Političen list za slovenski narod.
1 Po pošti prejeman velja:
Za «elo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., sa ¡eden
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
11 *
Naročnino in oznanila (inserate) veprejema upravulStvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SementSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, itvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
«Štev.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. januvarija 1896.
Letnilc XXI V.
Razprava o potrditvi volitev.*)
(Govoril deželni poslanec K 1 u n.)
Visoki zbor 1 Ko sem stavil predlog, naj se ne voli posebni veriiikacijski odsek, ampak rešijo verifikacije raznih volitev po nasvetu deželnega odbora in poročilu njegovem, pač nisem mislil, da bo kdo vstal in se spuščal v kritiko volitev. Najmanj pa bi bil kaj tacega pričakoval od gospodov, ki sede v središču, ker sem mislil, da bi se moglo, ako se oziramo na nadrobnosti, najti veliko več nepravilnosti ravno v agitaciji, katera je izhajala od one strani, kakor od nas. (Oho klici v središču.) Ne bom se spuščal v nadrobnosti, (Poslanec Hribar: Le povejte nadrobnosti!) ker hočem, akoravno imam veliko gradiva nakopičenega, v tem oziru posnemati gospoda predgovornika, in ker bi vam cel razgovor, ako bi se te stvari v javnosti razpravljale, ne bil ravno v čast.
Gospod predgovornik je trdil, da je segla neka višja moč v te volitve in da se je od tistega časa, kar se je vršil v Ljubljani katoliški shod, pričela skrivna agitacija od naše strani.
Gospoda, Vi ste ravno tako bili povabljeni na katoliški shod, kakor mi, in veselilo bi nas bilo, ako bi se ga bili udeležili in takrat pokazali, da niste samo s trdilom, ampak tudi po srcu pravi katoliki. Jaz mislim, da bi se bilo to prav lahko zgodilo, ne da bi bili sami sebi in kulturnemu napredku slovenskega naroda, katerega hočete zagovarjati, kaj odpovedali. Narodna stranka je bila vedno zložna in v resnici katoliška, ne da bi bila kedaj prezirala koristi naroda slovenskega bodisi v kulturnem, bodisi v gmotnem oziru. Spominjam Vas na prejšnja leta, koliko je narodna stranka pridobila slovenskemu narodu vsled svoje edinosti. Opozarjam vas na razpor leta 1878, ko so se vršile tudi take poskušnje, doseči spravo, kakor sedaj, in ko so bili dotični gospodje vaše stranke naposled pametni, da so se povrnili in združili s staro narodno stranko, ki se drži gesla: „Vse za vero, dom, cesarja". Na katoliškem shodu se ni nič druzega razvijalo, kakor ta starodavni program slovenski in sklepalo, kar je bilo potrebno, da se slovenski narod katoliški VAruje v kulturnem in gmotnem oziru, da se razvija v narodnem, gospodarskem, pa tudi v verskem oziru.
Gospod predgovornik je govoril o neki agitaciji, ki se je pričela od duhovniške strani s prevzvišeuim knezoškofom Missijo na čelu. Gospodje, ako prebirate poročila o raznih volitvah, ne samo v deželah avstrijskih, ampak tudi v drugih katoliških deželah, na Francoskem, v Belgiji in v Rimu, našli bodete, da škofje v resnih trenotkih večkrat spregovorijo resno besedo, da pokažejo katoličanom pravo pot in jih navdajajo s pogumom, pokazati se javno kot katoličane; in tega nimajo drugi določevati, kakor ravno škofje, (Poslanec dr. Tavčar: Pa ne v politiki !), ki so od sv. Duha postavljeni voditi čedo Kristusovo. V politiko se ne mešajo, ampak le po svojem poklicu zaznamujejo tista pota in tista načela, katerih se mora pravi katoličan držati tudi pri politiki. Ako se jih drži, je dobro, storil je svojo dolžnost, ako pa gre svoja lastna pota, ne sme in
*) Ker so nam še le sedaj na razpolago stenografski zapisniki govora iz verifikacijske razprave, zato jih sedaj objavljamo v celoti.
<
i / /S
ne more trditi, da je pravi katoličan, kajti drugače je njegovo prizadevanje zastonj, in če se izključuje, ne izključuje ga cerkev, izključuje se marveč sam, ker ne živi po načelih, katera cerkev zaukazuje svojim vernikom in o katerih ima škof odločevati. To bi bila čudna vera, če bi si katoličan smel delati sam svoje mnenje; to velja pri protestantizmu, kjer veruje človek kar hoče, (Posl. dr. Tavčar: Mislim, da tudi pri protestantizmu težko I) po katoliški veri pa to ne gre.
Gospod predgovornik je tudi omenjal, da se je agitacija tako sijajno vršila, da se je Najsvetejše potegnilo celo v blato na cestah, kakor se je izrazil. Meni ni noben tak slučaj znan. 0 naših duhovnikih se ne more trditi, da so se tako daleč spozabili in tako globoko zagazili, morebiti imate bližje pri sebi kak vzgled, zato pa ni bilo prav, te reči omenjati. Ravno tako mi ni znano, da bi se ljudem odrekali sv. zakramenti in cerkvena pomoč, ali da bi se jim bilo žugalo z večnim pogubljenjem. (Posl. ' Hribar : Vsaj se da s pričami dokazati!) Želel bi ie bil, da bi bil gospod predgovornik naravnost povedal: „Temu in temu so se odrekli sv. zakramenti, ta in ta duhovnik je to storil", in povem vam, ako bi se bil res kdo tako daleč spozabil, bi bil nehal biti pravi služabnik Kristusov. Vsakdo bi imel v tem slučaju pravico pritožiti se in škof bi imel dolžnost odpraviti takega duhovnika. (Poslanec Hribar: Boljšo faro mu bode dal!) Če imate kak slučaj, povejte ga, pritožite se in jaz sem vam porok, da boste našli pomoč ne samo tukaj v Ljubljani pri škofijstvu, (Poslanec Kersuik: O seveda! poslanec Hribar: To poroštvo je šepavo!), ampak tudi pri najvišji cerkveni oblastniji.
Gospod predgovornik je priznaval, da vse trpi vsled razpora med narodnima strankama, društveno, družinsko in socijalno življenje. Pritrjujem, da je vse to res in da to jako obžalujem, morebiti bolj, kakor vi, ali vprašam vas. kdo je zapodil duhovnike iz društvenega življenja ? Kamorkoli je prišel duhovnik, bodisi v kako društvo, bodisi v krčmo, slišal je psovke, tako, da se je pobral od ondot in izginil. Tako obnašanje nasproti duhovnikom ne kaže posebne kulture; kajti človek, ki je olikan in omikan, bo vsakega nasprotnika spoštoval in njegovega stanu ne bo zaničeval. Naši gospodje tovariši morejo pritrditi, da se ravno omikani ljudje vaše stranke proti njim, in sicer ne samo proti duhovnikom, ampak tudi proti posvetnim poslancem, ki se prištevajo konservativni stranki, tako obnašajo, da so se morali umakniti iz te ali one družbe, samo da so odšli psovkam, ki so nanje letele.
Gospod predgovornik je omenjal družbinskega življenja. Vsakdo ima svoje prepričanje, in kakor je bilo v prvih časih kristjanskih, ko je Kristus rekel, da je prišel razdvojit človeka zoper njegovega očeta, in hčer zoper njeno mater, da se bo torej sinu ali hčeri treba ločiti od starišev, tako je tudi sedaj, da je v tej ali oni družini oče hud radikalec, (Poslanec Hribar: Čudna primera), mati ali sin se pa zaveda svojih katoliških dolžnosti, in da se tako vname prepir. Ali kakor je takrat veljal izrek Kristusov: „Kdor očeta ali mater bolj čisla kakor mene, tisti mene ni vreden", ravno tako velja ta izrek tudi še danes. (Poslanec dr. Tavčar: Kristus bi bil pri nas morebiti še bolj vesel, kakor pri vas!) (Konee slidl.)
Deželni zbor Goriški.
(Izv. poročilo.)
IV. seja dne 17. januvarija.
Po prebranem zapisniku naznani predsednik došle peticije za podpore in druge. Nato pridejo na vrsto interpelacije.
Poslanec B. Grča in tovariši stavijo vprašanje do visoke c. k. vlade radi naprave odtoka pri nekem hudourniku pred Sempasom. Zastopnik vlade precej odgovori, da bo dal zadevo preiskati in potrebno storiti.
Poslanec dr. Rojic in tovariši interpelujejo deželni odbor radi nekega laškega dopisa na slovensko občino Sentvidska gora. Deželni glavar obljubi peticijo predložiti odboru.
Dalje dr. Rojic s tovariši popisujejo način vpisovanja slovenskih učencev v mestno slovensko ljudsko šolo. Našteva sitnosti, ki so se delale starišem pri vpisovanji; popisuje način kako, in navaja število koliko otrok se je odvrnilo pod raznimi pretvezami, in praša ministra za uk in bogočastje, hoče li skrbeti zato in prisiliti mesto, da vsprejme vse slovenske šolskemu pouku podvržene otroke v slovensko ljudsko šolo.
Nato se prestopi na dnevni red.
1.	Poslanec Verzegnassi poroča o sklepu računa gluhonemnice in o proračunu tega zavoda. Poslanec poroča laški, zbornični tajnik prebere predlog v slovenskem jeziku.
2.	Poslanec dr. Roje poroča v imenu finančnega odseka o računu za ranjene vojake. Poslanec poroča slovenski, a tajnik predlog prebere laški.
3.	Poslanec Lokatelli poroča o računu in preudarku raznih malih zalogov.
4.	Dr. Roje poroča o računu gospinskega zaloga ter o prevdarku za tekoče leto.
Lokatelli je poročal laški, dr. Roje slovenski.
5.	Verzegnassi poroča italijanski o računu zaloga za onemogle delavce.
6.	Poslanec Berbuč poroča slovenski o računu provincijalno občinskega zaloga in o preudarku.
Vsi predlogi so bili vsprejeti soglasno.
Koroški deželni zbor.
IV.
Iz Celovca, dne 18. jan.
VII.	seja dne 13. jan.: Ko so se razdelile došle prošnje, rešijo se nekatera poročila stav. odseka in dež. odbora. Jurid.-pol. odsek poroča o preskrbo-vanji občinskih tajnikov za starost in predlaga, naj se vnovič naroči dež. odboru, da poizveduje o tej stvari in potem stavi primerne predloge. Govorijo poročevalec Abuja, Kiršner, Ehrenwerth ter dež. predsednik. Kiršner zahteva, naj tudi država stori kaj za obč. tajnike, ker imajo občine zbog prene-šenega delokroga obilo poslov in stroškov za državo. Odgovarja mu dež. predsednik, ki zabavlja po svoje črez občine, češ, da v lastnem delokrogu nič ne delajo ! V vsakem drugem zastopu bi takemu zabavljanju odločno odgovarjali ; naši liberalci, med katerimi je tudi več županov, so imeli za to le „ve-selost", kakor pravijo poročila.
VIII.	seja dni 14. jan.: Prošnja občine Trbiž, naj se jej povrnejo stroški za častniška stanovanja, se odkloni. — Reši se več stavbinskih Ladev. —


Sprejme se predlog iiu. odseka glede pokojnine za diurniste dež. odbora. Po preteku 10-letnega službovanja dobivajo 25 procentov in za vsako nadaljno leto 25 procentov pokojnine. — Posl. Abuja stavi samostalen predlog, naj se podaljšajo obroki za plačevanje davkov po uimah. Posl. Hibler predlaga, naj se naprosi vis. vlado, da čim preje predloži drž. zboru predlogo o starostnem zavarovanji zasebnih uradnikov in delavcev.
IX.	seja dne 16. jan.: Dovoli se 200 gld. z namenom, da se udeležita dva mojstra s Koroškega nameravanega učnega tečaja v c. kr. tebnologičnem obrtnem muzeji na Dunaji. O tej stvari govorijo Prettner, Chon in Hinterhuber. — Reši se več cestnih in vodnih zadev.
Koncem seje je stavil in utemeljeval kons. posl. Jan. H u b e r samostalni predlog : Deželni odbor naj skupno z odbori drugih dežel naprosi vlado, da prodaja živinorejcem namesto sedanje živinske soli belo sol brez primesi in sicer najmanje za toliko ceneje, kolikor velja primes. Utemeljevaje ta predlog pravi, da na Lichtenštanjskem kupujejo avstrijsko sol za 2 gld. 10 kr. cent, na Koroškem moramo plačati isto množino z 8 gld. 40 kr.! Primes stane za cent 1 gld. 70 kr. Predlog se po jednoglasnem sklepu izroči gospodarskemu odseku.
X.	seja dnč 17. jan.: Vladna predloga o nebistveni prenaredbi agraričnega zakona se izroči jur.-pol. odseku. Poročilo o dobrem napredku zavetišča ubogim in zapuščenim otrokom se vzame z odobravanjem na znanje. — Poročilo o nameravanih krajevnih železnicah se potrdi. Pokazalo se je, da se je prejšnje navdušenje za lok. železnice med poslanci že močno ohladilo. — Prošnja koroških učiteljic, naj se jim zvišajo plače, se po predlogu fln. odseka odkloni. — Potrdi se še več predlogov iin. odseka.
Posl. dr. Steinwender interpeluje zaradi ukaza c. kr. okr. šol. sveta v Špitalu, ki je prepovedal učiteljem, da ne smejo dopisavati drugim, kakor strokovnjaškim listom, in da brez dovoljenja ob nedeljah in praznikih (zlasti o veliki noči in binkoštih) ne smejo zapustiti šolski kraj. Interpelacija pravi, da je prvo proti drž. osnovnim zakonom, drugo ni utemeljeno po nobeni postavi. Dež. predsednik naznani, da bo na interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej.
Dež. predsednik zahvali dež. poslance za čestitko povodom svoje sedemdesetletnice.
XI.	seja dn6 18. jan.: Vršila se je obširnejša debata o deželni hipotečni banki. Stein-vvender je predlagal imenom večine iin. odseka, naj se nameravana banka otvori dne 1. julija 1.1. Imenom manjšine je predlagal Luggin, naj se stvar še odloži. Za predlog večine so govorili Prettner, Plaveč in knezoškof dr. K a h n. Predlog večine se je na to sprejel z 21 glasi proti 10. Slovenska poslanca in kons. posl. Huber so glasovali „za". Glasovalo se je po imenih.
Druge točke dnevnega reda so se obravnale brez debate. Potrdi se načrt postave, po kateri se ima občina St. Lenart v labudski dolini razdeliti v štiri samostojne občine.
Koncem seje naznanja dež. glavar, da mu je došla vladna predloga, pokaterise ima na višji realki v Celovcu upe-ljati veronauk. Stvar pride na dnevni red jedne prihodnjih sej.	—n.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. januvarija.
Dva nova ministra. 2e več časa se je go-verilo o imenovanju dveh novih ministrov, in sicer za Galicijo in železnice. Kot prihodnji gališki minister je bil vedno imenovan sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu dr. Eittner, kot minister za novo železniško ministerstvo pa sekcijski načelnik Wittek in podmaršal Gutenberg. Kakor se poroča, se je imenovanje že izvršilo in sta imenovana dr. Eittner ministrom za Galicijo in Gutenberg za železniško ministerstvo, ki se bode to leto ustanovilo.
V istrskem deželnem zboru še vedno ni končano vprašanje o opravilnem jeziku. Slovanska manjšina odločno zahteva, da ima hrvaščina jednake pravice z italijanščino. Tega mnenja je tudi sedanja vlada. Vsled višjega ukaza je tržaški namestnik pripeljal v Poreč hrvatskega stenografa, toda deželni glavar Campitelli ga je odstranil iz zbornice, da je moral na galeriji iskati prostora. Lahonska predrz-
nost presega že vse meje in čas je že, da vlada porabi svoj vpliv v tem ozira.
Dalmatinskim deželnim glavarjem je namesto dr. Klaiča imenovan dr. Bulat. Iz Zadra se poroča, da so ondi pričakovali imenovanje dr. Ivče-viča, ki pripada k zmernejši stranki.
Cliarles Floquet t« Minulo soboto dopo-ludne je umrl v Parizu bivši ministerski predsednik Floquet v starosti 68 let. Leta 1876 je bil izvoljen v poslansko zbornico, koder se je pridružil radikalni stranki. Po preteku devetih let ga je izvolila zbornica predsednikom in leta 1888 je zamenil predsedniški stol z ministersko klopjo. Kot ministerski predsednik se je dvobojeval z generalom Boulangerjem. Leta 1889 je padlo njegovo ministerstvo nad revizijskim vprašanjem. Nato je znora prevzel zbornično predsedstvo in leta 1894 je bil izvoljen senatorjem v seinskem departementu. Z Floquetom izgubi Francija odločnega republikanca in navdušenega prvo-boritelja za slobodo.
Španija. Koncem minulega tedna so se vršila v Madridu opetovano ministerska posvetovanja, pri katerih so se razpravljale kubanske zadeve. Najvaž-neja mej temi je bila zadeva maršala Martinez Cam-posa, ki je prosil vlado, naj ga iz .zdravstvenih ozirov" oprosti težavnih bremen. Po mnogoterih pojasnilih vojnega ministra se je vlada odločila za maršalovo zahtevo ter njegovim naslednikom imenovala generala Polavijea. Maršal Martinez Gampos se je že dalje časa pripravljal na ta korak in vlada je imela že zdavna priliko opazovati, da se njena politika ne strinja s politiko maršalovo. Poslednji je namreč dobro vedel, da ni mogoče doseči povoljnih vspehov s sredstvi, kakoršni so mu bili dosedaj na razpolago. Vstaši so dobivali skoro sleherni dan pomoči od svojih zaveznikov, mej tem ko je španjska vlada v zadnjem času obustavila pomnoženje vojnih močij. Vladni listi zvračajo sedaj vso krivdo na maršala Martinez Camposa, češ da ni prav vporab-ljal moči, ki so mu bile na razpolago. On je baje vzrok, da se vedno bolj razširja upor po otoku, ker je premalo energično zasledoval vstaške čete.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. januvarija.
(Odlikovan je) umirovljeni vodja pomožnih uradov v Ljubljani gosp. Fridolin I p a v i c z zlatim zaslužnim križcem s krono.
(Imenovanje.) Predsedništvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko imenovalo je davkarskega prak-tikanta gosp. Jakoba D r o 11 davčnim pristavom v XI. plačilnem razredu.
(Za vinorejce.) Poslanec Schweiger je v zadnji seji deželnega zbora Kranjskega stavil nastopni resoluciji, ki sta bili vsprejeti: Dež. odboru se naroča, naj se s prošnjo obrne do vis. vlade, da se prenaredi drž. zakon z dne 15. jul. 1890 v toliko, da bodo dotičnih olajšav deležni tudi manjši vinogradarji, ki morejo le malo površja n. pr. 1000 m8 nasaditi. Dež. odboru se naroča, naj preudarja, ali bi ne kazalo za vse požlahtnene ameriške trte določiti jednako ceno, to pa tako nizko, da jih bodo mogli nakupovati tudi revni vinogradarji. Vendar pa naj dež. odbor ceno določi na podlagi dejanjskih troškov za pridelovanje požlahtnenih trt.
(Slovensko gledališče.) Igra, katera se je v soboto predstavljala, nikakor ni tako slaba, za kakeršno jo je moralo imeti občinstvo, ker se je igralo tako zaspano, da si ni mogla pridobiti nikakega vtiska. Mi opuščamo za danes vse ostrejše opazke, vsaj tisti, na katere bi jih naslovili, niso slepi. Naj se vender že odločno preskrbi in gleda strogo na to, da v tej zadevi ne bo treba nadaljnih pritožb. Prvič naj se naši igralci uč4, drugič naj pa igrajo nekoliko živahnejše. Kakor je poročal „repertoir slov. gledališča" je pretekli teden odpala jedna predstava, deloma zato, da se pripravi nova narodna igra. V bodoče naj se tudi res kaj pripravil „Moj Pepček," — narodna igra s petjem v šestih podobah, nemški spisal Adolf L' Arronge — ima prav priprosto dejanje, če se preveč izpušča, skoro prepriprosto, a snov ima lepo. To snov bi bilo lahko še določnejše obdelati. Najboljša oseba v igri je čevljarski mojster Kopitar s pretirano ljubeznijo do svojega Pepčka, ki je študiral „guminazijum" in „juks". Humor v igri je zdrav, kakor ima igra sploh precej prijaznih prizorov, ki skupno pokrijejo nekatere pisateljeve negotovosti. Napevi niso imeli prilike se priljubiti, ker jih nismo čuli. Omenili smo že, kako se je igralo — posamezao ne bomo navajali, v koliko so
igralci v tem oziru mej seboj tekmovali. — Da se je dobro igralo, bi morda igra občinstvu ugajala. Morda — kajti za naše občinstvo bi se moralo drugače izbirati. Se jedenkrat bodi na tem mestu izražena želja po slovenskem repertoirju slovenskega odra. Računajte z našimi razmerami in z nalogo slov. gledališča, s katero se ne strinja prezirati ali pa pozabljati slovenskih proizvodov. — Vojaška godba je kaj pridna. Tudi v soboto nas je presenetila z dvema domačima točkama. Čast ji I — Jutri „Prodana nevesta".	=
(Nesreča na lovu.) Iz Radeč, 18. januvarija. Na lovu, kateri so napravili dne 16. t. m. nekateri lovci na gorovju pod Kumom, se je pripetila velika nesreča. Trije lovci so šli namreč skupaj drug zraven druzega. Kar se lovcu M. po nesreči sproži nabasana puška, katero je nosil čez rame po strani, in kroglja zadene naravnost njegovega lovskega tovariša St v glavo, kateremu s tako silo prebije čre-pinjo, da so se takoj možgani prikazali. Poklicani zdravnik je našel nesrečneža sicer še živega, a mu vsled smrtne rane ni mogel dosti pomagati. Za ustreljenim, ki je bil družinski oče, žaluje vdova in pet nepreskrbljenih otrok. Lovec M., kateremu se je puška sprožila, naznanil se je tukajšnjemu okrajnemu sodišču ves preplašen sam. Človek pač ne v<5, kje ga čaka nesreča.
(S Šeuturške Gore,) 17. januvarija. Danes moram pa že pravilno zapisati Rhodiola, in sicer s priimkom rosea L., kakor sem jo razglasil v „Slov." št. 252., da ž njo seznanim „Botanicus-a", ki se je oglasil v letošnjem št. 11., in malo dvomi, da bi se nahajala ta rastlina na Kranjskem. Ako bi „Bota-nicus" prečital moj predlanski dopis, mu ne bi bilo treba se oglasiti na moj letošnji. A morebiti ga je motila moja letošnja pisava Rodiola. Izpustil sem h iz tega namena, da bi čitatelji ne izgovarjali besede napačno, kakor je nekdo čital genedarm, namesto žandarm, kar pomeni orožnika. Na te male pregrehe moje mi boste, kaj ne? odpustili, ljubi Botanicus. — Rhodiola rosea L., kojo imenuje Nemec Rosen-wurz, Slovenec pa rožna korenina, spada v družbo „Crassulaceen" in se nahaja na bohinjskih planinah, Karavankah in kamniških planinah ; zlasti je je obilno na Krvavcu, v Korenu, v znožju Zvoha in drugod, kjer se razrašča v male grmičke in ima jako debele mesenate korenine. Toliko v sporazumljenje.
R o b i č.
(Razstava c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja v Ljubljani.) Avstrijski trgovski muzej na Dunaju ima mej drugim tudi nalogo, da pospešuje tudi domači obrt in to ne samo v dunajskem glavnem mestu, temveč tudi v posamičnih kronovinah. V to svrho vzdržuje muzej tesne zveze z raznimi obrtnimi učnimi zavodi. Nalašč v ta namen kupljene zbirke tujezemskih izdelkov, osobito pa po-hišno orodje, rezbarije itd. francoske in angleške provenijence pošilja šolam, ki jih razstavljajo v korist lokalnim obrtom. — DomaČi obrtniki dobe s tem vzgledne in veljavne vzorce, ki jim kažejo, kako dela danes sloveča tujezemska konkurenca in kako je posnemati, kar je dobrega in priporočila vrednega. Na željo in prošnjo ravnateljstva c. kr. obrtnih strokovnih šol je trgovski muzej sklenil, da priredi v najkrajšem času razstavo originalnih angleških stolov v prostorih obrtne strokovne šole za obdelovanje lesa v Ljubljani. Na to razstavo že danes opozarjamo svoje čitatelje in naše lesne obrtnike ; ko se otvori, jim bodemo podali daljšo stro-kovnjaško oceno razstavljenih velezanimivih predmetov.
(Iz Radeč) 17. jan. Včeraj dne 16. t. m. zvečer padel je na Zid. M. neki posestnik iz svibenske fare čez neko škarpo, ker mu je vsled ledu na cesti spodletelo. Pri tem padcu se je tako močno poškodoval, da je vkljub zdravniški pomoči še tisto noč umrl pri nas v Radečah, kamor so ga možje prenesli. Nesreča res nikdar ne počiva. — Včeraj dopoldne se je vršil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. Pri tej priliki je imel potovalni učitelj g. GombaČ poučno predavanje. — Od novoletnih voščil smo se tu odkupili v prid revni šolski mladini. — Burja tudi nam ni prizanašala. — V preteklem letu so bili v naši župniji rojeni 103, pokopanih je bilo 80, porok pa 20. — Dva uzmoviča sta hotela pred nedavnim gostilničarju Puncerju (preje gostilua pri Potočinu), katerega z ženo vred takrat ravno ni bilo doma, odnesti več mesa. Na-poinivši cel ko8 z ukradenim mesom sta ga postavila v stran ter šla v gostilno pit, češ, preje se mo-
rava nekoliko okrepčati, predno odneseva težko robo. Ko gré pa natakarica po pijačo, zapazi tatvino. Takoj pokliče hlapca. A tatova jo med tem popihata. Na begu še sta pa klicala, da po koš prideta že drugokrat. — Na Zid. Mostu je pred kratkim precej razsajala med otroci vratica. Toda Heilseru-mova zdravilna moč jo je pa skoraj že do cela pre-
gnala.	#
* *
(Iz Ljntomera.) Šolska tombola, katero je priredilo učiteljstvo Franc-Jožefove šole na dan sv. Treh kraljev zvečer v Vaupotičevih gostilnih prostorih v prid ubogih šolskih otrok, je imela prav lep uspeh. Mnogobrojna udeležba je pokazala, da ima Franc-Jožefova šola in na njej učeča se ubožna mladina mnogo dobrosrčnih prijateljev v Ljutomeru in v okolici, kateri vsako dobrodelno podjetje dobrohotno in darežljivo podpirajo. Dobitkov — prav lepih in tudi praktičnih — je bilo 42, med temi 37 darovanih. Čisti dohodek je znašal 85 gl. ; s pomočjo tega dobivajo ubogi šolski otroci šolske zvezke, knjige in pisalna sredstva skozi celo leto zastonj. Šolsko voditeljstvo se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kaj darovali ali storili v ta lepi namen. Bog povrni!
(Iz Sevnice.) Najbolj čudno se mi zdi, da si naši kmetje še zdaj ne dado dopovedati, kak sad da prinaša nebodijotreba-nemška šola. Davno so se že veselili božičnih praznikov ; zakaj ? znabiti Svetega večera? kaj še! „Kristbauma", katerega jim je priredil Schulverein !? Da dobi otrok kak jopič, in pa kar je še največ vredno, da je mati dobila nekaj te tečne „šulferanjske kave", to je vleklo. Sicer ni veliko takih kmečkih starišev, le na Orehovem se jih še najde dvojica, da ne morejo svojih otrok pošiljati v domačo šolo. Dal Bog, da bi še tem sta-rišem prisvetila zvezda razumnosti in da bi spoznali namen „šulferajnski". Saj se tudi v naših šolah podučujejo otroci v nemškem jeziku, kaj potreba potem te nemške šole. Zatoraj, stariši, izluščite si
mrežo iz oči, da vidite kam pelje nemška šola.
*
* *
(Goriške novice.) Kljub precej ostrej zimi cve-tejo po zatišjih goriške okolice že sedaj piskavke. — Ministerstvo tirja od Gorice slovensko šolo v sre-dišiu mesta. Dovoljuje le začasno, da sme porabiti v to vojašnico pod Turnom. Mesto piše proti tej odredbi priziv. — V seji dne 14. t. m. je imenoval mestni zastop učiteljstvo za novo mestno slovensko štirirazrednico : voditeljem g. I. Domenisa, stalnim učiteljem g. A. Lasiča, podučiteljicama pa gospici Alojzijo Gulin in Marijo Hanel. Zadnji dve nisti vsposobljeni, zato so se pritožili Slovenci v Trst. Dež. šolski svet je razveljavil mestni sklep glede zadnjih dveh in zapovedal imenovati dve drugi izmej prosilk za stalno. Evo skrajno sovraštvo mesta do Slovencev. — Gorica nameruje vpeljati električno razsvetljavo. Imajo dva načrta, kako v to porabiti gonilno moč Soče. Komisija bo razsodila, kateri načrt je boljši. Napredujemo. — V St. Petru pri Gorici bo imelo društvo : „Slovenska zveza* v nedeljo popoludne ob 3. uri svoj občni zbor, zvečer pa veselico. Priznati moramo, da se Št. Peter giblje, kakor nobena okoličanska vas. — „Corriere" priporoča Slovencem hvaležnost nasproti mestu, ker jim je d&lo šolo v vojašnici pod Turnom, graja pa, da Slovenci zaničljivo govorijo o vojašnici kot neprimerni za jedino slovensko šolo v Gorici. Dostavlja : „Povej, kdor ima nekaj zdrave pameti, ali je ta pravi način gojiti mirno družabno sobivanje (Slovencev in Lahov)." Povemo naj še, da jako zameri zavednim Slovencem, ki so navduševali slovenske stariše, nai bodo nevstrašeni pri vpisovanju. Je lisjak ! On, ki vedno hujska Lahe proti Slovencem, vedno podvžiga laško nestrpnost, on zameri Slovencem, da sobrate podučujejo, kako tirjati svoje, kar jim tiče po postavi? ! — Vpisovanje v novo slovensko šolo sta vodila, čujte : dva — Laha. Otrok se je oglasilo okrog 500, sprejeli so jih le 367. Druge so odklonili iz ničevih razlogov. Proti tem so se Slovenci že pritožili. Da le nagajajo ! Koliko je slovenskih otrok, se je lahko prepričal židovski „Corriere", ki vedno vedoma in hote laže, da ni Slovencev v Gorici, pretečeni petek, ko so pogrebli jedno deklico iz „Sloginih" zavodov. Veličasten je bil pogreb. Prvi
izmej spremljajočih otrok praznično oblečenih so bili že v cerkvi na Travniku, a zadnji še v Gosposkej ulici. — Pa ni slovenskih otrok in Slovencev v Gorici ?!
Narodno gospodarstvo.
Vinoreja v Belokrajini.
(Govoril v deželnem zboru poslanec Fr. Schweiger.)
Ce kateri izmed gospodov poslancev poročilo deželnega odbora o pospeševanju vinoreje na Kranjskem z veseljem pozdravlja, storimo to mi zastopniki onih krajev, kjer raste vinska trta. Z veseljem pozdravljam tu ugodno sporočilo zlasti jaz, zastopnik krajev, ki so v deželi eminentno vinogradni.
Kadar pride popotnik na vrh gorijanske ceste na tako imenovano „vahto", odpre se mu diven razgled. Pred njim leži prostorna belokranjska ravnina, katera se na desno in levo upira na vinograde. Od Brezove Bebri v semički farl skozi planinsko in črnomaljsko faro notri do Tanče Gore — šest ur hoda — se vije nepretrgan venec vinskih gori Naprej od Tanče Gore je kraj kameniten, nekoliko Krasu podoben, in tu ne raste trti; pa fare Dragatuš, Poljane, Vrh in Vinica imajo svoje trtje. Ce se vrnemo na Vinici na levo, pridemo v faro Preloka in Adlešiče. Tu zopet najdemo vinograde, kateri prestanejo v ravnini podzemel|ske fare, iz-vzemši malo gorico Kučer, da se toliko lepše razvijajo v krasnih legah metliške in radoviške fare ter konečno prenehajo s suhorsko faro, ležečo ob znožju visokih Gorijancev.
Bela Krajina je tedaj domovina vinogradov; žal, da moram pristaviti: domovina bivših vinogradov. Metliški sodni okraj s farami Metlika, Badovica in Suhor je popolnoma uničen, če izvzamem male ostanke na posameznih parcelah, kakor spomin, da so v teh krajih nekdaj bili cvetoči vinogradi. V črnomaljskem sodnem okraju je nekoliko bolje, je pa tudi tam dobra polovica opustošena in v par letih tudi tam ne bo več trtja. Poročilo deželnega odbora se glasi za leto 1894 in pravi: „Smatrati se more, da je v političnem okraju črnomaljskem od skupnih vinogradov v obsegu 2189 hektarov le še 83 hektarov, katerih trtna uš še ni napadla." Ce pa pomislimo, kako rapidno se širi trtna uš, lahko rečemo, da danes po preteku jednega leta stvar tako stoji, da so najbrž redke one parcele, ki bi bile popolnoma zdrave.
Prišla je trtna uš, ž njo pa tudi revščina, in reči smem, da je v kranjski deželi malo pokrajin, kjer bi gospodinjila tolika beda, kakor na Belokranjskem. Dokler smo imeli trtje, imeli smo vina in kruha, vina smo nekoliko prodali in kupili kruha. Zdaj nimamo vina, gre pa tudi trda za kruh, zlasti še letos, ko je minole zime pognila strnina, in to v toliki meri, da je večina gospodarjev za setev morala kupovati potrebnega semena, posebno ječmen in rž, pa tudi pšenico. Od drugega vsakdanjega kruha smo razven krompirja in koruze malo pridelali; le nad korenjem je bil razlit poseben blagoslov, pa pregovor pravi in skušnja ga potrjuje: „Bepa, korenje, blabo življenje."
S končanim trtjem je zginil tudi denar. Vino smo prodali, denar dobili, ž njim plačali davke, obresti in pokrivali druge potrebne troške, katerih je pri hiši zmiraj dosti ; saj pravi pregovor, da je hiša jama, v katero vedno mečeš, pa ni nikdar polna. S trtjem je odšel tudi kredit. Za časa zdravih vinogradov je dobil človek denar, kadar je hotel; mošt je v jeseni vse plačal. Zdaj ni vina, ni denarja, ni dosti kruha, ni kredita, pa tudi nobenega prometa, nobenega zaslužka. Ce človek te tužne belokranjske razmere premišljuje, postane žalosten in melanholičen, da mu nehote pride na misel znana pesem: „O mein lieber Augustin, Wein ist bin, Geld ist hin, Kredit ist hin, Alles ist hin."
Priznam, da smo mi Belokranjci z obnovitvijo novih vinogradov nekoliko zamudili. Mnogokrat se mora čuti očitanje, da so naši ljudje prepočasni ali celo leni. Naj se jim ta zamuda ne vzame v zlo. Ne bojö se pa truda in dela, saj je delo in trud njih vsakdanji posel. Plaši jih več ali manj vsaka novotarija, plašijo jih še zlasti veliki troški, ki so neizogibno združeni z novimi nasadi. Rigolanje ali prekopanje zemlje do metra globoko, dobava ameriških trt in tudi domačih cepičev, cepljenje ali po-
žlahtovanje, kolitev, in ker novo trtje tako silno bohotno raste, naše navadno kolje največkrat ne bo zadostovalo, dalje gnojitev, in sicer gnojitev s hlev-nim gnojem, in tu, gospoda moja, poudarjam, da dobra gnojitev je „conditio sine qua non", za vspe-šen rod in za stanovitno rast; konečno pomanjkanje delavcev, zlasti domaČih, družinskih delavcev. Najbolj delavne moči so v Ameriki, in ravno iz naših krajev v toliki množini, da od nikoder toliko. Moja fara Radovica šteje 1140 duš in od teh jih je zdaj v Ameriki 209, če ni še kdo odšel v tem času, kar sem jaz tukaj. Doma so ženske, otroci in večinoma že bolj poštami moški; krepkih, delavnih rok, kakor jih zahteva zlasti rigolanje, imamo kaj malo na razpolaganje. To nas je plašilo, da smo z obnovitvijo odlašali, to nam dela težkočo še zdaj. In prav je imel mož, ki je rekel: „Kdor hoče stare vinograde prenoviti v nove, mora imeti v jedni roki delavce, v drugi vreme, v obeh žepih pa denar."
Gotovo bode častite gospode zanimalo, ako z malimi besedami povem troške novega nasada, in to na podlagi lastne skušnje, ker se z vinarstvom mnogo bavim in trudim, tako da tu smem reči: „Ruperto črede eiperto".
Zasadil sem do zdaj vinograd v površju dobrih 5000m1 ali 1 oral. Minolo jesen je rodilo okoli 500 trt, jedno tretjino bom letos pocepil, druge trte so že požlahtnene. Vodim natančne račune za vsak dan in to me do danes stane 670 gld. Pristavim še novo kolitev s primernim kostanjevim kolom komad po 3 kr., računam troške za pravilno nasaditev jednega orala novega vinograda 800 gld. Se v6, da ni pri vsakem zemljišču jednak račun; iz tega, kar sem povedal, se pa lahko prilično sklepa na troške novega zasada.
Taki ogromni troški dosti jasno pričajo, da se človek lahko zboji, če pomisli, odkod naj dobi ^enar za novo trtje. Pa vsi predsodki so premagani, vsi pomisleki so zginili in ljudje se mučijo, kolikor že morejo. In če je gospod poročevalec povedal, da v črnomaljskem okraju na vse strani pripravljajo nove nasade, konštatiram z veseljem, da se jednako vrši v metliškem okraju, kjer je že mnogo vinogradov zasajenih, mnogo za nasad že pripravljenih. Veliki troški pri nasadu novih vinogradov pa tudi glasno vpijejo, kaio je treba siromašnemu, večinoma zadolženemu kmetu vsestranske pomoči. Pomagaj, kdor le more, da se obvaruje ljudstvo gmotnega propada, da se narod ohrani svoji rodni zemlji. V prvi vrsti pomagati sta dolžni država in dežela, obe se naslanjate na kmetijstvo, ž njim stojite, ž njim padete, in če kmetijstvo propade, kam država, kam deželal
Rad priznavam, da se je že mnogo storilo za povzdigo vinoreje. Iz srca želim in prosim, pomagaj država tudi še dalje. Naj država ne gleda na troške, naj tukaj ne štedi, saj denar, porabljen za vinorejo, ne bo zgubljen, ampak plodonosno naložen, ki bo svoječasno nosil obilne obresti.
Pridruži se državi tudi dežela. Gospoda mojal Jedno prošnjo imam do vas. V teh žalostnih odno-šajih, v kakoršnih je zdaj naša dežela, naj izostanejo vsi troški, ki niso neizogibno potrebni, da se laglje še kaj več stori za siromašno ljudstvo.
K sklepu kot zastopnik belokranjskih kmečkih občin tu javno visoki zbornici izrekam hvalo in zahvalo vsem, ki so dozdaj pospeševali vinorejo na Belokranjskem, tako visoki vladi, kakor tudi kranjski hranilnici. Priporočam Belo Krajino tudi za prihodnje in prosim za-njo še daljne naklonjenosti.
Telegrami.
Dunaj, 10. januvarija. Španjsko poslaništvo priobča naslednjo brzojavko iz Madrida : Glavni general na Kubi je odložil vrhovno poveljstvo in trdi, da je bilo v zadnjem času nekaj za Španjce ugodnih bojev. Sicer se ni pripetil noben znamenit slučaj.
Levov, 19. januvarija. Danes je izročil poseben obrtniški odbor, kateremu načeluje član gospodske zbornice, vitez Gorayski, ravnatelju dr. Marchwickemu krasno izdelano soho v priznanje njegovih zaslug na polju obrtništva.
Rim, 19. januvarija. „Agencia Štefani" se poroča iz Masave: Od 16. t. m. opoludne mirujejo Menelikove čete pri Makalli. Vjetim
^bp«ÎLb5j0erÎee"a	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
LÏEu Schelhammer & Schattera ^Sr
italijanskim častnikom se v sovražniškem taboru ne gode nikake krivice.
Madrid, 19. januvarija. „Agenca Fabra" poroča: Iz Havane došla brzojavka poroča, da je imel maršal Martinez Oampos pri predaji poveljstva generalu Marinu daljši govor, v katerem je izjavil, da je on vedno spolnjeval svoje dolžnosti in imel vedno pred očmi namen dolgotrajne vojne. Ko je pa videl, da mu ni mogoče vspešno delovati z dosedanjimi močmi, je prosil vlado, naj ga oprosti težavnega bremena, kar mu je tudi ugodila.
Madrid, 19. januvarija. Generalni go-verner v Puerto Rico, general Gamir, je umrl za rumeno mrzlico. General Suarez Valdes je imenovan namestnikom generalnega governerja za Kubo.
Carigrad, 19. januvarija. Prvi armenski božični praznik je mirno pretekel; armenski patrijarh je prepovedal vznemirjajoče govore.
Umrli bo:
17. januvarija. Makso Sterniša, krojača sin, 4 leta 4 mesece, Trnovski pristan 8, davica. — Elizabeta Eržen, čevljarja hči, 8 let, Opekarska cesta 9, škrlatica.
19. januvarija. Makso Cesáreo, magacinérja sin, 4'/s leta, Parne ulice, meningitis bacilaris.
Ana Palovc, poštnega sluge hči, 14 mesecev, Franc Jožefa cesta 11, ošpice. — Emil Lukacsz, čevljarja sin, 14 mesecev, Kongresni trg 17, croup.
V otroški bolnišnici:
17.	januvarija. Antonija čarman, kajžarjeva hči l1/» leta, ošpice.
18.	januvarija. Julijana Markel, čuvajeva hči, 2 leti, tu-bercul. po ošpicah.
Meteorologično poročilo.
Q O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
18	9. zvečer	7432	-0-7	brezv.	oblačno	
19	7. zjutraj 2. popol.	7438 743-9	— 1-2 +1-5	brezv. si. jvzh.	oblačno n	00
19	9. zvečer	744-4	+1-5	¡ si. vzh.	oblačno	
20	7. zjutraj 2. popol.	744-9 744-6	—0-6 +1-5	si. vzh. sr. vzh.	oblačno jasno	00
Srednja temperatura 18. in 19. jan. — 03° in —0 6°, ozir. za 21° in 3 0° nad normalom.
61 1-1
Bogu vsemogočnemu je dopadlo, poklicati našega ljubega očeta
Gašperja Lavtižar-ja
posestnika v Kranjski Oorl,
19. t. m. zjutraj ob štirih k Sebi v boljše življenje. Vsi v božjo voljo vdani so zatisnili trudne oči k počitku. Včakali so častito starost 83 let. Bili so poseben prijatelj duhovščini.
Žalosti potrti naznanjamo to vest vsem znancem in prijateljem s prošnjo, da bi se jih spominjali v molitvi.
Pogreb bode 21. t. m. ob osmih zjutraj v Kranjski
Gori.
Kranjska Gora, dne 19. januvarija 1896.
V imenu rodbine
Jožef liaTtižar,
župnik v Gradu ("Bled).
i
62 1-1
Užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša goreče ljubljena, nepozabna mati, oziroma sestra, babica in tašča gospa
Celestina Ekel roj. pl. Stransky
vdova o. kr. vladnega sv&tnika
umrla danes, dné 19. januvarija, ob */46. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti.
Pogreb predrage pokojnice bode v torek, dné 21. januv. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališke ulice št. 4. na pokopališče k sv. Krištofu, koder se položi truplo v družinsko rakev. Sv. maše zaduš-nice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Ljubljana, dné 19. januvarija, 1896.
Karol pl. Stranaky c. in kr. feldmašal - lajtenant v reservi, brat, Karol Ekel c. kr. koncipist dež. vlade, si n, Olga Arzt, roj.Ekel,Emilija,Olzela.
S. M. Alacoque reda usmiljenih sester od sv. Križa, Ida Ekel, sestre. — Frano Arzt c. kr. major deželnega hramb, pešpolka št. 9, zet. — Olga Arzt, vnukinja.
Pojasnila
potrebuje zadnji odgovor na „Poslano" v 8. številki „Slov-Naroda", sicer bi me imel svet za najkrivičnejšega in vne-marnejšega načelnika gasilnega društva, kar jih biva na svetu. Jaz naj pripomnim naslednje potrebne stavke, ker me g. pod-načelnik tudi vabi, da naj se oglasim. V gajilarni je bilo v resnici malo več stvarij, nego samo koleselj či on tega ne ve, mi pa. Trlica, klavni ploh, stara postelja, se neki drugi star voz, nekaj stotov starega železja, pred časom ajdova pleva, raz-obešena koruza, ali to ni nič navlake? In mi, da bi bili s tem zadovoljni ? Janez Lah (vlg. Mastek) izrazil se je očitno v seji, da je boljše dati v najem giisilarno, kakor pa „Pepetu" (J. Ogorelcu) za shrambo brez plačila. Gospod podnačelnik bi le rad užival čast, naloge, dela, odgovornosti, tega se brani z vsemi štirimi, če pa nima prav nič opraviti z gasilarno, zakaj pa ima ključe, ki bi bili sicer lahko pri načelništvu, kakor je vse drugo od društvenega imetja. Na ključe je pri vseh stanovih navezana neka oblast in pa odgovornost, naj je to omenjeno v pravilih, ali ne. ker se ume samo po sebi. In njegovi vestni nasveti, kako naj se pripravljamo za čas nesreče, ali ne padajo nanj z vso težo nazaj, ki se mu, kot pod-načelniku, ne ljubi časih pogledati v gasilarno in poročiti pred zbranim društvom (ne pa pred drugim svetom), kaj in kako se ukreni. In veselice ? Bila je samo jedna. In kdo je govoril besede: „Naiedimo kako veselico, da svet izvi, da še životari naše društvo!" Gospod Jožef Ogorelec, vestni svetovalec.
Da mi dalje očita pridušanje, to se mi ne zdi od njega samo malomoško, temveč tudi predrzno, ker me vzbada, da bi jaz tudi katero zinil o njegovi vernosti in nravnosti. A ne bom. Naj ostane v mejah naše občine in župnije presneto kočljivo mnenje o njem y tem pogledu.
Občni zbor bode v kratkem sklican, če bo le gosp. podnačelnik utegnil priti, ki tolikrat ne utegne.
Moja sklepna beseda za danes in naprej o tem predmetu bodi ta-le: Kadar bom tri leta načelnik, izvestno ne bode društvo in občinstvo imelo toliko pritožb zoper mene, kakor jih ima občina zoper nJega, ki jo vodi že tretje leto.
Šm arije, dne 15. prosinca 1896.
Ivan Babšek,
60 1—1	načelnik gasilnega društva.
59 1—1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš pre-ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Mirko Borštnik
dijak IV. gimnazijskega razreda
danes popoldne ob 1/44. uro po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 15. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega ranjcega prepeljalo se bo v torek, dne 21. t. m., ob ',(4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kurja Vas št. 4. na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice brale se bodo v tukajšnji župnijski cetkvi sv. Jakoba.
Nepozabnega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 19. prosinca 1896.
Marija Borštnik, m a t i. — Ivan Boritnik,
drd. med., Fran Boritnik, učitelj, Lavoilav Borštnik, trg. pomočnik, Viktor Boritnik, dijak VII. gimn. razreda, Srečko Boritnik, bratje.— Ivanka Boritnik, sestra.
Tnjel.
17. januvarija.
Pri Motit»: Francki, Tels, Müller, Felix, Steiner, Gelles, Warberg z Dunaja. — Oberländer iz Brna. — Manheim iz Frankobroda. — Rumpert s Krškega. — Kohn iz Solnograda.
—	Troger iz Gradua. — Serolla iz Zagreba. — Lah iz Loža.
—	Berti iz Inomosta. — Pire iz Kočevja. — Fischer iz Beljaka.
Pri Južnem kolodvoru: Žnideršič iz Ilir. Bistrice. — Hempel iz Kassel-a. — Fischel iz Frankobrod».
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na Koroškem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večnt luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice
smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujača in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-47
^RAKIISCH und GUT
>arg
priznano neobhodno potrebno "LI V LI sredstvo za čiščemje zób je
« 1

I
mnogo mllijonkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepih zob.
Dobiva se povsodi.	710 30—7 j
.O u m a j s k a, borz a»
■ssa
Dno 2o. januvarija.
¿Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	65	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........100	,	95	„
Avstrijska zlata renta i%......122	„	45	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	40	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	65	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	10	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1006	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............360	,	25	„
London vista...........121	„	56	„
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„	40	.
40 mark............11	„	87	„
'<() frankov (napoleondor)............9	„	63	„
Italijanski bankovci........44	„	30	„
C. kr. cekini......................6	„	71	„
One 18. januvarija.
4 % državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	147 gld. —
b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	158 „ —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 . —
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne srečke b% . . .	128
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	105
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220
„ „ južne železnice 3 % ,	169 „ —
, „ južne železnice b% .	131 „ 50
„ , dolenjskih železnic 4%	99 „ 50
kr.
50 75
25
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.
i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	134	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........67	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......52	.
Ljubljanske srečke.........22	.
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	165	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3355	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	466	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	»
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	62	„ Montanska družba avstr. plan. . • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld.
Papirnih rubljev 100.......
- kr.
60
25 „
50 75
84 160 129
n ...........................................»i m.......ihm mu.....um iiiii im» im um		
M<£~ Nakup In prodaja IS fsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ^»varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreb&njn najmanjšega dobitki galantna izvršitev naročil na boril.	Menjarnična delniáka družba „H E It C IT R" Wollziili it. 10 Dunaj, «iriahilfirttraus 74 B.	M4T Pojasnila v vseli gospodarskih in Inaninih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni»! 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vnoeega 1 obrestovan^ pri popoiui varnosti 1 gf naloženih «r 1 avn i o. |