovanje po ognju ali po vbitju! Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice proti ognju 1—3 v Gradcu.