Leto IV., štev. 203 PushjId« pav&anraoa, V Ljubljani, četrtek dne O. septembra 1923 cona vso oin tehalm M) 4iMw|. gtaae merteino 1SMS0 Dla p, iBOicroftTO 06"— . •ed>*«XM Ojllisl po Itrifa Uredništvo: HUdoUter* mota it 16/1 Telefon *tn Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račua pil poitn. če ko* aavodu i ter. 11.B42. Ljubljana, 8. septembra. Radikalski in i njim zvezani tisk je ca delu, da s sistematičnim pristranskim prikazovanjem položaja izzove r HirSih slojih napačne utlske, ki jih skn-[a zase politično izkoristiti. Zanimivo |e zasledovati, kako reptillje ln polrep-tUijo trosijo enake vesti, ki imajo vse m in Isti namen: okrepiti vladno stališče. Tako ČItsmo v listih, da je demokra-jflima konec na Hrvatskem in v Sloveniji. da. na Hrvatskem pod smotreno politiko radikalske stranke raste nova stranka, ki že javno obsoja R-adiča, ;«Riio5» bo prenehala, In podobna Ben-jscije. Pa so to bajke, je brž jasno vsake-fan, ki poznava razmero, a za kairarnl-Jkega č! tal ca j« dovolj In površni pro-Hvniki se vosele. V resnici, nI na Hrvatskem doelej opaziti nobet>e novo tesnejše struje, ki bi si npala Radiča desavuirati »11 se mu po robu postaviti. Edini njegov protivnlk so demokrati In vsi, ki jih slabe, so pomočniki gosp. Radiča. O taktiki demokratske stranke na Hrvatskem je možna diskusija in njene revizije nihče ne izključuje, a vsak poskus, to stranko ubiti, mora v naprej propasff, kakor jo vse drugo utonilo v radidevstvu. Demokratska stranka se bori na Hrvatskem v najtežjih razmerah. Njen program je neizpodbojen in ni dvoma, da se bodo tadi prave taktične linije našle, ki bodo vedle do uspeha. Pristaši demokratske stranke v Banovini so skoro Izključno seljakl. 2eleti pa je, da se tudi Inteligenca dvigne Iz mrtvila. Ravno tako se zaman tolaSijo nasprotniki glede položaja demokratske stranke v Sloveniji. Ne le, da smo pri volitvah v narodno skupščino zrastli » 2000 glasov, dasl je bilo vse na delu, da se na« uniči. Po volitvah so Izvršeni korald, ki pomenijo zadovoljivo poglobitev dela ln napredovanje stranke. To delo se nadaljuje in mora dovesti do zaželjenega nspoha. JPS je napredni centrum in naj ji tetali «r.aprednjaki» še tako zavidno podkopujejo tla, vse to ni Izdalo in no more. Iskreno In polteno je pri volitvah zagovarjala koncentracijo. Nasprotniki so vpfll, da je to znak slabosti, a Številke so pokazale, da je JPS izšla kot najlaSja napredna stranka Iz volitev. JDS šo vedno ponuja toko ostalim naprednjakom. A zakrknjenost je neozdravljiva. Vendar to lojalno staliSSe JDS ne more Škodovati. JDS dehije sistematično na vseh poljih in, da.sl je v manjšini ln v opoziciji, je nihče prezreti ne more. Najbolj & so smešni oni, ki bi jo hoteli zani- ati. Prihodnji meseci politične sezone bodo pokazali krepak razvoj naprednih moči. K delu je pozvan vBak, ki tinti za to sposobnost. Kdor Je najsposobnejši, bo prvi med sotrudnikl, a de-' kroga in prostora Je za vse dovolj. Vse osebne hujskarije proti demokratskim voditeljem »o se razpršile v nič in nihče jim ne more odreči odločnosti in delavnosti, želeti jo le, da se pojavijo še novi možje, ld bodo stopili v nehvaležni, vendar potrebni boj. iTudi v tem ozlru je videti napredek, ker malenkostne hujskarije, ki so n. pr. po krivem slabile razmerje JDS do trgovskega ali do kmetskega stanu, v luči resnice razpadajo v niS, In se fo-tadevna nespoTaznmljenja povsem po-fesnjujejo. Katoliški shod bi moral MU napred-nlakom «memento». Naše razsežno delo potrebuje skupnega pritiska in Uspeh ne bo izontal. Reško vprašanje pred arbitrom NASA VLADA PREDLOŽI SPOR GLEDE REKE ARBITRAŽI ŠVICARSKEGA PREDSEDNIKA. — PRIHOD NIK. PAŠICA IZ PARIZA. Beograd, 5. septembra, p. Nocoj je od 17. do 20.80 bila soja ministrskega sveta. Predvsem so so razpravljala tekoča vpra&inja pooamoznih ministrstev, potem pa se ja vršila diskusija o referata finančnega ministra glede proračuna 1028. —1924. Nattf so bila prečltana poročila, ki jih je prejela vlada o okupaciji Krfa ln o delu Ziroze narodov v Ženevi. O potoku razprav« mlniBtri niso hotoll povedati ničesar, ker čakajo na prihod mlrdstr-skoga predsednika Pašiča, ki M vrne jutri zvečer lz Pariza. Pa516 j|p po poročilih lz Pariza danos konferiral s francoskim min. predsednikom Polncarčjom ter so vrača na nujni poziv vlado, ki so nahaja pred velikimi zunanje- ln notranjepolitičnimi odločitvami. Diskusija o grško-italijanskom konfliktu danesi ni bila zaključena. Kar se tiče reškega vprašanja se v političnih krogih označuje b tališče vlado tako-l»: Vlada smatra, da Je misija paritetne komisijo končana, ker Je tudi zadnji rok, 31. avgust, potekel ne da bi bilo prišlo do sporazuma. Paritetna komisija nI pooblaščena za nadaljnje delo. Predloge ki Jih Je Italija Izročila, smatra vlada za nesprejemljive. Obstoja torej spor, ta katerega rešitev Je predvidela aantamar-gherltskn pogodba arbitražo predsednika švicarske republike, na katerega (e more obrniti Italija ali Jugoslavija. Zatrjuje se, da se namerava naša vlada okoristiti s to odredbo o arbitraži ter Jo o tem že obvestila Italijansko vlado, katere odgovor se pričakuje prihodnje dni. Ker bo vlada najbrie t kratkem Izdala komunlkč, bo Javnost skoro Informirana o vseh detajlih pogajanj, ki so ee vodila v paritetni komisiji. Poleg mate-rljala paritetne komisije, bo odposlan k arbitra z naše strani tudi g. Trumblč, da dš o rapallskl pogodbi svoj ekspoz6 ter ustmeno podkrepi naše pravice na Baroš In Delto. Francozi se boje konflikta med Jugoslavijo in Italijo ALARMANTNE PARIŠKE VESTI POVODOM PASlCEVEOA OBISKA. OKUPACIJA KRFA PRIPRAVA ZA VOJNO Z JUGOSLAVIJO? Komunistični izgred! Beograd, 5. septembra, p. Nocoj ob 6. dospeli v Beograd bivši komunistični Poslanci Filip FIllpovlč, Vladimir CopIČ In Nlkola Kovačevlč, ki so bili svojčas obsolcnl radi sokrivde na atentatu. Dopoldne so bili Izpuščeni Iz Požarevca. Do Beograda so jih spremljali detektfvl. V Pristanišču jih je pričakovala velika množica delavcev ter Jih spremila preko Teorij z vzkliki: »Doli vlada, doil reakcl-la, doli fašizem l». Nosili so rdečo zastavo. Na Terazljl je prišlo do spopada med komunisti In Orjutio. Potem sta komunistična poslanca Coplč ln Kovačevlč od-Ha na železniško postajo. Čopič potuje V Zagreb, Kovačevi« pa v Novi Sad. Velika masa komunistov jo šla ž njima na kolodvor, policija pa spremljevalcem nI Pustila na peron. Radi tega so komunisti Provoclrali napad na žandarmerljo, s katero se je razvila borba, ki je trajala cele četrt ure pred železniško postajo. Naposled so prišli novi oddelki, ki so z golimi sabljami razgnall komuniste. Več oseb je ranjenih. Policija je aretirala tanožo manllestanto«. vansko - italijanskega za precej resnega. Ce hoče Anglija dobro voziti, se mora orijentirati tudi glede tega vprašanja. Zvečer so na Quai d' Orsayn presojali položaj manj pesimistično. V splošnem se je računalo, da bo mogoče spor med Italijo in Jugoslavijo preprečiti. V NEMČIJI BAZ8IRJENB VESTI 0 JUGOSLOVAN8KI MOBILIZACIJI. Borlln, 5. septembra, j. Telegrafen kom-panle javlja ls Gdnnska, da so dijaki jugoslovansko narodnosti na tamoSnJl tehnični visoki šoli dobili upokllce ln ao odpotovali v domovino. Govori ie o delni mobilizaciji v Jugoslaviji. Pariz, 5. septembra. J. Jugoslovanski ministrski predsednik PašiA je bil danes dopoldne sprejet pri Poincarčjn. V francoskih oficijelnlh krogih izjavljajo, da ni gotovo, če bo mogel Pa-šič danes zvečer odpotovati. Glavni vzrok njegovega potovanja v Pariz je rešitev reškega vprašanja, kar bi utegnilo podaljšati njegovo bivanje v Parizu. V političnih krogih so razširjajo vesti o grozečem prelomu med Italijo in Jugoslavijo glede reškega vprašanja. So colo mnenja, da je Italija zasedla Krt radi tega, da je pripravljena za slnčaj vojne proti Jugoslaviji. V nekaterih pariških krogih »o vsled tega vznemirjeni, In smatrajo poleg grško - italijanskega spora tudi Jug osi o- Pol milifona mrtvih na Japonskem TRI MILIJONE LJUDI BREZ STREHE. - NAJVEČJA KATASTROFA SVETOVNE ZGODOVINE. — JAPONSKA PRESTALA BITI VELESILA. — POTRESI SE SE PONAVLJAJO. (Glej tudi poročila na današnji prilogi!) ki Je zavarovalo japonska mesta proti požaru, bo moralo poslati znatne vsoto denarja na Japonsko. Računajo, da gro za vsote 2 do 8 milijona funtov. Nad sto angleških firm, ki so naseljene na Japonskem ali Imajo tam svoja zastopstva, jo težko oškodovanih. V torek je bilo čutiti v Tokiju dva nova potresna sunka. Podrlo se jo zopet 100 hiš, ki so ostalo prej nepoškodovane. Število žrtov je zopet naraslo za nekaj sto. Po vosteh lz Newyorka je 13 mest popolnoma razdejanih. POTEK POTRESNE KATASTROFE. London, 5. septembra. 0 poteku katastrofe prihajajo sledeča brezžična poročila: Prvi potresni sunki so bili ob 1. url ponoči. Posledico so bile strašno. Morjo jo takoj vzkipelo in volikanskl valovi 80 preplavali obal. Morje jo pri Jokoha-ml uničilo tri okraje. Ob pol 8. uri zjutraj bo jo pojavil drugi potres, ki jo porušil cela mesta v par trenutkih. Kot bi 80 vsi elementi hoteli razbesnlti, je par dol istočasno silen dež, obonem bo začela okoro vsa poslopja goreti. V Joko-hami je že tedaj poginilo 120 tisoč ljudi. V mestu A tarna Je prišlo ob življenjo 6000 ljudL Carsko letovišče Mamač jo s svojimi 18 tisoč prebivalci popolnoma izginilo, železniški predor pri Sasakl so jo truSll v hipu, ko Jo vozil skozi vlak, s katerim vred jo bilo zasutih 800 oseb. Tokio jo šo vedno v plamenu. Vojaški oddelki, ki so bili po katastrofi odrejeni, da vzdržo red, bo obupno bore z masami gladujočih prebivalcev in roparji. V samom Tokiu se Jo zrušilo 850 tisoč poslopij. Potopila sta ee med ostalimi tudi dve najmodernejši vojni ladji. NOVA JAPONSKA VLADA* Pariz, B. septembra, s. Brezžična po ročila javljajo Iz Tokija, da je sestavljena nova japonska vlada. Admiral Jama-moto jo prevzel predsedstvo ln zunanje zadeve, baron Goto notranje, Tanaka vojno ministrstvo in Umonuje treovlno. London, B. septembra, d. Sinoči so se preko New Yorka razširile v Londonu in Parizu strahovite vesti, da jo japonska katastrofa zahtevala 2—3 milijone žrtev. K sreči so se izkazala ta poročila za pretirana, vendar pa jo število mrtvih mnogo vočje, kakor se je včeraj sodilo. Po zadnjih vesteh Je prlglo ob življenje okrog pol milijona ljudi, dočim je tri milijone ljudi brez strehe in Izpostavljenih največji bedi, ki zahteva vsako uro hekatombe novih žrtev. Ker je zadostna pomožna akcija nemogoča, umirajo ljudje tru-moma od lakote. Katastrofa je taka, da zgodovina človeštva ne pomni enake. Japonska ]e potisnjena v svojem razvoju za cela desetletja nazaj In je v hipu prestala biti velesila. Rabila bo najmanj pol generacije, da si zopet opomore. London, 5. septembra, s. V Peking do-šle vesti lz Osako zatrjujejo, da s« v Tokiju vrača zopet red. Vulkanski izbruhi trajajo daljo, vendar pa bo obširne pomožno akcijo v teku. O usodi tujih kolonij so širijo večji dol ugodne vesti. Glavni vzrok 24 ur trajajočega požara je bilo poškodovanje pllnove napeljave, ki je nastalo vsled potresa. Požar je zahteval mnogo več žrtev kakor potroB sam. Sele, ko so jo delavcem posrečilo podreti okoli 100 Btavb ln tako doseči prazen prostor, se jo dal požar lokalizl-ratl. «Tlmes> poroča Iz Pokinga: Ministrski predsednik jo bil ranjen na rami, ko bo je vdrl strop mornariškega kluba. Trije princi ln dve princesinje 80 mrtvi. Otočje Bonln jo izginilo v morje. Japonska bo rsled potresa prisiljena koncentrirati vso svojo silo »a obnovo opustoSene dežele. Poleg tega bo Imela katastrofa tudi dalekosežno posledico glede japonske politike v Tihem oceanu. VBled medsebojno finančno ln gospodarsko odvisnosti pa bo čutila posledice potresa tudi Evropa. Amorika bo ojačila svojo moč, posebno pa so bo spremenila usoda Ki-taiako. Voč ansleških zavarovalnih družh Anglija nastopa neizprosno proti Italiji ZAHTEVA PO EVAKUACIJI KRFA. - ANGLIJA IN FRANCIJA NAZNANJATA BLOKADO ITALIJE. London, B. septembra, r. Poročila o upornem stališču Mussoltnija proti Zvezi narodov, so dala povod »a živahne konference med predsednikom Baldwlnom In lordom Curzcmom. Na temelju teh posvetovanj Je včeraj sporoCll zunanji minister lord Curzon Italijanskemu poslaniku, da Je angleška vlada v popolnem sporazuma s Francijo sklenila za vsako etno braniti avtoriteto ln kompctenco Zveze narodov v Italijansko- grškem spora. Ako Zveza narodov nt bi bUa v polo-iafu, da Izmlrl grško-ltaltlanski konflikt, potem treba računati s akapno angleško-francosko akcijo, da pride do evakuacij Krfa. Kot prvi korak bosta proglasili Anglija ln Francija nad Italijo popolno gospodarsko blokado. Pariz, 5. septembra, r. Angleški mornariški minister, ki se nahala na Balkana, je ofiozorll ministrskega predsedniku Ilaldwlna tn vse svoje kolege v Angliji, da bi trajna okupacija Krla s strani Itali- je rtvorlla za Anglijo v Sredozemskem morja nevzdriljlv položaj. Beograd, S. septembra, r. Ministrstvo zu zunanjo stvari Je dobilo lz Londona poročilo, iz katrega Jo razvidno angleško stališče. Anglija priznava Italiji pravo, da dobi popolno zadoščenje za zločin v Albaniji, vendar ne priznava Itattll pravice, da prcdloil spor veleposlaniškl konlercncl. Angleška vlada smatra, da Je veleposlaniškl konferenci svobodno nadaljevati preiskavo ln storiti korake proti ubijalcem, naglaSa pa, da Je bombardiranje ln okupacija Krla ustvarila situacijo, katero konferenca veleposlanikov nI kompetentna rešiti. Izročitev spora Zvezi narodov s strani Grške je popolnoma upravičena ter se preko tega ne more iti. To vprašanje Je važno ne samo za bodočnost Zveze narodov, temveč tudi za varnost malih narodov. Angleška .kida želi ohraniti respektlranjo paktov in obvez, ki Izhajajo b Zveze narodov. Zveza narodov začela razpravo o konfiktu NEZMANJŠANO NASPROTJE MED ANGLIJO IN ITALIJO. - ODLO-CITEV PADE V PETEK. sebojnl Intaktnostl ozemlja posameznih Ženeva, B. septembra. J. Kratka izjava lorda CeCHa na seji veleposlanike konference napravlja v vodilnih krogih Zvezo narodov vtis, da bo angleška vlado vztrajala na tem, da mora Zveza narodov odločiti v grško-ltalljonskem konfliktu. Ce bi vsled ugovora Italijanskega Slana svet Zveze narodov ne mogel izroči sklepa, bo odločal plenum, ki bo v petek razpravljal o zadevi, no ozirajo se na korake, ki jih misli povzeti Mussollnl. Po statutih Zveze narodov Je Italija namreč zavezana, da mora Se dve leti po Izstopu Izpolniti vse obveznosti, ki Jih naloži Zveza narodov. Ce vsled ugovora posameznih članov ne bo moglo priti do nadevnega sklepa, bo Anglija vama itorlla vi« akropo, ki Jih predvideva fltatnt Zveze narodov n take shiiaje, n. pr. blokado Italije In drago. Ke Je pričel ob pol dvanajstih razpravljati ivet Zveze narodov o grSko-ltallJan-akem konfliktu, Je postal položaj po Izjavah Salandre ln CecBa zelo rosen. 8a-landra je preciziral svojo stališče ln naglašal, da mora Zveza narodov s oztrom na to, da je bila Italija kruto žaljena, pretresati vzroke njene žalitve. Kot politična zadeva ja stvar zelo zamotana in spada v prvem stadiju pred poslanISko konferenco. Grški zastopnik Je Izjavil, da sta pakt Zveze narodov podpisali I Italiji 1 Grška ln da sadova zasedba teritorija enega članov Zveze narodov po drugem člen 15 zvezinlh statutov. Predsednik Igli i je zaključil nato debato ln predlagal, da ne diskuzija odloži. Lord Cedi Jo predlagal, da ae določi prihodnja debata za prvo sejo. Do tedaj naj bi Slani Se enkrat preštudirali Sleno 12 do 18 Zvezinlh statutov. Na predlog Cecila, naj so omenjeni členi še enkrat preSitaJo, jo predsednik pristal. Mod Sitanjem Be je lord Cecll nagnil nad svoje akte in si delal beležke. Ponovno čitanje Slenov, ki govore o med- ivezinlli Slanov ln pravici napadenega apelirati na Zvezo narodov jo izgledalo kot neka demonstracija v dokaz, da jo stvar za vsakogar, Se jo še tako nasilen, razumljiva. Po prečltanju Je povzol Cecll Se enkrat besedo In poudaril, da Je v senžermenski. neulllyski in trianonBki pogodbi tema obravnan ravnotnko In da Je v njih podlago za novo ureditev političnega položaja v Evropi. Končuo jo predlagal Se enkrat, da bo Jutri zadeva znova obravna in več ne odlaga. Predsednik Ishl Je Izjavil, da si bo svet prizadeval po možnosti ugoditi Ceellovlm predlogom, na kar Je preSel na razpravo ostalih toSk dnevnega reda SKLEPI VELF.POSLANISKE KONFERENCE. Parli, B. aeptembra. J. PoslanlSka konferenca ae Je danes od 9. do 11. ure pečala i grško sadevo. Uradni komunike ugotavlja, da med Anglijo, Francijo lo Italijo v tem aporu ni moglo priti do edinoatl. Z zadovoljstvom se Je vzelo na znanje, da Jo Grška pripravljena poravnati vae stroške. Pristalo bo je tudi na njeno zahtevo, da so doloSl mednarodna preiskovalna komisija. PoslanlSka konferenca Js končno sklenilo, da stopi v zvezo i Zvezo narodov, kamor je odposlala takol nato dolgo brzojavko. KDO .IE POMORIL ITALIJANE? Atene, B. septembra, b. Listi objavlja, jo Izjave raznih prlfi, ki obtožujejo Albance kot povzročitelje umora italijanske razmejitveno komisijo v Albaniji. Vlada jo razpisala danes premijo 1 milijon drahem za razkritje morilcev. Italijani pa trdijo, da bo umorili laško komiBljo regularni grški vojaki, in Bicor nahujska-ni po polkovniku Znimišu, ki se baje Bkriva na Krtu. SSasmelitev v Albanci Tendencijozna rimska vest o Jugoslovanskem protesta. Rim, B. septembra, s. Iz Val one jo dospela senzacijonalna vest, da je jugoslovanski zastopnik v razmejitvonl komisiji za Albanijo nujno zahteval od francoskega častnika, da razmejitev okoli Skadra odloži. Svojo zahtevo je utemeljil s tem, da črnogorsko prebivalstvo ne dovoli odstopa tega ozemlja Albaniji. Jugoslavija bo v nasprotnem slučaju izjavila, da ne more garantirati za varnost francoske komisije. Ta korak jugoslovanskega zastopnika je vzbudil v Skadru in Tirani splošno razburjenje. (Opozarjamo, da prihaja vest Iz Rima in je zato brez dvoma zelo tendenčno pobarvana. Italiji bi bilo pa8 dobrodošlo, da bi nastali v Albaniji novi konflikti, da bi potem lažje prikrila svojo blamažo z okupacijo Krfa;. Ured.) ZOPET DVANAJSTINE! Beograd, B. septembra, r. Za ponde-IJek Je določena seja finančnega odbora. Kot prva točka dnevnega reda se bo razpravljal zakon o povišanju taks. Nato se bodo pretresale proračunske dva-najsthie za oktober, november In dccem-ber. S tem so mnoga vprašanja, ki so v zvezi z novim proračunom m. dr. nove uradniške nlače. zopet odeodena. Imjgsffls?«« borze B. septembra: CURIH: Berlin 0.000029; New-York BB7; London 25.18; Pariz 81.18; MIlan 28.87; Praga 16.55; Budimpešta 0.08128) Bukarešta 2.52; Beograd B.85; Sofija 5.82; VurSava 0.0024; Dunaj 0.0078878. TRST: Beograd 24.70 do 25, New-York 28.45 do 28.55, Praga 70 do 70.50, Dunaj 0.088 do 0.084, dinarji 24.80 do 25.80, carinski franki 89.28 do 89.(38. DUNAJ: Beograd 748 do 747; Berlin 0.80 do 0.36; Budimpešta 8.80 do 8.90; Bukarešta 820 do 822; London S20.B00 do 821.B00; Milan 8004 do 8018; New-York 70935 do 71185; Pariz 8942 do 8988; Praga 2111 do 2121; Sofija 688 do 687; Varšava 0.285 do 0.295; Curlh 12.785 do 12.805; dolarji 70.560 do 70.960; lire 2980 do 8000; dinarji 784 do 740. PRAGA: Dunaj 4.63; Berlin 0.018; Rim 144.75; New-York E3.60; Beograd 86.125. BERLIN: Dunaj 279.80; MIlan 847.375; Pariz 1.175.000; London 89.775.000; New-York 19.950.000; Curlh 8,591.000; Beograd 209.475. LONDON: Berlin 100.000.000; Curlh 25.05; Prana 182 do 152.50; Dunaj 320 tisoč do 830.000; Beograd 415 do 488. Mar. ka jo pričela s kurzom 07 miliv-rov, jo p:i nato rapidno padla na 100 milijonov. NEW-Y0RK: Beograd 107; Curih 18.22; Berlin 0.0000375- Prosta 297.50: Dunaj (U45 isiisa v'tl Beograda nam poročajo: Po vrnitvi zborničnega predsednika Bovanovlda In radikalskih ministrov iz Ljubljane se v vladnih krogih živahno razpravlja o zamenjavi Turkov (ki so vsled dogodkov v Kosovski Mitroviel postali obstinatnl te* noecjo več brezpogojno služiti radikalom) s slovenskimi klerikalci, ki naj M poleg Nemcev tvorili novo pomožno četo radikal-skega režima. Kakor zatrjuje minister Janiič, so razgovori z drjem. Korošcem potekli jako ugodno 111 jo najdena ban zn sporazum. V opotovnnlh konferencah s klerikalnimi voditelji so razpravljali o vseh podrobnostih aranž-mana, katerega glavna vsebina je ta, da prepuščajo radikali »vodstvo politike v Sloveniji* (kakor s" glasi tehnični izraz) klerikalcem, ki se obvežejo, da bodo ^ primemo taktiko omogočali vladi vzdrževanje kvoruma v parlamentu ter jo indirektno, v slučaju potrebe pa tudi direktno podpirali V razgovoru je bila tudi direktna ndeležba klerikalcev v vladi, vendar je to vprašanje ostalo odprto ln se zdi, da zgoraj navedeni aranžman obema strankama bolje prija. Definitivni projekt aranžma na je bil dogovorjen na večerji, ki jo je priredila porajajočim so politikom prešli petek na Bledu »Jadranska banka*. Te večerje so se udeležili ministri Janjld, Stojadinovič in Kojič ter dr. Korošec. Kot posredovalce jo bil navzoč v imenu ljubljanske radikalske organizacijo odvetnik Ažman. V radikalskih krogih se zatrjuje, da je bil dr. Korošee jako popustljiv, opozarjal pa je, da mora predložiti zadevo v končno odobritev še izvrševal-nemu odboru svojo stranke. Tudi je izrekel želio, da se končni sporazum napravi 8ele po prihodu gosp. PaSiča, 1'ismen protokol ni bil sestavljen. Na naše vprašanje, zakaj ne, nam je naš informator smehljaje odgovoril: »E, znate, suviše bi onda sve to ličilo na večeru kod gospodina Prpiča. i na Markov protokol* . . . Povratek gosp. Pažiča v Beograd se pričakuje prihodnje dni. Takoj nato ho klican v Beograd gosp. Korošeo, da se pogodba zaključi. V radikalskih krogih, ki so bili vsled odpovedi Turkov že jako vznemirjeni, so vplivale vesti o pridobitvi Koroščeve grupe jako pomirjevalno in okrepile upanje, da bo sedanji režim mogel prebroditi težkoče jesenskega zasedanja. To bodo osobito velike že radi ogromnih davkov, katere prinese novi državni proračun. HBdikfcSSlSC^^IfciSSR?! Trboveljske druZbo, da se solldarlzlra z rudarji? Ali niste hoteli? Končaio nai navedemo 5e klasični primer švlndlerske metodo, katere se poslužujejo klerikalci. »Slovenec* skuša rudarjem natvesll, da Jim bo sedal — mednarodno pravo priskočilo na pomoč! Pravi namreč, da Je v mirovnih pogodbah določeno, da mora država »poseči vmes* če traja štrajk nad šest tednov. In ker bo ta talen preteklo 6 tednov odkar Je ! štrajk Izbruhnil, pravi »Slovenec«, Jc po-| moč že prav blizu. Vse skupaj pi Je prosta loinjlva l~mI-šljatlna. V nobeni mirovni pogodbi se ne nahaja taka. ali sllčua določba. Kako brezvestno postopajo klerikalci, Je povrh razvidno Iz dejstva, da napovedujejo mednarodno intervencijo »čim poteče šest tednov od Izbruha stavke-, kar se baje zgodi te dni. Klerikalcem Je rudarska stvar tako pri srcu, da niti tega ne vedo, da ho Jutri poteklo že sedem tednov, odkar traja stavka in Je torej termin za mednarodno obveznost, če 1)1 Ter, taka določba ekslstlrala, že davno tu! Varnlice so se enkrat sami temeljito razkrinkali! • Javno vpnižanjo u. poslancu Kroinžarjo. V torek, dne 21. avgusta t. 1. se Je vršil v Trbovljah rudarski shod, Bklicnu od SLS., na katerem ste nam priporočali, naj vztrajamo v stavki, ker se bodo pogajanja pričela v krntkem iu se nam bo že čez teden dni poročalo o uspehih intervencij ln pogajanj. Od takrat Jo preteklo že več kot 14 dni. Zuto Vas poživljamo, da nam potom časopisa takoj odgovorite na sledeia vprašanja: 1.) Kdaj nameravate prirediti obljubljeni shod v Trbovljah. 2.) Kdaj so prično pogajanja s Trboveljsko premogovno družbo. 8.) Koliko je pričakovati uspeha od pogajanj. Trbovlje, 4. .septembra 1923. Na shodu nav.točl ln prizadeli radar/1. Te dni 60 se vršili sestanki JDS v Tržiču, na Jesenicah, v Cerknici, l?a-keku, Gor. Logatcu in Trbovljah. Povsod vlada enodušno razpoloženje, da je treba vztrajati v boju za našo idejo. V prihodnjih tednih se bodo vršili sestanki vseh kretevnih organizacij, za november pa se pripravlja velik shod zaupnikov v Ljubljani. Vmes se bodo vrriii še okrožni 1:1 okrajni sestanki. V nedeljo se jo poleg mnogobrojno obiskanega shoda v Gornjem Logatcu, kjer sta govorila gg. dr. Žerjav in Rlb-nikar, vršil še okrajni sest:: nek za sodne okraje Logatec, Cerknica, Lož. Za 16. t. m. je sklican zaupniški sestanek gorenjskega okrožja na Bledu. Sestanka se udeleže vsi zaupniki iz glavarstev Radovljica in Kranj, razven njih pa imajo pristop seveda vsi somišljeniki. Želeti je, da radi raznih informacij in navodil, ki so potrebna za nadaljnje delo, ne ostane nezaetopan noben kraj. V pondeljek so predsedniki ljubljanskih političnih organizacij sklenili, da se skliče shod zaupnikov v Ljubljani 14. septembra ob 8. zvečer v kazinski dvorani. Tr&owe($»ka starte Klerikalci naglašajo sedaj, da Je nadaljevanje stavke »usodno za delavce*. Poročajo nam: Stanje v rudnikih Trboveljske družbe se vsak dan boljša. Dne 5. t. m. Je bilo vsega skupaj 36 odst. rudarjev zopet na delu. Obrat Je popoln v Kočevju, v Laškem ter na dnevnem kopu v Trbovljah. V Rajhenburgu Je Izjavil krajevni stavkovni odbor, da smatra štrajk v tamkajšnjem revirju za končan, ker so se skoraj vsi delavci vrnili na delo. Tudi trboveljska cementarna Je v polnem obratu. Farcijalno se dela v revirjih Hrastnik, Zagorje ter v iamskem ko-jnu v Trbovllah. • Klerikalci se sedaj na vso moč trudijo, da bi odvalili težko odgovornost, ki so si jo naprtili v trboveljski stavki. Hujska-II so na vse kraje in na vse pretege ln njihovi emisarji so bili stalno na poslu, da varajo delavce, katerim so neprestano obetali »sigurno zmago*. Sedaj, ko morajo priznati, da postaja podaljšanje štrajka »usodno za delavce*, kakor piše »Slovcnec*, so si Izmislili nalvno-glupo sredstvo ter rinejo naenkrat — demokrate v ospredje, češ ti naj pomagajo. Klerikalni gospodlc ste rudarje v štrajk pognali, Jih z raznimi goljufijami v štrajku držali in ste štrajk znfurall. Pustite demokrate pri miru! Ce mislite, da se da z osebnimi poznanstvi ali prijateljstvi doseči zmaga delavstva, zakaj niste že davno naprosili svojega somišljenika g. drja Benkoviča ki je upravni svetnik Stres^sasmav govor V nedeljo, 2. t. m., je imel nemški državni kancler Stresemann v Stuttgartu jako zanimiv govor, katerega smatrajo antantinl politični krogi za stvaren pre-okret r nadaljnjem razvoju nemško-francoskih odnošaiev. Kancler je izvajal: »Cilj nemške politiko je in mora biti svoboda in pridobitev suverenitete in pravice upravo v sedaj zasedenem ozemlju. Nemčija je pripravljena podvreči Be tudi težkim materijalnim žrtvam, samo da doseže Bvojo svrho. Francoska politika zastavnin se nannša a* ustanovitev mednarodne železniške družbe in na pri-klopljenje nemških rodokopov vPoruhrju k Franciji. Ce nima Francija političnih ciljev In ako je njen* končna svrha samo gospodarskega in finančnega značaja, tedaj je to, kar zahteva Francija, ln ono. kar nudi Nemčija, približno enakovredno in so zahteve Francozov celo skromnejše od nemških ponudb. Nasprotstva med zahtevami in ponudbami pa so morejo premostiti Bnmo tedaj, če delajo narodi, ki so v odnošajih svoje Industrije navozs.nl drug na drugega, sporazumno. Nemška spomenica antantl še nI izčrpala vseh možnosti, kako bi se dalo rešiti repara-cijsko vprašanje. Nemčija potrebuje »a svoje dajatve moratorij. — Nemčija je pripravljena razpravljati o vprašanju garancij in se bo priključila vsaki zvezi držav, ki so interesirane na Porenjn. Gospodarsko s Francijo zvezana Nemčija bo nudila največja jamstva za izvedbo teh načrtov v mirnem razpoloženju. Razkosanje Nemčije pa bi doseglo ravno nasprotno. Ako Francija no hrepeni po anoksiji nomškoga ozomlja, jo sporazum mogoč In se bo dal doseči. Nemčija jo pripravljena vzeti naše najtežja bremena v gmotnem oziru, zahtova pa, da se ji pusti popolna svoboda njenega ozemlja.* Stresemannov govor je napravil povsod, ne izvzemši sam Pariz, najboljši vtis. Časopisje ga živahno komentira in vidi v njem prvo oljkovo vojo bližajočega so miru med Francijo in Nemčijo. + Od uredništva «Rlječ>» !n «Za-Sfrebar Tagblatta» smo pooblaščeni izjaviti, da v ničemer ne odgovarja resnici vest ljubljanskih »Jutranjih Novosti*, »Slovenca* hi ».Slovenskega Naroda*, da bosta ta dva lista prenehala Izhajati, oziroma premenila politično smer. Te vesti so bile lanciranc iz Zagreba s strani konkurence ter so prosto izmišljene. + Razpust višitjegorskega občin-skega odbora. Razpustu občinskega odbora v Novem mestu ie sledil sedaj še razpust občinskega odbora v Višnji gori. Za gerenta Je bil imenovan Josip Skufca, tajnik radikalske strat.ke, v gercntskl sosvet pa dosedanji župan Pran Korlckl (SLS), postajni odpravnik in predsednik radikalske organizacije Aleksij Krlžman in čevljar Alojzij Pajk ter posestnik Anton šteplc, seveda tudi oba novo pečena radikala. + Obglavljcnja Invalidov ob asistenci klerikalcev. Po milosti klerikalcev samorad&alska vlada Je začela neusmiljeno postopati proti Invalidom. V Sloveniji Je začela poslovati nekaka nad-pregledna komisija, ki bo, kakor se čtije, slovenske Invalide reducirala na 2000. Kakor znano Je minister dr. Žerjav Izdelal v sporazumu z Invalidi nov zakonski načrt, mu preskrbe! od kralja predsank-cljo ter ga predložil parlamentu. Njegov nameri Je bil invalidno vprašanje za vedno zadovoljivo Tešiti. Demokrati so lansko leto meseca decembra zahtevali kot Kaidftialne točke, da naj se še pmd raz-pustom parlamenta reši uradniško in Invalidsko vprašanje. Takrat so klerikalci, narodni sciclalci in še drugI brezvestneži pritiskali na razpust in ga tudi dosegli. Mesto da bi klerikalci potem, ko so dobili m Sloveniji 22 od 2n poslancev ter s tem prevzeli nase vso politično odgovornost za naš del naroda, kaj ukrenili v varstvo urndništva in invalidov, so jih Izročili z Markovim protokolom na milost in nemilost samoradikalskcmu režimu. Uradnike so od klerikalcev vzdrževani radikale! oclganlll s službeno prag-roatlko ter Jih sedaj na nečloveški način mrcvarijo z redukcijo. Invalide so sedaj začeli »reducirati* ter jim hočajo vzeti še one mrvice kruha, ki so jih doseda) Uživali. Čujemo, da lioče ministrstvo tudi reducirati malone ves invalidski odsek v Ljubljani, kakor tudi oddelek za socialno politiko, kjer Je menda že 53 uradnikov na proskrlpcljskl listi, da Jih vržejo na cesto. Radlkalsko-klerlkalnl režim postaja vsak dan lepši. + RoakcUa maršlra. Umik SLS na kapitalistično polje bi »Slovenec* rad ma-sklral. A ne pomaga nič. Resolucija katoliškega shoda Izrecno priznava delu In kapitalu enako važnost. Vse socialistične teorije pa slone ravno na misli, d.i Je delo vse, kapitalu pa treba vzeti vpliv. Na tem ne bi nle spremenilo, če »Slovenec* naknadno trdi, da daje vendarle prvenstvo delu. Delu hoče dati zaščito z minimalno mezdo In drugimi pred pisi. V tem ravno tiči bistvo, da ie za klerikalce delo vsled tega vendarle objekt nakupa, omiljenega s socialno policijo. Zal nam Je, a dolgovezna Slovenče-va izvajanja ne prcmenllo dejstva, da so vse resolucije katoliškega shoda sposobne, da zanjo glasujejo velekapltallstL + Hrvatski Zajednif-arfl trdno za Radlča. V torek se Je vršil v Zagrebu sestanek Hrvatske Zajeduice. Dosedanje stališče vodstva Je bilo soglasno odobreno. Hrvatska Zajednlca bo tudi v naprei podpirala HRSS ln njenega predsednika Radlča. Zbor )e končno obsodil postopanje dr. Surmina, ki Je odšel v Beograd na razgovore, ne da bi bil o tem obvestil strankino vodstvo, ki Je sedaj pooblaščeno, da ž nJim to stvar razčIstL + Po toči zvonijo. Klerikalna županska zveza je sedaj sklenila proti kuluku protest Zelo pozno so se gospodje župani spomnili, da bi umetno zabrisali greh svojih poslancev. PrisllH jih Je končno vendarle enodušen odpor ljudstva, da so nastopili proti kuluku, četudi so njihovi protesti enaki zvonenju po toči. Ako bi klerikalna županska zveza bila poštena, ki morala, ko Je govorila o kuluku protestirati v prvi vrsti proti SLS ln njenim poslancem, ki so kuluk zakrivili. Tudi od klerikalnih gospodov županov se sme zahtevati da čltalo liste, ln če ne drugih vsa) »Slovenca*. V »Slovencu* pa ]e bil objavljen zagrebški »Markov protokol*, v katerem stoji za vse čase zapisano, da so se klerikalci obvezali omogočiti samoradikalsko vele-srbsko vlado ter jo podpirati v parlamentu. 23 poslancev SLS Je z zagrebškim protokolom g. PaSIČn Izročilo vso moč v državi ln kar se Je nato zgodilo, vsega Je kriv radlkalskl od klerikalcev vstvarjeni In podpirani relim. Za zahvalo za kuluk in za petkratne davke ter Se za druge dobrote, so klerikalci povabili na katoliški shod zastopnika ministrskega predsednika dr. Vellzarja Jan-kovlča ter radikalskega predsednika parlamenta g. Ljubo Jovanovlča. Pri bogato obloženi mizi pri ljubljanskem škofu so si kulukarjl med seboj pili na zdravje. »Slovencu* ne bo nič pomagalo, da piše sedaj proti kuluku; kajti kuluk Je bil uveden po zaslugi In sokrivdi 23 klerikalnih poslancev. Ljubljanska drama: Četrtek, 6.: »2 X 2 = 5*. Sobota, 8.: »2 X 2 = 5*. Ljubljanska opera: Petek, 7.: «Rigoletto*. Gostovanje ge. Wesel-Pol!a iz Zagreba in tenorista g. dr. Mihaela Nasta iz Budimpešte. Nedelja, 9.: »Tosca*. Oostovanje tenorista dr. Mihaela Naste. * Ljubljanska opera. »Seviljski brivec* v katerem jo kot Rosina sinoči nastopila ga. VVesel-Polla, je uspel na splošno jako dobro. Pevci so bili Izvrstno razpoloženi in so odpeli svoje partije z navdušenjem. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, ni štedilo s pohvalo in je živahno aklamiralo gospo Wosel-Pollo, gospoda Betetta in gospoda Zormana. Tudi ostali pevci so bili deležni burnega odobravanja. Ljubljanska drama. Danes, v četrtek zvečer se igra v dramskem gledališču velezabavna igra <2X2 = 5», ki je dosegla koncem miuule sezone velikanski uspeh. Občinstvo opozarjamo na to predstavo. Začetek ob 20. uri. Koncertna poslovalnica Glasbene Malice v Ljubljani sporoča, da so vrši koncert slovečega pianista Antona Tro-st.a v pondeljek dne 5. novembra 1923. Vljudno prosimo društva, ki prirejajo koncerte in druge podobne prireditve, da se na ta dan ozirajo in ne prirejajo drugih koncertov. Koncertna poslovalnica prosi vse korporaeije, pa tudi posameznike, ki prirejajo v LJubljani koncerte, da ji naznanijo datum svojih priredb ter se za aranžma koncertov poslužujejo koncertno poslovalnice Glasbene Matice, ki ima svoje crostoro v Gosposki ulici štey. 8, Sokolsffvo »Sokol I.» »Rešimo stkolskl Tabori* K11 čast cenjenim posetuiloom ljubljanskega velesejma prirejena sobotna telovadba na Taboru bo obsegala sledeče točke: 1.) članice — slovaške ritmične vajo; 2.) Slani — balon; 8.) ženski naraščaj — pirate vaje z akademiji! vinohradskega Sokola; 4.) članice — rejalno vajo na 3 gredah — posebna točka čeških Soko-lic na zlclu v Lille-u; 5.) moški naraščaj -- skupinsko proste vaje; 6.) mornarji -- vaje z vesli, izvajajo bratje-gostje iz Splita; 7.) člani in članico »Jugoslavija* — simbolične slike: sužnost, borba in od-rr' ■■■ 'o; S.) vojaki -- vaje čeških legijo-11:: a puškami; 9.) članice — rajalne s!:. ■■ kresnicami; 10.) čhoi — vaje na koi'ju in kipi. Poslednjo tri točke izvajajo članice in člani pri posebni razsvetljavi. Prcdprodnja vstopnic v trgovini »Tiskovna zadruge* nasproti glavne pošto. K mnogobrojnemu posetu vabi sokolsko javnost prireditveni odsek »Sokola I.». Zdravo! Sokol v Braslovčah priredi v 3oboto S. t. m. ob 15. uri Javno telovadbo s sledečo veselico: Vaditcljski zbor sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom) naznanrja, da prične z redno telovadbo moške deee v torek dne 11. t. m. točno ob 5. uri popoldne. Telovadilo se bo vsak torek in petek od 5. do pol 7. ure. Sprejjmali so bodo samo dečki od (1. do 14. lcAa. Semaci/onalna zrnata litinajskcga Hakoah. Hakoah Je Igral v riondcljek v Londonu s prvorazrednim angleškim pro fesljonalnim moštvom Westham Unlteds. Tekma, ki JI Je prisostvovalo 15.000 gledalcev, Je končala z nepričakovano zmago Dunajčanov 5 : 0. Ko so pomladi gostovali Anglež! na Dunaju 'm Igrali tudi s Hakoah Je ostala tekma ti 1 ; 1 neodločena. , Velike avtomobilne In motorne dirke v Beogradu. Srbski avtc/mobllskl klub priredi 27. septembra na dirkališču v Ba-nilci avtomobilne In motorne dirke, ki se grupirajo sledeče: I. dlr'ta avtomobilov na 25 km. Pravica udeVežbe se prizna vsem serijskim avtomobilom Iz kraljevine. II. Dirka motoclklov na 15 km s pravico udeležbe vsem motoclklom Iz kraljevine. III. Dirka avtomobilov na 21 km, s pravico udeležbe vsem športnim avtom Iz kraljevine. IV. Dirka avtomobilov na 50 km za dirkalne avtomobile. Vsi avtomobili In motoctkli se bodo uvrstili po konjskih silah. Podrobnejši razpis Je Interesentom na vpogled pri Jugoslov. avtomobilskem klubu v LJubljani. Prijave se zaključijo z 10. septembrom. O rezultatih bomo poročali. Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije, napovedana za 8. in 9. L m. se vsled vremenskih neprilik odgodl za nedoločen čas. — Ljubil, pliv. podsavez. Od S. K. Ilirije sklicani sestanek članov ln članic se vrši danes dne 6. t. m. ob pol 20. v prostorih restavracije Narodnega doma. $iov©m@$&a porota Novo mesto, 5. septembra. UBOJ V BREZJAH. V nedeljo, 80. julija 1022., je 211etni Josip Levstek, posestnikov sin iz Brezja popival i svojim bratom Francetom v Zoriževt gostilni, kamor sta prišla proti večeru tudi brata Josip in Anton Jane iz Drenovca. Prevzeti od močne kapljice so se kmalu sprli, se pričeli psovati in' pretepati. Najbolj zbadljiv je bil Anton Jane, račun pa je končno plačal njegov brat Josip, katerega Je Jožef Levstek sunil s Stiletom tako močno v prBa, da mu je pre-bodel prsni ltoš, pljuča, sroe in želodec. Josip Jane je še zakričal »Sedaj bom moral umreti,» napravil par korakov, padel na tla in v nekaj minutah izdihnil. Razprava je bila preložena že takoj ob pričetku, ker je Jožef Levsiek izpremsnll svoj dosedanji zagovor in se izgovarjal s pijanostjo. PRIJATELJ DOLARJEV. V noči od 18. na 17. februarja so tatovi vlomili v zaklenjeno koščo posestnika Antona Novaka na Kamnom vrhu in mu pobrali raznega blaga v vTednostt 6500 K. V kašči so našli tudi zaklenjeno skrinjo, v kateri so slutili bogat plen. In niso se zmotili. Anton Novak je imel v skrinji bankovcev za 15.100 K, njegov sin Jože pa 750 dolarjev, ali 300.000 K v naši vrednosti, stroj za striženjo las in škarje. Tatovi so vse pobrali in r.ato izginili. 2e naslednje jutro se je pojavil v Ljubljani policiji dobro znani 281elni posestnikov sin France Štrukelj z Brega, in sicer v 1'utrihovl gostilni na Dolenjski cesti, kjer Je kazal natakarici Zupančič in mesarskemu pomočniku Snoju bankovec za 500 dolarjev. V ponedeljek, 19. februarja, 1» je prosil natakarja Ivana Čuka v kavarni pri »Slonu*, naj posreduje pri izmenjavi 500 dolarskega bankovca. Zadeva je prišla takoj na uho policiji, ki je nato preiskala Strukljevo stanovanje pri Putrihu in našla tamkaj stroj zn striženje las ln Škarje, last Jožafa Novaka. Štrukelj je bil nato še istega dne aretiran in izročen sodišču v Novem mestu. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. Senatu jo predsedoval dr. Dolenc, votanta sla bila višji sodni svetnik dr. Hrašovec in višji sodni svetnik dr. Kozina, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Kremžar, znsovornik pa ie bil dr. IvanetiS. BITKA MED SLA-TBJJiJAin IN LOCANCI. Včerajšnja razprava proti bratom Zat» karjem in tovarišem radi v/boja Josip-Milica, je trajala do pol 12. p-uuočl. Poro), nikoni jc bilo stavljenih a ost vprai»u glede uboja in šest glede težite poškodbe Po enournem posvetovanju je prvomest nlk porotnikov g. Divjak prečltal prjv. dorek. Porotniki so s 12. gVasovl zanihij vprašanja gledo uboja, pol.Tdili pa z U glasovi vprašanja glede tužke poškodbo! nakar so bili obsojeni Anton Zalokar 8, Fran Zalokar nu 7, Jože Zalokar nag Fran Božič na 8 in Jože, Jormati na K mesecev težke jače. Frnnc/a Tomažin jc bil oproščen. JESENICE. Na vseh poljih nacionsfc, organizacije jo zadnji čas opaziti živnh. nojeo gibanje. Klerikalci napenjajo vm sile, da pobijejo komuniste, o-.iroma so cialisto, kot zavezniki klmkalcov pa pojavljajo radikali. On! so prevzeli m logo ra-/.cepiti napredne vrste s korup. cijo in izsiljevanjem. Omenili smo že,/!,, ta posel opravljata neki Ncraec Koršpau-mor in bivši feldvebel Pavllč. Keršp&n mer razlaga, da je on bil vodno za Kn radjordjeviča, demokrati pa za Obrcno. vlča! V resnici sta on in Pavlič, bila vp< no zn TTabsburžane, zdaj pa bi rada d' mokrate nadkriljovala v ljubezni do Srbov. Vse denarne žrtve ijadikr.lom ne lw do pomagale. Napredni Jeseničani f.oz.-vedajo, da jo cepljenje doslej vedno p;i. linšalo veselje in uspeh klerikalcem. Zato pokažimo vrata vsym, ki skušnjo 1 intrigo slabiti napredno vrste. ŠOŠTANJ. V imonu. občinskega odh*. ra Šoštanj izjavlja g. podžupan spara; umno z občinskim odborom, da je člane!, v »Jutru* od 80. avgusta povsem netn čen. Zupan opravlja brezplačno sva;o častno službo natančno in vestno, vpo-števa pri šojah vsak nasvet občinskih odbornikov in ne stori ničesar brez pri-trdila občinskega odlura. Pa tudi si>><>: deluje občinski urad brezhibno, kar j« gotovo znano vsem višjim oblastem. X Ljubljanskim obrtnikom! Za obrtniški shod, ki se vrši v soboto ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kazino«, vlada 11.1 deželi občo zanimanje, kar s« d i sklepati iz Števila naroienih sejmskih legitimacij Dolžnost ljubljanskih obrtnikov je. da vsi brez izjeme posetijo shod. X Čevljarska obrtna zadruga za U'J bljano in okolico vabi svojo člane r' obrtni shod, ki so vrši na praznik, to ji dne 8. septembra v dvorani »Kr.?ine» Ker je dnevni red zelo važen, posebni za čevljarje je potrebno, da se ga v-udeleže. — Načelstvo. X Sejem v Gradacu v Belikrajini b dne 15. septembra ln ne dno 9. fopterr bra, kakor stoji napisano v prilikah. X Dotično osebo, pri kateri semsha nila dva zavitka obleke, prosim, da ? zglasi v upravi »Jutra*. Amalija Dežm X Izlet v Vevče. Slovensko trgovf.k društvo »Merkur* v Ljubljani opozitrf rse ono, ki so prijavili udeležbo, da •< vrši izlot v soboto dne 8. septembra <1 vsakem vremenu. Ob slabem vrenoi povratek takoj po kosilu. Odhod 7. kom ob 8. uri zjutraj. — Odbor. X Z orožjem rožija Iteli'an, ker hi b tel za. večno vkovati naše biato v wj ge. Mi pa zarožljamo zato z denarci, i kupimo našim bratom siredstva, dr. ]tr pilijo verige in da vzdrie ? zvesto!* nas. Zato pa v soboto, dne 8. sepfcsr bra vsi na Vrhniko, na veselico Jugo si venske Matice. Tu botno v pravi bja ski slogi se spomnili nar.ih ugraMjen bratov, obenem se bon o ji a. lep ln up dobon, toda prav nič 110 dolgočasen r čin, pozabavali. Bogat srečolov nas vn in vsakovrstna druga zaliava nas klit Vsi na veselico Jugoslovenske 'Matic X Ljubljanski akademski športni kli (L. A. S. K.), priredi pod pokmvlto stvom častnega damiikega komiitoja potek, dne 7. septembra ob 20. tri vpi štorih hotela »Tivoli*, oziroma v Biui ju slabega vremena i- Narodnem doi vrtno zabavo. Klub priredi zabavo nakup najnujnejših športnih potrehšč Vsi cenjeni povabljeni, ki boilo vpoši vali klubovo geslo: Mens bojiš, in corf re sano, si bodo gotovo utrgiili par u; ter nas obiskali. — 'Centralni uprav odbor. X Zadrnga kraja če'r, ltroJaSle In 1 rodnih obrtov v LJubljani opozarja si je zadružniko in zadružnice, da se v dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne dvorani »Kazino* r Ljubljani veli zborovanje obrtnikov Slovenije z za mivim dnevnim rodom. Vabim p. t. 1 družnice ln zadružnike, da se toga zl rovanja zanesljivo udeleže. — Načeln X Hlgljenlčna čcsaVnJca za dame Fettich-Frankhelm, Ljubljana, Kongre trg 19. Negovanje las. Ondulacija. B vanje z L'Oreal Hcnnfi. El. masaža li Manikura. Izvršuje v(a lasna dela. I puje odpadene in odrezane laso po r višji dnevni ceni. Parfutnerija. X Tombol?. Športne zveze, ki ss v dne 16. septembra v prid športnega r voja v Sloveniji, ima krasno dobitke bodo prišli nedvomno vsi Igralci na s račun. Glavni dobitek }e hrastova s[ nlca, dalje kuhinjska oprava, elegan luksuzno kolo Es-kn. prvovrstni šivi stroj z vloženo glavo, vreča moko in ostalih dobitkoc. Tablico so po 2.50 1 ter se prodajajo po trafikah in nekat/ trgovinah. Prva priloga »Jutru* it. X08, III. Ijuhljansl Promet na sejmišča fjeraj okrog 15.000 posolnlkov. — KupčliskBi zaključkov za 50 milijo-uov dLaarJov. Radi ugodnega VTemena ]e včeraj ssj-BIJče močno oživelo. Dopoldne so bili nad posetntkl, kakor običajno večinoma trgovci ln kupci, popoldne pa Jo poleg teh nastopil zopet velik naval gledalcev. Vseh posetnikov Je bilo tekom včerajšnjega dneva približno 15.000. Zelo veliko zanimanje za naš sejem kažejo Srbl-|ancl, katerih je prispelo včeraj z Jutranjim brzovlakom tri vagone. Obilen Je bil poset tudi lz Macedonlje, Bosne ln Črne gore. Iz Podgorlce v Crnl gori le prispelo okrog 10 trgovcev. Tekom včerajšnjega dne je po poročilih sejmskega stanovanjskega oddelka na glavnem kolodvoru, kjer se došll tujci priglašajo za stanovanja, prispelo posebno mnogo posetnikov lz južnlli krajev države ln je z vsakim vlakom prispel po eden ali več Skopljancev In Pirotčanov. Izreden je bil vieraj tudi obisk trgovcev ln industrl-alcev lz Novega Sada, Subotlce ter sploh lz Vojvodine. Več nego dosodanje sejmske dneve se fc opažalo včeraj na sejmišču tudi domaČih kmetskih posetnikov lz Slovenije, ki so v manJSIh količinah nakupovali srpe, kose, bruse, manjše poljedelske stroje, orodje, verige in armaturo. Zanimali so se tudi za zvonove, ki so radi tega včeraj skoro neprestano potrkavali. Za Llubljansk! sejem pa se v veliki meri zanimajo tudi balkanske države. Tako je prispelo 8 drkov Iz Soluna, večje Število Albancev In celo nekaj Armencev. Z včerajšnjim ekspresom so se nadalje pripeljali Rumunl In Bolgari, ki so se pedali takoj na sejmišče, kjer so sklenili za visoko vsoto kupčij. Največ so nakupili poljedelskih strojev in elektromotorjev. Pri razstavi)aleih teh strok vlada radi tega posebno ugodno razpoloženje. Rumunl In Bolgari so se nadalje zanimali tudi »a naprave vodnih turbin. Iz Češkoslovaške Je prispelo 9 trgovcev ln Industrijalcev, ki so se zanimali za kotle za žganlekuiio. Največje kupčljske zaključke je napravila včeraj usnjarska Industrija, predvsem v gonilnih jermenih, ki so jih kupovali Srbljancl. Včeraj je precej oživela tudi kupčija v tekstilni ln konfekcijski stroki, ki sta se doslej pritoževali. Dobre zaključke Izkazujejo stroji za obdelovanje lesa ln aluminijasta posoda. Ba-natčanl so se zanimali pred vsem za suho (ribniško) robo, lončeno posodo In zobotrebce. V teh predmetih so bile prav Številne kupčije. Ugoden dan Je imela včeraj tudi Industrija plutovine. Mnogo se le prodalo sveč ln mila; to blago so kupovali po večini Interesenti lz Slovenije. Razstavljati so bili zato včera| 5e posebno dobro razpoloženi ln so mnogi Izjavljali, da se niso nadelali tako povoll-nega kupčljskega razvoja, zlasti ker vlada občutno pomanjkanje gotovine. V večjem številu so posetlll včeraj sejmišče goriški In tržaški Slovenci. Med odličnimi gosti so posctill včeraj sejem ministerijalnl svetnik g. Slavik lz Češkoslovaške, dalje urednik graške «Tages-poste» g. Emil Frisch, ki se je pohvalno izrazil o sejmu In obljubil simpatični opis sejma v «Tagesposti». Med nadaljnlmi odličnimi gosti o posetlll sejem g. N. Samain Iz Belgije, potem 1 Spanec lz Madrida In 1 Anglež. Tujcev prihaja letos na Ljubljanski šefom Iz zapadne In srednje Evrope, posebno pa z Balkana mnogo več nego za časa prvih dveh sejmsklh prireditev. Napredek sejma obstoji zlasti v tem, da posečajo sejem letos trgovci ln Industrijalci v mnogo večji meri nego doslej. Udeleženci Iz balkanskih držftv napovedujejo še velik obisk lz teh dežel. Olimpijade «Pro patria est, dum ludere videmur! Vsefi pet kontinentov so pripravlja za glgant;\kl boj, ki se Ima vršiti prihodnje leto v pariškem stadionu. Vsi narod) vež-hjo svoje športnike in podpirajo njihovo delo za Izpopolnitev In dosego mednarodne kakovosti. Tudi mi, ki smo leta 1920. prvič poslali svojo nogometno reprezentanco v Antvverpen, da je po prvem ofl-":elnem srečanju poražena morala odstopiti, moramo v prihodnilh svetovnih terah nastopit! s številnejšim zastopstvom in dokazati, da smo narod, ki je v kratkem času znal slediti vzgledu svojih velikih predhodnikov ln ceniti vrednost športnega tekmovanja na mednarodnem forumu. Početkl telovadbe ln športa sploh sedajo v najstarejšo dobo. Že stari Grki so sojili telesne vežbe, da Izpopolnijo svoje telo ln tako po podobi približalo božan-stvenlm bitjem. Vsako grško mesto jo imelo svojo gimnazijo (t. j. telovadnico), gledališče In stadion. Stari atleti so dosegli rezultate, ki se jim še danes upra-vičemo čudimo, ker so dobro ln vztrajno trenirali. Imeli so posebne predpise glede hrane ln pdjače tn so tudi sicer predvsem skrbeli za negovanje telesa ln kože. V tem pogledu so nas stari narodi daleko Prekašali. Najboljše atlete so pošiljali v Poletnih mesecih vsakega četrtega leta v Olimpijo, kjer so se vršile najprej cerkvene svečanosti, nato pa igre v stadionu in dirkališču. Igrani je prisostvovalo po 40 do 50 tisoč Kledalcav. Izmed naiodll& dna 6. septembra 1933, d velesejem Tuji gosti na sejmu. Mod odličnimi gosti, ki so priBpeli včeraj v Ljubljano, da posetijo sejem, je omeniti razen ie v poročilu omenjenih min. »vot Bogumi-la Slavika iz Smiohova ter lndustrlalca Samadna iz Bruslja le generalnega zastopnika Ljubljanskega veleaojma za Nemčijo dr. Maksa Rothenminda, bivšega demokratskega poslanca U Skoplja g. M. Rndulovida in Inšpektorja finančnega ministrstva g. TeSlča. BelokranJcI na velikem sejmu. Te dni pridejo belokranjske predlce na sejem in bodo tam pokazale svojo iprot-nost v preji. Videti jih bo pri vhodu, kjer so razstavljeni narodni kožuhi ln belokranjske plsanice. Stanovanjski sejmskl urad poziva vse posetnike sejma, da javijo event pritožbe glode nakazanih jim prenočišč direktno njemu. Vavpotlčevl sliki kralja In kraljice na velesejmu, nahajajoči so v ravnatelj-ski pisarni, vzbujata med posotniki veliko zanimanje. Včoraj si ju je ogledalo posebno veliko Število posotnikov. Fotografije o kraljevem posetu sejmišča se prodajajo na sejmišču in v trafikah. Večjo množine se naroče v eko-nomatu volesejma. A LOMA' COMPANY, DRUŽBA ZO.Z.V LJUBLJANI. Kakor je že najširšemu trgovskemu svetu in ostalemu občinstvu znano, je Aloma Company naše največje domača reklamno ln anončno podjetje. Poznano jo že iz lanskega sejma, kjer je vodila veiik del domače ln inozemske reklame v našem mestu, je posvetilo ves svoj trud tudi na letošnjem sejmu tej važni panogi gospodarskega življenja. Družba je letos pokazala na sejmu množico letakov, Izdelanih od domačih umetnikov. Ti letaki so izdelani na podlagi najvažnejših principov reklamne vede. Tako je poizkušala družba privabiti na reklamno polje domače specialista slikarje, ki jih naš slovenski svet doslej ie ne pozna v domačem mestu. Od lanskega sejma pa do letošnjega je družba razširila po mostu svoje kioske in table in jej pripada 90 odstotkov vseh plakaterskih prostorov v Ljubljani Družba je stopila v zvezo i vsomi največjimi reklamnimi podjetji na kontinentu in more preskrbeti vsakomur poccstno reklamo v kateremkoli mestu naše države ali v Inozemstvu. Najvažnejši oddelek omenjene družbe jo pač anončni oddelek. Družba posreduje in zbira oglase za vse tu- ln inozemske časopise, oskrbuje prevode oglasov v drugo jezike na lastne stroške in skrbi, da se oglasi priobčujejo popolnoma v zmislu želj stranke. SroJI stalni klljon-tell nudi družba posebne ugodnosti Informira jih o vsakem napredku na reklamnem polju, ki ga najdemo pri velikih podjetjih, obenem jim rozervira tako pri anonsiranju kakor pri plakatiranju najboljše prostore in vso druge možno prednosti. Posebno poudarjamo na tem mestu, da oglasi, naročeni direktnim potom v upravnlštvih listov, niso prav nič cenejši. Za svoj trud je namreč družba plačana od listov s popustom, ki ga dajejo uprav-ništva listov samo anonenim podjetjem, katerega pa ne more dobiti stranka sama, čo noče upravništvo kršiti svojih pogodb. Seveda obstojajo za večkratno inseriranjo veliki popusti, vendar te popuste dajejo upravniStva listov tudi družbi. Stranka, ki anonsira potom Aloma Company, pa prejme zato pri družbi vse točne Informacije, natančne proračune, vsa korespondenca se opravi za stranko brezplačno In skuša se ustreči vsakomur v vsaki možni želji. nejših meščanov so bili izžrebani sodniki, čljlh služba je bila dolgotrajna ln jako odgovorna. Za tekmovalce so veljali strogi pogoji hi predpisi, ki so se jih morali sodniki kot tekmovalci brezpogojno držati. Med tekmovalci so bili večjidel mladi ljudje iz bogatih hiš vse Orške, ki so se morali eno leto prej prijaviti na magistratu v Elldl ln priti deset mesecev pTed olimpijskimi Igrami na vežbo. Zadnjih 30 dni so ostali v eliškl gimnaziji. Trening so nadzorovali sodniki. Zmagovalec v prejšnji Olimpijadl je bil treninga oproščen. Nekaj dni pred otvoritvijo iger so tekmovalci odšli v Ollmpijado, kjer so jih razmestili po nakazanih bivališčih. Običajno jih je na poti spremljalo številno sorodtilštvo. Pred pričetkom tekem so morali položiti prisego, da se bodo lojalno borili. Stadion v OHinplJl Je meril 411 m po dolgem ln 32 m v širino. Po tekmah so se razdeljevale nagrade. Prvi zmagovalec jo dobil po končanih cerkvenih ceremonijah oljkin venec. Pri prihodu v rojstni kraj Je bil slavnostno sprejet ln Je užival tudi pozneje razne ugodnosti. Zlvel je na državne stroške In dobil po raznih krajih še razne druge nagrade. Najvišja čast je šla v vsej Grški zmagovalcu v olimpijskih Igrali. Leta 1886. Je baron Plerre de Coubertln pričel s propagando za obnovo antičnih iger. Vsled počasnega oživljanja športnih idej je šele leta 1894. sklenila francoska »Union dos Socictes francalses des sports athletiques», da skliče mednarodni kongres za obnovo olimpijskih Iger. Na slavnostni seji v Rorhontii je bilo dne 23. luni la 1804. »klenieno. da se nrlredl v pro- Aloma Coinpany, družna i o. i v LJubljani, Je dane« v vseh reklamnih strokah uvedeno in specializirano podjetje. S sodelovanjem domačega kapitala bo družba razširila svoje delovanje po vsej drža?! ln bo tekom prihodnjih lot postalo podjetje, na katero bo naše mosto lahko ponosno. Kot domače podjetje je priporočamo vsem interesentom! ROČNI OONJEOASNI APARATI «EXPRESS». Nj. Vel. kralj Aleksandor si je oglodal o priliki poseta volesejma tudi iz-delko tvornice ročnih ognjegasnih aparatov v Zagrebu. Opozorjen na te proizvode je vstopil kralj z g. admiralom ICoohom in ostalim spremstvom r omenjeni paviljon ln takoj vprašal navzočega ravnatelja podjetja g. IIrubyja: »Kje proizvajate ezpress-aparato?» G. ravnatelj: «V Zagrebu, Vaše Vollčanstvo.* Na vprašanje Nj. Vel., od kedaj se izdelujejo ti aparati, se mu je pojasnilo, da že nad leto dni. Začeli so Be Izdelovati že pred 20 leti, a podjetje nI kaj uspevalo, zlasti ker ni imelo — kakor tiste čase sploh nobeno domače podjetje — na Hrvatskom opore pri tedanjih oblastih ter je moralo med vojno t Izdelovanjem prenehati. Sedaj je podjetjo v rokah delniške družbe in ima že lep promet, ker so dosegli aparati mnogo uspehov pri požarih. Kralj je nato pregledal slike raznih poizkusov, g. Hniby pa mu je razkazal vse tipe ln vrste aparatov, za katere se Je kralj jako zanimal, posebno ker so že v rabi v mnogih večjih vojaških skladiščih. V nedeljo 2. t. m. so je IzvtSH v navzočnosti več tisoč interesentov poizkus z ročnimi ognjegasniml aparati «Express» v bližini velesejma. Najprej se je zažgala barikada zabojev, napolnjonih z drobnimi drvi ln lesno volno tor politih i več kilogrami katrana in petroleja. Ko se je razvnel ogenj v silni plamen, se je pričel gasiti požar z aparatom «Express» (101). V 15 do 20 minutah je bil ogenj popolnoma pogašen. Nato se je zažgala 5 m visoka, s suhljadjo in drvi obložena, z unetljivlml tekočinami polita piramida. Takoj Je švignil silni plamen do 10 m višine. Ta velikanski ogenj se je pogasil t aparatom 251 prej kakor v pol minute. Tretji predmet, 10 m» katranovega papirja in lesne volne, vse polito z 25 kg petroleja, je zagorel s silnim plamenom in dimom in ko je bil v najhujšem ognju, je pristopil nameščenec z aparatom z dušečo peno ln velikanski požar pogasil v trenutku. Vse občinstvo, čestitajoč na krasnem uspehu, je bilo z učinkom teh aparatov izredno zadovoljno. •JUOO-HAO. V LJUBLJANI. Zastopstvo svetovne tvrdke «Hag» jo razstavilo na velosejmu tovorni avto z generatorjem znamke «Hag>, adaptirani cBOsslng*, ki vozi brez bencina ln uporablja kot kurivo izključno domačo bukovo oglje. Generator znamke «Hag» se dA enostavno montirati na poljubnem avtu, motornem plugu, traktorju ali stabilnem motorju. Obratovanje je brezhibno kakor z bencinom. SIcer jo možno, ne da bi so odstavil motor, z enostavno kretnjo roka menjati poljubno pogon na bencin in obratno. Obrat Je najenostavnejl. Naslplje se parkrat dnevno potom avtomatične priprave nekaj oglja v generator. Generator Btedi na kurivu 90 odstotkov, ker stane vožnja 100 km pri pettonskom vozu za okrog 180 Din oglja. V Jugoslaviji jo žo cola vrsta goneratorjov znamke «Hag» v obratu in montira so jih dnevno več. Gradbeno podjetjo inž. Dukič & dr. v Ljubljani vozi z adaptiranim pcttonsklm Daimlerjem nepretrgoma več kot osem mesecev pri deset- do 12urnem delovnem času brezhibno kljub najtožjim okoliščinam. V tem času ni porabilo niti litor boncina. V Avstriji najdete številno Ha-govo generatorje v najmanjših mosteclh. slavo pričetka dvajsetega stoletja prva moderna olimpljada leta 1900 v Parizu. Ker navdušeni športniki niso hoteli čakati dolgih Sest let za udelstvovanje na mednarodnem polju, so prodrli s predlogom, da se vrši prva ollmpijada že leta 1896. v zgodovinskih krajih Grške. Kljub nekaterim zaprekam v Grški sami, so se določene Igre vršile v času od 5. do 15.apr. 1896. v Atenah. Prireditev nI hnela posebne športne vrodnosti;. doseženi rezultati — razumljivo — niso bili najboljši. Večino prvih mest so odnesli Amerikancl; edino Grk Lotils se je odlikoval v teku na 42 km. 14. Julija 1900 se Je pričela kljub protestu Grkov, k! so zahtevali, da naj se vrSe vse oltavpljade v Grški, druga olimpljada v Parizu. Prireditev Je v sport-skem oziru sijajno uspela. Razen treh Angležev, po enega Franooza In Madžara so držali vse discipline zopet Amerikancl. Tretja ollmpijada se je vršila leta 1904. v San Louisu (Amerika). Vsled previsokih potnih stroškov je ostala olimpljada skoraj lokalna. Iz Evrope jo prispelo samo nekaj Angležev In ena reprezentanca Nemcev, dočim so Francozi sploh izostali. Vse točke so — naravno — dobili domačini. Prvotno za Rim določena četrta olimpljada se je vršila leta 1908. v Londonu. Udeležba je bila številna; materl-jelna stran prireditve ie zadovoljila. Nekaj skoraj pridržanih mest za Amerikance so odnesli že Angleži. Tudi Francozi so se obnesli. Postavljenih je bilo nekaj novih svetovnih rekordov. Nallepša In najznamenitejša olimpljada Je bila peta leta 1912. v Stockholmu. Udeležba Je bila oeramna. Na dan otvoritve le bilo 27.000 Uvedeni io dalje v CefitoslovaSki, Nemčiji, Madžarski, Italiji Itd. Od ljubljanskih tvrdk, ki so si adaptirale Hagove generatorje, omenjamo: Stavbono družbo, d. d.; »Impex», d. d.j Mestni magistrat; Zdru-žone opokarne; Helnrlhar, losna Industrija; inž. Dukič & dr. Itd. Zbog ogromne gospodarske korlBtl te opohalne Iznajdbe smo prepričani, da bodo budila predstoječa Izvajanja splošno zanimanje naše industrije in trgovskih krogov CADEŽ & BRCAR, SPECIJALNA TRGOVINA Z MLINSKIMI POTREBŠČINA. MI V LJUBLJANI. Podjetje se je ustanovilo prlh»ke potreMffa«. Ittbkli tarna« izdeluje tvrdka uma. 8 točno po«trelbo in dobrim blagom se je firma uvedla te daleč po državi. ffoBotnike opozarjamo na H 846. JUGOSLOVANSKO IMPORTNO INBKS-PORTNO PODJETJE INO. R. PBCLINi MARIBOR. Tvrdka se je osnovala takoj po prfri obratu ln razpečava stroje za vsako industrijo, lesno ln kovinsko, poljedelske Btroje ln orodje, lokomoblle ln motorje, vseh vrst stlskainloe. Veletrgovina tele« za za stavbene ln konstrukcijske »vrta Podjetje vžlva le dober sloves. Opozarjamo posetnike sejma na paviljon I 427 b, Np 678. Japonskem Tokio ogromno pogorliče. Tokio je podobno ogromnomu pogorišču ali bolje rečeno, ognjenemu morju. Mogočni stebri plamen hlastajo Se vedno naokrog in požirajo cesto za cesto, ulico za ulico. Vsi svetilniki v zalivu so neporabnl in zato plovba onemogočena. V mostu je izbruhnila So lakota, ker so zgorela vsa skladišča živil. Posamezne brzojavke pravijo, da nekateri ognjeniki So vedno niso utihnili. Računa se, da je v Tokiju pogorelo dosedaj okoli 850.000 hiš. Skoro vse tiskarne so postale žrtev plamena. Na tisoče in tisoče ljudstva je izgubilo življenje med razpadanjem hiš. Pri zrušonju kolodvora v Uyeru je bilo ubitih nad 8000 oeob. Vsi dohodi k mestu so zaprti od vojaštva, ker jo promot v zadimljenih ln gorečih pogoriščih silno nevaren. Od velikih javnih poslopij so porušeni: Narodna banka, cesarski muzej, univerza, vojaška akademija, vojno ministrstvo, več gledališč, skoro vsi kolodvori, neSteto palač in veliko svetiSče Kamon. Ubiti člani cesarske rodbine. Med mrtveci so našli dosedaj princa Jomošina in princezinjo Kayo. Potres je ubil dalje tudi princa Mata likata. Cesar ali mlkatio. kakor ga imenujejo Japonci, je ostal v Bvoji rezidenci Nik-ko, 100 km od Tokija, nepoškodovan. Kakor znano, zastopa mlkada Jošihita, ki se sicor ni odpovedal prestolu, princ-regent Hirohlto. ki si je po dosedanjih poročilih rešil življenje. Mika-dova palača, do katere dosedaj ni Imel noben tujec dostopa, jo sedaj odprta za vse ponesrečence brez Izjemo. Vse prebivalstvo je bilo namreč čez noč spravljeno na beraSko palioo. Regent vodi osebno reSevalne akeije in si ni privoščil Se niti urice spanja. Vsi listi proslavljajo njegovo neumorno energijo. 40.000 Inoremcev pod razvalinami. V mesto Hakone, ki je lstotako porušeno, je pribeialo veliko število Ev-ropcjcev brez obleke, brez sredstev in brez hrano. Mnogi med njimi so ranjo-ni. Begunci pripovedujejo, da je prišlo v Tokiju ob življenje tudi okoli 40.000 Evropejcev. Usoda evropskih in ameriških diplomatov je šo vodno neznana. Gotovo je le to, da se je zrušilo veliko število poslopij diplomatičnih misij. Tujski četrt mesta, kakor tudi številne evropejske letoviške kolonijo so porušeni. Med mrtvimi sta baje med drugimi tudi angleški in ameriški generalni konzul. Ameriški poslanik v Tokiju je živ. Veleposlaništva Amerike, Anglije, Francije in Italije so kup razvalin. Premestitev glavnega mesta lz Tokia. Po angleških virih jo dosedanja japonska prestolica Tokio tako silno opustošena, da je Izgubila značaj glavnega mesta države in bo bavijo v vladnih krogih zato z načrtom, da progla- do konca februarja v Chamonbtu, PlTene-]iti ali Vogezlh. 2.) Rugby-nogomet pričetkom maja v Parizu. 3.) Lahka atletika In ostale športne panoge koncem lunlja ln ves Julij v Parizu. Francosko zunanje ministrstvo ie predložilo parlamentu predlog, v katerem sc dovoljuje za olimpijske Igre državna podpora 20 mJUlonov frankov. Po poročilih lz vseh držav so priprave za bodočo ollmpljado v polnem teku. Vsi narodi smatrajo Igre za prireditev svetovnega pomena In pripravljajo mrzlično svoje najboljše moči za mednarodno konkurenco. Naš mladi, toda krepki narod čuva brez dvoma mnogo še neodkritih atletskih vrlin. Vrhovne športne organizacije so pridno na delu, da Jih odkrijejo ln Izpopolnijo do one stopnje, ki bl Jtm omogočila nastop pred svetovnim razsodiščem. Zaradi propagande velike Ideje olimpijskih Iger In stalne zveze z mednarodnim olimpijskim odborom so ustanovljeni šlrom naSe domovine posebni pododbori, ki so si stavili nalogo, da s pomočjo ostalih športnih središč in športu naklonjenega naroda zbirajo sredstva In materijal za udeležbo na svetovnih ollmpijadah. Športna zveza v Ljubljani jc z ozlrom na bližajočo se osmo ollmpiiado zasnovala za prihodnje dni nekaj domačih športnih prireditev, ki naj M gmotno podprle fond za pot naših atletov v Pariz. Upati smemo, da bo širša lavnost znala ceniti važnost teh prireditev in pokazala vsaj pri tej priliki umevanje, ki ga vzvišeni cilji prirediteljev zaslužijo. t. S. te u glavno mesto Japonske mesto Osiika. V mestu Se vodno divja požar. Ulice »o tudi ponoči vsled silnega požara razsvetljeno kakor podnevi, čete Bkušajo rešiti, kar jo So mogoče. Ker ie nevarnost, da nastanejo razno kugo, e dobilo vojaštvo ukaz, naj potnoče vse na cesti so nahajajoče kupe tru- fiel v plamene. Po cestah so odigrava-o strahoviti prizori. Po nekaterih poročilih je priSlo med razburjenim prebivalstvom in vojaštvom že do krvavih spopadov. Sestradano prebivalstvo pleni po Se obstoječih trgovinah. Tokio jo podobno [jeklu. Neprestani novi potrosni sunki pretresajo nesrečno ozemlje. Vso divjo zveri v zooloških Vrtovih so bilo ubite, ker je bila nevarnost, da zbeZe iz kletk. Prebivalstvo je postalo duševno že tako potrto, da ie popolnoma apatično. V mestu Yokohama jo ostalo živih komaj -10.000 ljudi. Tamkajšnje kaznjence so izpustili šele v trenotku, ko jo poslopje objel ogonj. Med njimi je bilo tudi mnogo političnih kaznjencev, ki so bili prod nekaj časa aretirani radi socijalistične agitacije. Masto je bilo uničeno šolo po drug« m potresnem sunku, ki je bil še hujai kakor prvi. Nad 40 ladij so je potopilo v pristanišč«. Jlcd Tokljein in O.-ako je bilo porušenih daljo S« 10 drugih mest in na stotine trgov ln vasi. Po poročilih iz Pokimra znaša, skupno število Bmrtnih žrtev 2 do 3 milijone. Polillčro posledice katastrofe. Londonska «Westminster Gazottc* Imenuje japonsko potresno katastrofo največjo nesrečo svetovne zgodovine, ki je tako velika, da je prizadota vsled nje tudi politična moč Japonsko. Japonski časopis «Mnlnifi» naglasa, da je Japonska s to katastrofo nazadovala za celo generacijo. Ona ni več velesila prvega reda, ampak snrro še država četrte stopnje. Dežela nima nobenih finančnih rezerv. Največje družbe, med njimi vse zavarovalnice, kakor tudi velike banke, so miniran'). Materijelna škoda znaša samo v Toklju in Yokohaml 200 milijonov funtov šterlin, (ločim je zavarovalnina krita k; maj z 1 odstotkom. Gospodarski po!o;u jc neizogiben. Za obnovitvena dola bo potreba naj- •■»••sr.r manj 1 milijardo funtov gterlln, v našem denarju nad 350 tisoč milijonov dinarjev. PouioJne akcije. Japonska vlada je razposlala po vsem svetu obupne klicu za nujno pomoč, lz Amerike kiikor tudi iz vseh velikih evropskih držav je odplulo že takoj prvi dan veliko število parnlkov z živili, zdravili in sploh z vsem potrebnim materijalom proti Japonski. Vso vlade so izrazilo japonski vladi svojo sožalje nad katastrofo, ki je zadela japonski narod. Zalibog pa je dosedaj reševalna akcija silno otežko-čona, ker se parniki vsled razburkanega morja ne morejo približati celini in vlada vrli tega med preostalim prebivalstvom v opustošenih pokrajinah popolna desorganiz&cija.. POTKES1 OB TIHEM OCEANU. Japonska je svetovno znana kot dežela potresom in ni/kjer prebivalci ne do-živo tako Številnih in tako hudih potresov kot tu. Pojavi, ki so se te dni dogodili v zvozi s potresom, so v deželi vzhajajočega solncji takorekoS na dnevnem redu. Da Be je morje vsled potresa nenavadno razburkalo, (lft jo nn. daleč poplavilo obrožjo, uničilo pristanišča ali pa Indje v bližini obrežja, vse to so jo na Japonskem dogajalo fasto. Da so so pokazale preko deželo no ve? sto km dolgo razpoke, da so so ob njih ponekod ugrer.nlli kosi zomsljske površino za nekaj metrov ali pa da so se na manjših otokih posamezni deli znižali pod morsko gladino, tudi to se je v Japonski žo večkrat opažalo. Glede izbruha vulkanov je seveda Isto. Vprašal bi so filovek, zakaj se te strahoto dogajajo baš v Japonski. Najprejo jo treba pripomnili, da je Japonska le dežela, kjer potresni in vulkanski pojavi nastopajo najhujšo, da pa se ponavljajo z veliko trdovratnostjo in intenzivnostjo, v ne mnogo manjši silovitosti tudi v mnogih drugih deželah okrog Velikega ali Tihega occana. Jo namreč velelnte-resanten pojav, da so kakor v velikanskem vencu vrstijo vulkani okrog tega oceana, od dolgega polotoka Kamčatke na. vzhodnem koncu Sibirijo, preko Japonske, Filipinov, Jave na otoke vzhodno od Avstralije in pa na drugi strani domala ob vsej zapadnl oUaB Amorlke od ikrajnoga severa do skrajnega juga. V tem okviru največjega svetovnega oceana so dviga na tisočo silnih ognja-nlkoc, katerih izbruhi povzročajo najhujše potrese. Tu s« nahajajo v zomelj-ski skorji največje razpoke, ob katerih menrla se je ugroznilo dno Velikega oceana; ob teh razpokah pa so vulkani, po katorih prihaja, vazbeljena, lava na površino. Ugiezanje pa »o vrši očividno še vedno, seveda silno pofosl, zato /e ta pas ob velikanskem ognjeniSkem okviru neprestano v nemiru, v vedno se ponavljajočih strosljajih. Najhujši vultanski izbruhi in najsilnejše potrosile katastrofe so so zgodilo na toj črti. Katastrofa, ki jo te dni zadola Japonsko, jo zadela, čeprav no s tako strahovitimi posledicami, že drage pokrajino in bo morda kmalu poselila zopet druge. Manever prebujaj ožih se Madžarov v Prekimarjii (K orožnlškl tragediji v Bistrlcah.) Društvo probujajočlh se Madžarov sc ne udejstvuje samo v Madžaiiski ampak tudi v zgubljenih pokrajinah nekdanje Madžarske. Tako imajo n. pr. v Prck-murju v Murski Soboti in Dol. Lendavi In v Medjlmurju v Cakovcu svoje tajne sckcije, ki natančno zasledujejo vse dogodke, ki bi na katerikoli način mogli vzbuditi pri narodu nejevoljo in mržnjo proti naši državi. Člani sekcii se rekru-tirajo večinoma iz vrst intelektualcev, imajo pa tudi med prlprostim ljudstvom po vaseh svoje zaupnike. Da bi ne ostalo samo pri besedah, |e trebalo praktično preskusiti prožnost zvestih, predvsem, kako bi se na dani signal obneslo kmečko ljudstvo in pa kako bi sc v takem slučaju zadržala in sploh kaj bi ukrenila naša oblast. Izbrali so si za to za enkrat nesrečno vas Bistrice. Storili pa so to na poseben nad vse raflniran način. Bistrlčani so poznani kot korajžnl, saj ne mine leto, da bi ne ubili nekaj ljudi. Z Blstrlc |e tudi zloglasni ropar Balažič, ki je Ime! ravnokar obsedetl daljšo kazen, pa Je pred kratkim ušel iz sodnijskih zaporov v Mariboru. Oovorllo so Je, da se skriva v domači vasi Bistrice in da ogroža vso okolico. Zato so dobili orožniki v Cren-šoveth ukaz, da ga vlove pod vsakim pogojeni. V rcsnicl pa Balažiča vsaj zadnji čas nI bilo v domačem kraju In so Bistrlčani to razglasili le z namenom, da bi Izvabili navedene orožnike v nastavljeno past. Zato so poslali na orožnišSco postajo v Creošovcih neko žensko, ki le Izpovedala, da lahko Izda kraj, kamor hodi Balažič prenočevat, samo da le ne bodo Izdali. Tudi, da ne smelo priti kot orožniki, ampak kot maskiranl civilisti. V preveliki vnetosti so jo orožniki žali-bog dobesedno ubogali. Trije v 'Civiliste preoblečeni in maskiranl orožniki, so napravili za nje usodepolnl korak, Domačini sami so jih privedli do hišft, kler bi naj bil Balažič. Ko pa so prišli do hiše, so jih na dogovorjeno znamenje kakor Iz zemlje vzrastll napadli domačini, češ da kradejo. Pretepli so jih do nezavesti, potem pa peljali odnosno vleMi k županu, da jim da nekak potni list, da jih lahko peljejo kot zločince 'naravnost k sodišču v Dol. Lendavo. Pri županu so Jih privezali k plotu In jih. pretepali in opljuvall. Cela vas ie prisostvovala živinskemu dogodku in rajala kakor ob orgijah slovitih španskih inkvizicij. Hoteli so Imeti Jernejev« noč, za enkrat v manj šern obsegu. Saj je rekel neki starec, da so bo tako zgodiio v. vsemi slavskiml psi, kakor hitro r,e vrnejo Madžari. Med tem je začei najbolj ranjeni orožnik umirati, ostala dva sia pa ponovno padla v nezavest. Polivali so Ju z vodo, da bi prišla k zavesti. Umirajočega so vrgli na voz, ostala dva pa so privezali zadaj za vozom, da sta morala hoditi, odnosno so se Jima noge vsled oslabelosti vlekle za vozom. Roke so jima zvezali tako silno, da so popokale kosti. Spoiomn so |lh neprestano pretepali In suvali In kot taW so prišli v Dol. Lendavo pred sodnljo, češ da so prignali zločince, ki so kradli. En orožnik |e ob strašnih mukah hi bolečinah umrl spotoma, drogi umira, tretji pa bo, Če okreva, stoodstotni invalid. Kako zverinsko so te zverine v človeški podobi postopale z ubogimi žrtvami, dokazuje zlasti, da so vsem trem zmečkali spolovila. Seda) se vrši nalstrožja preiskava. Niti zarote vodijo v Prckrmirje. Ootovo le, da so sekclle pro&nlajoiSh se Madžarov v Murski Soboti, v Ded. Lendavi in v Cakovcu v zvezi s str ašnim dogodkom Velike zasluge, da je lludstvo tako požu vinilo imata madžarska časopisa »Mor. ska krajina« ln «Szabidsag», ki na naj. ncsramnejšl način blatita predvsem Slo-vence »Kranjce« ln irujeta proti državi; tudi Kltklove «Novhae» niso popolnoma nedolžne. Mnogo so pripomogle tudi stru peno pridige in spovednica madžarskega župnika Cačlča ,v Creošovcih, pod ka. tero laro spadajo Bistrice In pa tukaj, šnja uprava, pred vsem njen predstavnik okrajni glavar prekmurski, Oašpar U-uovšek, ki ščiti najstrupenejše tukajšni gade in Je s svojim triletnim uradova-nJem zapravil ves kredit Prekmurcev do naše države. Spadal bi, namesto da je zadnjič avanziral v sedmi činovnl razred, kot »sijajen poročevalec« že zdavnaj v pokoj. Merodajnlm krogom nal bo strašni do. sodek zadnje svarilo, da, brez ozira na strankarstvo, po sedanji poii ne sme več naprej, sicer pride do pravih Jernejevib noči v Prekmurju. UUjLiS ________iliL vFŠBiKa fl.ra£'fE~šiovtraiii m\ . ima »talno t aalogi vsako ranoi'ti« »raiba JI,T-EUA, kJabljasA, TTs-alja Jetra trg a. — Tel. sao. s industrijskim tirom v najlepši legi »• ceno proda. Tavčar t Svetini*, Ljubljana, OospoHTetaka, o. 6. -----------UJM— " tvansm .L, rojne armature, sesaljke, zvonovi ^ tovarne in livarne, d. d., Ljubljana "ij" h, S iHnnani p lllili ii.Vuin KSHSEHSi Lf ubij a na veletrgovina žita, moke in drugih mlevsklh izdelkov. Ffsarna In skladišče: nssSistja mti Z4. Zastopstvo In stalna zaloga mlevsklh Izchsl-kov Vel. Boikere-škega izvoznega milna, d. d., Veliki Bečkarek. 4122 seaf/iimK^nanimiscii■■HMttBMLiaiiv-i ■ -»■■ --------------- E! Cognac-Medicinal Creme-Liqu@ure Triple sec Zarezani cementni strešnik, betonske cevi, stopnice iz umetnega kamenja po načrtn, betonske ograje, vratne podboje 53K£~ nudi najoenoje F. BANDA & DRUG Ljubljana, Karlovika oeata 8. d. se o. as* 4725 Ljubljana, Kolizej Velesejem, paviljon „L" štev. 483-484 Marija Rogelj v Ljubljani Idngarjova ulIoFi it. 4 SSanofaktnrn«. trgovina in zaloga perila za gospodo in dame. Blago dobro. Cene nizke. BUrenstein 8 Sa. Bez. Chemnitz (Nemčija) Češkoslovaška Svlca priporočajo 4761 vsa vrste ženskega perila in vezenin (SSklterel) kakor vezenina za perilo od najpreprosteje «9» csalfi^ele kakovosti Glavni zastopnik in skladliie za vso JugoslstilSos p®tmm$9 fessBisšna ul* 2 v Ljubljani k Din 50- — .Pragi k , 20 — na Dunaju k , 25- — v Gradcu & , 40 — prodaja dUomb Comaasgtv anončna in reklamna d. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg št 3. - Telefon 174. - Josip Sdiman tvornica baterij ln gaianterljskih potrebSiiii Zagreb Trgovina In poslovalnic«. Akademiki trg it. 7. Telefon »t. 9-70. Ke pozabite obiskati razstavni prostor na velesejmu st. 218, kjer boste našli najceneje baterije, žepne avetiljku palllnike, dvojne ln eno stavne, karnise, nažlgan; kremena itd. iTU liis-iilii UM ION1' tovarna kanemo v ii tckolade, Zagrat 9J »rocjanrocCTrttU^flEi r." f: 'Tsr "PODRUŽNICE: Maribor Novo meito Fakek Slovcisjgiradofc Sloveeska Sistrka Šelenfeii:i?g'©isra S | EKSPOziruRir| KAPITAL ln REZERVE Din 17,500.000— Isvršoje vse bančne posle najtočiaeje m Hajkulantiieje. Ersojavis Trgovka Telefoni. 1*9, 146, 458 Knijfae Mtf»Drafe|rad Ljnhljan« (menjalnica v Kolodvorski ulksi) ntmi^: ?z\Yjrt.i&Kn3;xKmu/u»\ iuic * * lHKYiiZllOr ljubezenski roman Iz najsrr»n:o!nel-ie dobe čbvcšitc zgodovine. Tako so umrli vsi trije . . . Najmlajšega, Fenranda, tistega dne jlso vodili na avtodafč. Bilo mu je komaj 22 let, in ljudje so govorili, da ie podedoval po materi čudovito lepoto . . . Krepak jo bil, a nežen in rožnat v lice kakor deklica . . . Njega je hote! Peter Arbues prihraniti za prihodnji pvtodafč, ki naj bi bil po-[tbno slovesen . . . ' Sestrična, hrabra deklica, pa jo sklenila Fcrnauda rušiti. Bilo ji je dvajset let, in njena ljubezen je bila izmed tistih, ki premikajo gore, obračajo veti® tok ter uggčejo požare . . . Čudovita deklica . . . ah, milostiva grofica Dolores, — vam je bila tako podobna po licih, rasti in kretnjah, dn bi v.v vsakdo zamenjal ž njo . . .« «0 B.ig, o Bog! zdaj razumem,* jo fepnila Dolores in umolknila. Saj zdaj je vedela, kdo je bil p. Joief in kdo njegova Pavla . . . '«Dek!u jo ušlo dujilji Juani . . . prijezdilo v Scviljo . . . udrlo v palačo velikega inkvizitorja . . . padlo morilcu pred noge, mu objemalo kolena, mu rosilo s solzami obutev ter prosilo in rotilo: »Milost, milost Feruaudu!« Bedna, svota blazmeal Milosti, sočutja, pravičnosti klerikalec ne f.o.:na. Klerikalec je kvečjemu mečeta r in kupec. Tega nedolžna deklica ni vedela. Arbues pa ji je odgovoril: »Kaj mi daš, ako ga izpustim?« »Vse kar sem in kar imam!« »Prisezi!« .Prisegam:« »Izpustim ga torej, dekle . . .» «Prisoz!te!» Takrat se jo spozabil Peter .Arbues in ponovil v divji strasti: »Prisegam!« »UkaJite torej, da ga takoj izpuste iz ječe!« In Arbues je pozvonil ter ukazal, naj j j'^ mavrskih knezov je izpuste Femanda iz ječe ter naj ga, razkošno bivališče okoli ne preganjajo. Nato jo kakor lov pla-| nil nanjo, jo dvignil in odnesel v svojo I spalnico. Kričala jc, se onesvestila... I ko pa .ie je zavedla, je bila sama . . . j Planila .jo k oknu in zagledala pravkar j po ulici hiteti svojega Fernanda. Ka-I kor blazna je odprla okno in z vzkli-' kom: »Fernatido!* skočila na cesto. Prihiteli so ljudje, jo odnesli v Kla- nje lil.-o Rešitve ji ni bilo. llaz- bila si je lobanjo, zlomila hrbtenico ..'. Samo Fernandu je ae povedala, kaj je storila, in izdihnila . . . Sest mesecev nato jo prišel v dominikanski samostan v Seviiji mladenič, ves siti,, propadel in bled. Hotel jo postati svečenik. Sprejeli so ga. Tri leta je živel neprestano v svoji celiei, se učil in molil. I'ostaI je klerik in končno — pater Jožof.« »Vi? Vi?!» so planili svatje. »Moj Bog, kakšna usoda!« »Jaz, sennore in seunores!« je dejal p. Jožef. «l:og mi pomagaj dalje! — Zbogom, milostiva grofica! Molite zame! — Zbogom, sennor de Vargas! Zbogom! Zbogom!« Objel je gospode zapored in skoraj stekel iz zakristijo v črno noč. Nekaj minut nato so odjezdili na treh močuih mulah Dolores, Juana ln Estevan; pe5 pa sta ju spremljala dva guapa kot ospolista. xxxm. Blisk izza oblakov, Nedaleč Sevilju, na holmu ob Gua-dalkiviru, je stal dominikanski samostan. Bilo jo veliko, krasno poslopje, obdano v ozadju po drevoredu, spredaj po parku, v notranjosti pa olepšano z i mavrsko umetnostjo. Ta nekdanja pa-služila kot trideseterlm menihom, določenim za sodnik« v trl-buiutlih inkvizicije. , Kokateri med njimi so že izvrševali posle provincialnih inkvizitor je v, vsi pa so kot svetovalci ali prisedniki velikega inkvizitorja s. vztrajno in neizprosno vnemo pomagali trebiti krivo-verstvo, resnično ali vsaj osumljene luterance. Fanatični v svojem nestrpnem katoličanstvu, so ga, prav kakor Mohamedanci svojo vero, smatrali za f VrllTit Irkv1:!ror pa Je bil trdno ;>r»- nobitl, | pričnn, da so neznani vlomilci hoteli 1 reSiti le apostolu. Njegova mržnja je zato pobesnela in sklenil je, da se maSčuje nad apostolom tem huje. Za kazen je najprej odslovil JetnPkega vratarja ln pomočnika, ju dal IzSlbati in vreči vsi v ranah na eesto, Na njuno mesto pa jo postavil dva 0'j.iSka famlliara, blvSa mesaris. ker njegovo flvijenjn fti delovanje sta najbolj glasna obsodba našega počenjatija!« Zato je ogromna množica oblegala palačo sv. oficija že dolgo pred začetkom razprave. A pridrlo nI lo nižji1 ljudstvo, nego so prišlo tudi cele farni-lije bogatih Hidalgov, presenečenih pc takem procesu ter radovodnih zve. deti, kakšne pregrehe očitajo možu, k1 So v prvi noči po avtodafčju je Ar- 1 so ga čestili kot vzornika in modrijana, i biioa vsul preko Sevilje vso inkvizicij-1 Ko so se odprla vrata, so pljnsknili sko vojsko. Familiari so preiskali od j ljudje kakor morje preko praga. Dvo-kleti do podstrešij vsa sovilska po-1 rana je bila v hipu natlačeno polna, slopjii. Nihče ni tisto noč mo(jC] zatis ' Se mnogo vee ljudi na je moralo ostati niti očesa. Toda Oolore, grofa Arirosa, I pred palačo. Čakali so ondi nestrpni. Estovann in uberrlih mladih žensk nleo I da zvedo, kako potepe seja in kako s>; na.li familiari nikjer. V zgodnjem jutru Iglami sodba. so prišli familiari v gostih tolpah tudi1 Ko je sčdel veliki inkvizitor na svoj v palačo Gardunlje za mestom, toda I stol pod baldahinom in velikim kruci-nn"li niso niti sledu po botruncih. > fiksora. so opazili vsi poslušalci, da je Arbues je divjal od togote. Tretji nonavadno razburjen. Kakor de/, bru edino pravo veroizpoved ter se niso za katoličanstvo pomišljali uporabljati i dan po avtodafeju je dal v zaprtem najbolj zverska sredstva in so bili naj-1 vozu prepeljati Ivana Avikkega v jet-zanesijivejta opora Petra Arbuesa. ničnlco sv. ofieiia ln odredil, da se vrši V ta samostan je dal veliki inkvizitor zapreti Ivana Avllskega, andaluzijskega apostola. Preden ga izroči duhovniškem tribunalu in zapre v tako zvani Carcel de la corona (v ječo krone ali tonzure), je hotel zbrati vsaj nekaj obtožnoga materijah. Poznavajoč izredno popularnost, ki jo je užival boaopetni dobrotnik in tolažnik vseli bediiikov in nesrečnikov, se Peter Arbues iz strahu pred sovražniki ni upal, nastopiti proti apostolu takoj s »irovo brozsrčnostjo. Ta okolnost je bila vzrok, da Oar-dunijci, ki so med sprevodom k avto-dafčju vdrli v Inkvizicijsko jetnišnle.o, v ječah niso našli Ivana Avilsknga. V njih ga pač še ni bilo. javna razprava proti njemu že nnsled-njega dne. Ta razprava je bila tudi za Peviljo, vajeno največjih presenečenj, ogromna senzacij:!. Saj je imel priti pred krvavo ver-ko sodišče mož. ki ga je spoštoval vsakdo, živa dobrotnost včlovečenn milosrčnost, v meso In kosti izpreme-njeni krščanski duh — pravi Kristov naslednik, ubog menih, ki je vso življenje le blagoslavljal, molil in izkazoval Bogu všečna dela usmiljenja. Tudi nekaterim zaslepljeneem je bilo jasno, da se je inkvizicija bala vrlin in čodnosti Ivana Avllskega huje, nogo največjih resničnih zločincev ter da si je dejala: »Prav tega pravičnika moramo ugo- šenih žehljev je sršalo iz njegovih oči. Inkvizitor je bil razkačen kakor bik. ki niti tiči po vratu in ledjih cel^ zbirka strelie, a se jih n" more otresti. Takoj nato so privedli apostola. Nosil je že verige na rokah. Toda apostol je nastopil ponosno, dasi brez očab-nosti. in s tisto mirnostjo, ki je najboljši dokaz čiste vesti. Dasi že mnoge dni v ječi, ni kazal njegov obraz ni kako bolesti ali potrtosti. Ko je apostol zagledal natlačeno dvorano, se je eelo nasmehnil. Ozrl ■■<• je po ljudeh z dobrotnimi očetovskimi očmi in s svojim čudovito sonornim glasom pozdravil: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« In ljudstvo mn jo odgovorilo v mogočnem zboru: »Hvaljen na veke!« (Dalje prihodnjih Adaptirafte _«—Hf &ji n vi ^ Vosi brez besoma. Ffl. ROZMAN MARIBOR, Aleksandrova cesta 57 priporoča vse vrste bonbonov po najnižjih tovarniških cenah. !Zahtevajte cenik! 181 JUGO-HAG, Ljubljana, Bohoričeva ulica 24. Telefon 5i0. 4791 mmmmm—mamam !| Ne samo vsak planinec, vsak dijak itd., marveč tudi L vsak trgovec 5n ©tjrtnšk, vsak učitelj, duhovnik, vsak poslovni človek in zlasti obiskovalec ve.ssejjma ter sploh vsakdo mora poz d.'it i in imeti 4790 Bacfkrov »VODIČ PO SLOVENIJI". O vsakem kraju najdeš v „Vodiču" vse, kar hočeš izvedeti o njem. Podatki, slike, zemljevidi, načrti, zdravilišča, kopeli, prirodne in zgodovinske znamenitosti, izleti, alpske ture, tujski promet, lov, trgovina, obrt, prebivalstvo, uradi, th- V©W« l-dl . «o.a.k.h>. N. vpr.š.nl. odoovsr. upre« ta, .ko »pr.«s.|u prllot«.. s.smku » odgovor ter m.nlpgl«ol|«k. prl.toU.ir« (i Ot»)._ Kupim vsako množino bukovih drv, lepega bukovega oglja ln kostanjev los *a ta-nln. Ponudb, pod »Plačilo takoj" na upravo „Jutra". 8640 Poštena ženska, •nnžna. stara do 80 let, ki razume kuho ln lahko hišno delo, ae sprejme k moli dru-Hnl takoj. Naslov pov« upr. ..Jutra". 0401 Elektrotehniški materljal od Instalacij in motorji, se pod vsako tvor-nlško ceno ugodno proda. — Vprašanja ln dopise na upr. „Jutra". 9432 Poslovodja ca trgovino s mešanim blagom, sprejme tvrdka Lovro Pctovor, Ivanjkovci. 9440 Inštruktor Akademlk-Hrvat, zinoton popolnoma tudi slovenSilne, Išče primerne lustrukelje za hrano. Ponudbe na upravo Jutra pod ,,Akademik". 9281 Novi vinski »odi (bačve) vs. velikosti, se dobijo ln popravljajo pri Franu RepIC, Ljubljana, Trnovo Oosll poučuje bivši učitelj „01as-bore Matice"; naslov pove upravniStvo ..Jutra". 8277 Mleka finega, ca. 10 1 dnevno odda tamo tkupno. — Nas pov. uprava „Jutra". 81 Trgovski nastavljenoc teiezne strok«, star 26 let, llče aluibe. Sedaj v vetjem podjetju kot oddelkov vodja, lell preinenitl siutbo v kako tstotako veCJ. podjetje kot sklad Iščnlk, lagerand, špediter Itd. Cenjene ponudba na podrutnlco ..Jutra" v Celju pod „6t. EOOO". 8608 Za delovodjo osi*. obratovodjo ee IŠCe prvovrstna, strokovnJaSka, energična moč za večjo lesno Industrijo, sdruteno s mizar-fitvom. Ssruol Imajo prednost Ponudbe pod ..Hiter nastop" na upravo ,.Jutra". 9214 Traplstovskl sir ln čajno maslo Sanltaa" najfinejša snamka. aatopstvo >a Slovenijo: Ant. Verblč, Ljubljana, Stritarjeva ulica s. Stalno velika laloga Tseh vrst sira. 9180 Otroška posteljica, dobro ohranjena, belo pleska-na, H proda. - Naslov pove uprava „Jutra". 8448 Ekonom, strokovnjak tudi v gozdarstvu £> II spremeniti službo. Ccn{. ponudbe Je poslati na upravo ,,Jutra" pod ,,Posel 260". 8419 Prodajalka, #crfektna samostojna mofi s vefiletno prakao, želi premenlti mesto. Samo v Ljubljani. Cenjene ponulbe pod ,,Per-fektna" na upravo ,,Jutra". 9496 Mesio hišnika 15če mlad zakqnakl par, obenem ključavničar. Dopise so prosi na upravo ..Jutra" pod ..Ključavničar". 9399 Gradbeni Inženjer mlajši, z odličnimi aprlcevali, znanjem veC Jezikov, lSče inesto Ce mogočo stalnega ri:aCaJa. Ponudbo na upravo ,Jutra* pod šifro ,,Inženjer". 9397 Deklica, pridna, sdrava ter poltenih htartav. želi vstopiti kot va-Jrnka v trgovino s mešanim blagom na dožeil. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „VaJ«nka". 837C Afcc"!ventlnja trgovskega tefiaja na ljub-IJanskem lleeju, lSCe primerne službe. CenJ. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Začet-nlca". 8486 Kot učenka želi vstopiti t. nekoliko vajena 17 letna deklica v boljšo manufaktumo ali modno trgovino. Ore tudi v drugo meato. Pogoj : hrana in eta-novanjo v blšl. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Pridna". 847« Dober kolar ako ima prostor xa dobrega kovača za akupno delo v kakem prometnem vočjero trgu, naj se oglasi pri kočljatu nn Ooeposvetakl cesti 6. 8488 Strojnik-ključavnlčar s 131otno prakso pri strojih 1.1 elektriki, ncožonjru, želi premenlti službo. — Ponudbe tprojme ali naslov povo upr. , Jutra" pod šifro ..Strojnik" 8373 Zanesljiva ženska p'.ireJSa. se 1.5'n k 2 otrokoma — Vpraša se Hotel Štrukelj, Dalmatinova ulica 16. 9307 Ur-dntk samostojna moč v knjigovodstvu, kort«pondent v vseh slovanskih Jezikih ter nemščini, strojepisec, dober reorgani-zator, teli mesta pri trgovini ali obrti. — Cenjene ponudbe pod ,,Samostojen" na upr ..Jutra". 8688 Korespondent r rojeplaec, vsestransko iz-i-'ražen, do^l mesto v vele-t:\:nv Ini. Naslov pove uprava ..Jutra". 936-1 Primerne službe I"-i gospodična, absolventlnla ii danske 6ole ln trg. tc-t-ija, vestna ln marljiva. Kot začetnica bi šla prvi mesec ti:dl brezplačno. Cenjeno ponudbe na upravo .Jutra' pod ,,Zanesljiva". 9367 Učenka i* 'tonih staršev, Iti ima ve-> i je do trgovine z meSanfm blagom, išfie mesta. Naslov p^ve uprava ..Jutra". 9299 Instrn!:. "jo (tudi sa francoščino), ozir primerno popoldansko siutbo išče absolvent glmnasljo. Zna vefi Ježkov ln stenografijo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „InstrukclJa". 9661 Prodam: 1.) 16 moaecev starega, po polnoma udomačenega trnja ka sa 1000 Din. — 2.) 4 me-soco staro udomačono lisico za 200 Din. — 8.) koienico "Trebež", paro. 8t. 1996-1 In 1996-3 kat. obfi. Oorenjavas za 8000 Din. — 4.) pusestvo vlot. čt. 69 kat. obč. Dolenja, vas, obstoječe Iz hiše št. 89 7, gospodarskim poslopjem Dolenjlvasl, vrta. 2 pašnikov ln solastnlnsklh pravic. Cena za to poscstvico po dogovoru in vpogledu. — Healltetna pisarna Alojzij Klavs, Oorenjavas — Ribnica — Dolenjsko. 9389 Prirezovalec f.. gornje dele, Izurjen, se C! rejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov: Fr. Kralj, Novi Vodmat, Druži vena ulica 64. 9287 Knjigovodja zmožen tudi drugih pisarniških poslov, lSCo službe ra popoldne. Pozneje eventueino c lodnevna služba. Cenjene iionudbe pod ..Naatop Čimprej" na upr. „Jutra". 0199 Stroj za opeko prodam selo poceni, tukai, Boh. Bistrica, tek. Ogled Grobo-93! Stroi Delavec 1'neporočen), tkalec, mllar ali urarskl pomočnik, se 15č«. — Kastop takoj. Pogoj : dober sodbeutk (krilni rog) ln za to bi dobil posebno nagrado. Informacije s točnimi pogoll daje uprava Oradske glazbe. Maltarska, Dalmacija. 9242 za produkcijo kamena ra na aipanje cest ln železniških prog (Stelnbrccher) sistem JI. K. OlaBer 16 HP na pe-troiejski pogon, produclra do 8 kub. met. na uro, masiven, malo rabljen, prodam. VpraSatl Drag. Zepak, Zagreb, Hatzova 10. 9318 fOVORW£ E O M E &AES.3 E R: E Zbirka znamk skupn.ni številu nad 6600 komadov, se takoj proda. — Naslov pove uprava „Jutra Motorno kolo . priklopnim vozom, T dobrem stanju, snamk. .Laurln Kiement', 6 konjskih «11, 2 cilindra, naprodaj. Ceua Din 20.000. Naslov pov. upravi Jutra". 81?6 Naprodaj Je poceni vefi hrastovih spalnik oprav ln kuhinjskih kre-deno pri mizarju Josipu Kur-nik v Zgornji Sliki štev. BI. 8170 Bencln-motor 0 konjskih sil, soliden, znam ko „Otto", prevozen, ugodno naprodaj. Ogleda s. lahko pri Gospodarski svell, Dunajska cesta. 8146 Mali lovski brek odprta kočija ln kupo, v., brezhibnem stanju, lspo ln praktično urejeno, s« ugodno proda. Pojasnila daj. Aloma Companjr, Ljubljana. 8884 Puch-motor ln pol HP. in pomožni motorji znamke ..Cockerell", trlčetrt HP., a. po nizki ceni prodajo. — Avto-Florjanfilfi. Ljubljana. 6S17 garnitura stointb koles (Kegelrtderpaar), prestava ca. 1: 2, šlrokost sobov le. na t.lezo 80—120 mm. Ponudbena Itantov mlin, Pod-brezje, Gor. 8641 Suho gobe Stanovanje 2 sob., kuhinja ln prlttkllne ne odda v Sp. filškl onemu ki plača za 4 leta najemntno Din 26.000. Vefi v Realitetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska usta 12. 8646 Mlad drž. poduratTnTlf" (T finanCsU slutbl) t.ll resnega snanja s poSteno ln rosno devojko v starosti od 18 do 24 let, katora bi Imela tudi nekoliko premoženja. — Predpogoj slika, ki as vrne In polni naslov. Tajnost! — Dopisi pod ,,Načrti za lepšo bodočnost" na upr. „Jutrn". 9386 plafiuj. najbolj. M. Geršak & Komp. Ljubljana, Konfre.nl trf 10. Opremljeno sobo analno In lepo, v sredini mesta, po motnosti s souporabo kuhinje, ltčs mlada »a-konska dvojica brez otrok. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,.Snažno 21". 8871 Trgoveo ____Izobražen, Tdowo, »2 lat star, karakL, teli znanja v rvrho čimprejšnje poroke s inteligentno, premožnejšo gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost imajo samostojne dame, zlasti trgovke v me«tu ali na deželi i event. gospodarstvom. Samo rosne ponudbe s sliko, ki se zamenja, ali rrn. na upravniStvo .Jutra' pod značko: ..SreCna bodočnost". 8207 Večja reglstr. blagajna m kupt. Ponudb« na upravo Jutra" pod „TakoJ". 8826 Enonadstropna hiša goetr.no ln trgovino s mešanim blagom, na prometnem kraju v Mariboru, lepa stavba, M radi družinskih razmer proda. Oostllna in stanovanje, event. tudi trgovina kupcu takoj na raspolago. — Cena po dogovoru. — Naslov podružnica „Jutra" v 8428 Lokal ali stanovanje sobi 1b kuhinja v novi hiši, da v najem. Naslov pove uprava „Jutra". 8606 Prazna separ. sobica odda. Naalov pov. uprava Jutra". »664 Dijaka srednješolca nitjih rairedov, s. sprejme na stanovanje ln hrano pri boljši rodbini. Inštruktor na razpolago. Naslov pov. .pr. Jutra". 8666 pov. Maribora. Hrastov gozd se proda. — Za lssekatl Je okrog 200 kublfinlh metrov. M. KovaClč, Oorlška vas It. 6 pri fikoojanu. Dolenjsko. 8381 Stanovanje vni ■ vrtom, bllsu Rožnika, se zamenja sa stanova-"jliau stolne cerkve, sv. Jožefa cerkve ali na Poljanski cesti. Ponudb, pod „Pod Rožnikom" na upr. „Jntra." Enonadstropno hišo sredi Maribora s 0 obrtnimi lokali ln skladišči, električno ln plinovo napeljavo, prodam poceni. VpraSatl podrul. Jutra", Maribor. 8310 Dva dijaka .prejmeta na hrano ln stanovanje. Naslov: Justina Ooslar, Ljubljana, Breg It. 10, II. nadstr. 8667 Gostilna In trgovina krasno, prometno letovišče, l dvema hišama, gospodarskim poslopjem ln posestvom, s< proda sa Din 860.000. Pojas nlla daje Realltetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta It IZ. 8644 Stanovanje 2—8 sob, Iščem po motnosti v sredini mesta sa takoj aH najpoznejo tekom 1—2 mesecev. Plačam par let naprej. Event. kupim manjlo hišo. Ponudbe na upravo „Jutra' pod ,,Mirna stranka". 8668 Vila «Vičava», Ptuj moCno aidana, s 8 sobami podBtrefino sobo ln prltlkli-nami, s lepim vrtom ln svinjskim hlevom, selo veliko oe-montirano kletjo, ee proda. Cena ugodna. VpraSanJa Habjanlft, Ptuj, Ormolka cesta. 8080 DQak nllje gimnazije ali realke, eprejme na stanovanje ln hrano. Nudi se tudi pomoC pri uftenju. Naalov pove upr. Jutra". 9477 Salonska garnitura lepa tn popolnoma breehlbna, obstoječa ls mlse, t stolov, 2 foteljev, 1 sofe v starinskem slogu, se proda po selo ugodni ceni. Polzve m alinee it. 213. 9534 «Z::m Zum» Lep Čebelnjak b petimi kompletnimi dunajskimi stojakl, b potlml močnimi ljudstvi, poRaCaml ln medom, kakor z vsem potrebnim čebelarskim orodjem, radi preselitve prodam po »elo ugednl ceni. — Ponudbe pod ,.Zum sum" na upravo ,,Jutra". 9510 Dva vagona hrastovih plohov subih, od 20 do 180 mm debelih, od 2 m dolžine naprej, proda za ceno po dogovoru takoj Anton Teran, leBnl trgovec, Bistrica, poŠta brezje pri Podnartu. Lepo posestvo 80 oralov njiva, gozd, vinograd, travniki, sadonosnlk, zidana poslopja s opeko krita, s Slvhn ln mrtvim Inventarjem ter leto&njim pridelkom, 1 ln pol ure od Marl-bora, 10 minut od ceste malem grlflku, ee saradl družinskih razmer ta 820.000 Din takoj proda. — Le resni kupol naj nllejo pod llfro ,.Posestvo 820.000" na podružnico „ Jutra" t Mariboru 9480 HISo ▼ Ljubljani ali predmestju, kupim. — Posredovalci Izključeni. — Resne ponudbe z navedbo cene na upr. „Jutra* pod Šifro „HlSa". 9475 Vfla v Ptuju z velikim vrtom, se proda. Krasna lega. Več pove gosp. Janko Likar, piaarnlSkl ravnatelj v Ptuju. 9522 Pod-9502 10 do 20 vagonov bukovih drv lepih ln suhih, brez okrogll-ne (prigelna), se proda za ceno po dogovoru, poljubna postaja. Ponudbe na Anton Terau, lesni trgovec, Bistrica, poŠta Podbrezje pri Pod-nartu. 9492 Pozor izvožčekl! Dobro ohranjen voz Landauer (Brun) s Sipami, primeren tudi za pogrebni zavod, skoraj nov, proda po zelo ugodni coni Anton Teran, lesni tr-m 'ec, Bistrica, poŠta Podbrezje pri Podnartu. 9490 Sprejme se LJUBLJANA PALAČA U*KRED'B' Proda se: Pred{trevač (Vorvrttrmer) — strof 45 PS — parni kotel za centralno kurjero. Predmeti žo ra bljenl, vendar Se v najboljšem stanju. Interesenti naj se blagovole obrniti na vratarja hotela „Slon". 0582 Mesečno sobo, opremljeno, ■ posebnim vhodom, lSče Inženjer ■ 15. septembrom za vsako Ceno. — Ponudbo Je poslati na upravo „Jutra" pod „Vsaka cena". 9410 Sostanovalec na hrano ln stanovanje, sprejme s 15. septembrom sredini mesta. — Naslov pove uprava „Jutra". 9408 Opremljeno (prazno) sobo ličem sa 1. oktober alt takoj, EDvent. zajtrk ali hrano. Ponudbe pod ..Profesor" Aloma Oompany, Ljubljana. 9880 vet1 dobrih samostojnih kro-jnšklh pomočnikov ea male in velike komade — konfekcijsko delo. — Lo zmožni in iro7.nl naj se javijo v pisarni Kmonska cesta 8. — Samostojni mojstri pn dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom. 7901 Mlad gnepod f.možen slovenske ln nemSke, deloma arbohrv. korenpomlen-ce, trgovsko, nekoliko tehnično naobražen, veflfi občevanja z delavstvom, sprejme vodstvo žage. Ponudbe zaprošene pod ..Organizator" na upravo „Jutra". 9514 Pouiljon J" it. »10 razstavlja mo iJiMl Grosuplje Več vr6t rabljenih otrofikih vozičkov, dvokoles, motorjev in Šivalnih r.trojev poceni naprodaj. Ljubljana, Zvonarska ulica St 1. 179 500 kom. kitastih vreč močnih, po 100, 85 In 50 k^, vse v najboljšem stanju In brezluknjaste, prodam. Popolnoma sposobno za transport moko. Cenjene ponudbe s navedbo cone na upravo .Jutra' pod Slfro „Juta-vreče". 9453 5000 parov galoS ruskih ln amerlkanskih, prodam po zalo ugodni ceni. — Naslov pove uprava „Jutra". 9234 Elektromotor skoraj nov, ravni tok Je B 800 I 6'5 N 3100 Ku 1T>, se proda, eventueino zamenja za dynamo 2 HP, Ravnotam bo eprejme proti dobri plači IzkuSen preddelavec (mizar) ter 2 strojev vefiča mizarska pomočnika. — Ponudbe pod ,,Dobro mesto" na uprnvo „Jutra'V «214 Meyers Konversatlons-Lexlkon 24 zvezkov, 6. zadnja Izdaja, nov, naprodal. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro „Meyers". 9478 Stara okna Ln vrata v dobrem stanju, kakor tudi 2 steklene police ln pudel za trgovino ter 2 nova Štedilnika, poceni naprodaj. — VpraSa se: Jeglič, ElomSko-va ulica 27. 9488 Motorno kolo 5—6 HP., dva cilindra, dve prestavi, prosti tek s priklopnim vozom, popolnoma v dobrom stanju, se Jako ugodno proda. Naalov pove upr. „ Jutra". 9552 Naslovi dobrih ln saneeljlvlh stanovanj za dijake ln dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta 6t 87 vila Bergman. 9083 Sobo s pos. vhodom 1 S 6 e gospodična, večji del dneva odsotna. — Najemnino plača tudi nekaj mesecev naprej. Ponudbe pod „Ab" na upravo „Jutra". 8490 Dijakinja se sprejme na hrano ln stanovanje pri bolJSl rodbini bližini učiteljišča. Naalov izve pri Aloma Company Ljubljni. 9548 Elektromotor skoraj nov, se proda. Ravni tok E 300 16'5 N 8100 K 1'5 ev. se Istega zamenja za d.vnamo 2 HP. Ravnotam se sprojme proti dobri plači Iz-kiiAenegn preddelavca sto-larja ter dva strojev veSča mizarska pomočnika. Ponudbe pod ,.Dobro mesto" na ui-ravo ..Jutra". 9214 Stanovanje obstoječe lz 2 sob ln kuhinje, se lSče v meetu aH na periferiji. Ponudbe se prosi pod ..Stanovanje It. 29" na upr. ,.Jutra". 9588 Velel;:dustrBalec srednje starosti ln svetovnih nazorov, llče vsled prezaposlenosti tem potom snanja le Inteligentno damo finih krogov, v svrho nesebičnega razvedrila v prostem času. Dopisi, katerim Je popolna dlskreclja zajamčena, naj so pošljejo na upravo „Jutra" pod „PrlJetna družba". 9570 „ proda ali da v najem na dalmatinskem otoku. Ponudbe Bucchioh, Trst, Piazza - * III. nadstr. 9348 "čaterlna Nr. 4, Družabnika _ do 100.000 Din, iSčem, eventualno posojilo proti 30-odstotnl udeležbi na dobičku. CenJ. ponudbe na upravo lista p električno masažo glavo, ker to Je edino, tudi od g*, zdravnikov priporočeno sredstvo, katero prepročl izpadanje las. — Oeoe Jako zmerne. — OJud Aleksander, moderna brlvnlca, Kongresni trg 6, Ljubljana. 8878 Najden Je zlat obesek . sliko moškega ln i otroka. Lastnik naj ae oglasi prt J. Flllpovlču na Velesejmu, paviljon B št. 48. 8643 Stolarna Radeče UdeluJ. močno ln lepe stole tor sprejema iste v popravilo. Anton Seljan, postaja Zidani most. 8619 Na velesejmu štev. 186, v paviljonu O J. razstavljan domaČ Isum, ogrevalni aparat ..Toplodar", katerega nakup vsakomur toplo priporočamo. — R. NlpiC ln drug. 8668 Lekarna 72—76 kron kg govejega mesa, Jako dobra kvaliteta, pri veCJom odjemu tudi popust, m dobi pri Antonu Sagmelst.r, mesar, Sp. Slika, Kolodvorska »lica 160. 8468 Lesna industrija «JAVOR» v Logatcu Izdeluj, pohištvo in stavbena mlzarBka dela poceni ln toC-no po naroČilu. Dobava oprav v ca. 14 dni po dnevu na-ročbe. Nekaj oprav ti trdega in mehkega le.a stalno v «a-logl. «025 «KonservIranie sadja in povrtnlne» najboljšo knjigo t. stroke, prodajajo vse knjigarne ter Zupano, okrajni ekonom v Ptuju. Cena 16 Din. 8066 300.000 Din posojila za pol leta na posestvo brei bremen, proti dobremu obre-stovanju se llče. Ponudb, na upr, ,,Jutra" pod ..Posojilo". 9247 Dobro domačo hrano Išče bančni uradnik, po motnosti T bližini Jubilejnega mostu sa takoj ali s 1. oktobrom. — CenJ. ponudb, z navedbo cene na upravo .Jutra' pod „A 1622". 8462 V zadevi tombola Središču pralm, te M ,„ _ Kurlnčlč, ali iurslnlč b govskl potnik r Mariboru restavraciji Sinko. ji. Zastavice, zalepk« ■a arečolov ln laljlvo py» priporoča M. TUar, ljubili '"i ft Spominke za letovišč; ln botja pota. vžganopisu Izdeluj. Drago Vlšnar, J«, nico, Oorenjsko. Ljubljani) veiesejem pav, B, štev. l; tlJl «Toplodar» Je dobra stvar, štedl pr.ao ln denar. NaroČit, ga tahi v paviljonu O, štev. 285 », tvrdkl Nlplč ln drug. 86( Lovci in športniki .. opozarjal« prt 2. vhod na veiesejem na streljaj na pravega srnjaka ln divji ga koala- — Zadeta padeti 84« 7 klarinet Pop. Dresda kolodvoru Najditelj h n proša naj ga odda upra ,,Jutra", Prešernova ulic proti dobri nagradi. 94' Nov A tvornlc. Ed. i. J. Izgubil na Ljubljani. Zlata verižica l medalJonCkom ]. bila I gubljena med 11. ln pol ] uro od Mestnega doma kolodvora — tam, kjer Je | hod. V.rlilca Je drag spon ln se naprofia poltenega ni dltelja, da Jo odda prott n gradi prt upravi „Jutn 85 Naznanjamo vsem, Id io poznali in vzljubili naSega predragega Tozota da mu Je smrtni angel zatisnil danes po kratki, mučni bolezni izmučene očke. REČICA > Sivlnjikl dolini, I, n|rtnl>li 1121. Pajk-Kržišnik: Zemljepis, I.del. Din 24-—. Brin ar: Zgodovina za meščanske šole, I. in II. del. Din 44-- Orožen: Zemljepisni atlas. Din 2-60. Macher: Prirodopis za mešč.šole, II. In III.del. Din 57-—. Senekovič: Fizika in kemija za mešč. šole, I.stop. Din 12'- Vse te knjige se dobe v Tiskovni zadri v Ljubljani (Prešenova ulica 54). Domače \re » Velika skttpSči na «D;-u?!)e sv. Clri-' fg In Metoda« v Ptuju mora biti mani-! lestacija obrambnega kulturnega dela i Slovenije, zato poživljamo vso rodo-ljube, da se po možnosti udeleže dne g. septembra volike skupščine. Podružnična odbora moško in ženske podružnico v Ptuju sta pridno nn delu, da se dostojno završi i Dietni ca zgodo-rinsko velepomembnega dogodka. — Iikaznice za polovično vožnjo po južni [,'lezniei so dobo pri vodstvu Ciril Metodove družbe v Ljubljani, kjer naj jih udeležniki naroče. * Stoletnica Mlhajla Obrenovlča Tli. Pno 17. septembra poteče 100 let, kar (e je rodil Mihajlo Obrenovič. Kakor mano. je Mihajlo Obrenovič dno 11. junija 1888 padel kot žrtev atentata' v Topčiderskem parku. Posebna karakteristika kneza Mihajla je, da je začel i vnemo delovati za osvobojen}« balkanskih narodov in za ujedlnjeiije Jugoslovanov. Nameraval je ustvariti .jugoslovansko carstve* pod njegovim žetiom. Četudi se mu namera ni posrečila ln je bilo narodno ujedlnjenje pridržano narodni dinastiji Karadjordje-viiev, vendar ni pozabljeno Mihajlovo stremljenje. 2e o priliki njegove smrti mu je »jugoslovanska emigracija* položila na grob venec z napisom »Tvoja misao poginuti neče». * Pred veselim dogodkom v kraljevski rodbini. Ker je v torek po prihodu v Beograd ostala kraljica vsled lahke Indlspozieije Se nekaj časa v vlaku, se je ponoči raznesla vest, da je že porodila, ln sicer hčerko. Vest se je izkazala kot neresnična. Po zdravniškem mnenju je pričakovati poroda okrog 15. »eptembra. * Težka nesreča Ivana MeStrovIča. Slavni kipar Ivan MeStrovič stanuje v Zagrebu v Mletačkl ulici St. 10, kjer si je na dvorišču zgradil nov atelije, v katerem je dnevno zaposlen. Sedaj izdeluje Strossmayerjev spomenik, ki se postavi velikemu Jugoslovanu v Zagrebu. Predvčerajšnjim sta se v Mo-žtrovičev atelije zaleteli dve mladi lastovici. MeStrovič se je popel na stekleno streho ter odprl okence, da bi mogli lastovki odletetl na prosto. Nenadoma pa se je zdrobilo steklo in umetnik je padel kakih 8 metrov globoko v atelije. Pri padcu si je zlomil desno roko, vsled česar bo moral za delj časa prenehati z umetniškim delovanjem. * Mariborska stavka. Stavka v delavnicah Južne železnice je bila Se včeraj popolna. Javilo se je sicor okoli 20 delavcev za delo, vendar se s temi ne izplača delati. Namerava pa se baje dane« zopet večjo Število delavcev priglasiti. V tem slučaju bodo pričeli z obratom. Delavstvo uvideva, da s stavko ne more prodreti in je bilo tudi na njihovih sestankih zadnji čas že mnogo manj bojevito razpoloženje. Tudi v sinočnji »Straži« piSejo klerikalci, da bo najboljše začeti z delom, ker ni upanja na uspeh. — Pred stavko je bilo v delavnicah zaposlenih 1571 delavcev. ki so sedaj odpuSčeni, ln 120 nastavljencev. V torek zvečer so imeli stavkuioči v kazinski dvorani sestanek. ki se ga je udeležil iz Ljubljane dr. Likar. Pa tudi klerikalci so se Stu-lili na ta shod s poslancem Žebotom. Mariborski socijalisti ostajajo zadnje čase napram klerikalcem vedno bolj v defenzivi in tako žanje klerikalno de-magoštvo uspehe. * Slovenski župnijski pečati na Ko-foSkem prepovedani. Na Koroškem so politične oblasti začele preganjati celo slovenske župnijske ppčate. Veltkov-fko okrajno glavarstvo je naložilo župniku v Stebnu 400.000 kron globe, ker se je posluževal slovenskega župnijskega pečata. Podoben ferman je prejel prošt v Tinjah, kateremu je okr. glavarstvo naročilo, da mora namesto latinskega naročiti nemški pečat. Taka je ravnopravnost slovenskega jedka na Koroškem! * Poljski železničarji na študijskem potovanju v Jugoslaviji. V Ljubljano je prispelo 02 železničarjev iz Poljske, nekateri s svojimi soprogami. Nahajajo se na Studijskem potovanju. Danes bo bili na Bledu in so so zvečer vrnili nazaj, kjer so priredili v kolodvorski restavraciji sestanek z ljubljanskimi stanovskimi tovariSi. Med drugimi jih je pozdravil gosp. Deržič. Njim na Čast je igrala v restavraciji godba jugoslovanskih železničarjev. Gostje so odpotovali ob pol 1. dalje v Zagreb, odkoder odidejo v Beograd. * Imenovanja v srednješolski slnCbl. Za stalne nnstavnike nn stalnih službenih mestih v Sloveniji so imenovani: Franc Gnjezda, Josip Osnna in Frane Kapus na I. državni gimnaziji v Ljubljani; Ivan SkerlJ, Franc Pavllč bi dr. Josip Lovren-518 na državni realni gimnaziji v Ljubljani; dr. Josip Mencej, Ivan Dolenec, Franc Kobal, dr. Dragan Sanda, dr. Maks Mente In Frane Ferjan na državni realni glmna-d|I s slovenskim ta nemškim učnim jezikom v Ljubljani: Andrej Verbič na državni realki v Ljubljani; Ivan Sivee in Igna eij VoStar na državni realni gimnaziji v ^ 4 J; I rnzstavo, Jc» Hale, Ha Je nase vrtnarstvo X>: il I že tudi visoko razvito. _ _ . . , ,, T ,,, , ., ,„, ! * Epilog k mariborski politični borbi. Kočovju; Adolf Tvančl« in žlvojtn Milo- 0]) -„au v0,i!m> agitncij,, v Mariboru Jo cavljevlo na državni gimnaziji v Kranju; vzl)udu poleg alarmantnih lepakov radi-Janko G!-ser, Jtkob Cimermun m Alfonz Ualglte stnmke veliko pozornost lepak z Valea na državni gimnaziji v Mariboru; lm5lovom pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki zakon o zavarovanju posevkov In pridelkov zoper točo. * Stanovanjsko sodišče pri pokrajinski upravi t Ljubljani opozarja ljubljansko občinstvo, da Intervencije pri stanovatij- vzgoji in družabnem stališču izključuje tako sumnjo. Radi priziva dr. Skaplna pa je vzklicno sodišče v Mariboru dr. Skapi-ua oprostilo, češ, da se je z ozirorn na to, da sta bila dr. Grnzeli in dr. Tavčar predstavnika radikalske liste ta glavna agitatorja, poslužil samo pravice, ki mu jo daje kazensko-pravni red. * Razpisano nagrade, nanašajoče se na prostorih nabito, je nadlegovanje sodnikov stanovanjskega sodišča po strankah ta njihovih zaščitnikih že naravnost neznosno. Predsednikom in sodnikom stanovanjskega sodišča v LJubljani Je odslej strogo zabra-njeno sprejemati kake stranke v zadevah stanovanjskih pritožb. * Zamenjava »kovačev«. Finančna deželna blagajna v Ljubljani ta blagajne davčnih uradov bodo posredovalo zamenjavo 10 dluarsklh novčanlc državne iida-je ta jih tudi pogojno sprejemale od strank v plačilo do vključno 1. februarja 1924. Stranke, ki hočejo te novčanlce skem sodišču niso dovoljene. Dasi je to lier,so'], P,mi>eve Pet« ,in P0^1*16" D,ne vsakomur znano ta v ura,tali, prostorih '\iuni)Y? ,tS5 ^.Tt r čujnega kolegija izmed 1524 došlih od- govorov prisodili I. nagrado 2000 Din g. Rud. Kralju, g. komisarju v Zagrebu, II. nagrado 1000 Dta g. Pet. Raduloviču, policijskemu uradniku v Beogradu ta III. 500 Dta gdč. Mili Burkeljc, uradnici I. del. konc. društva v Ljubljani Dalje so določili 80 nagrad po 100 Dta ta 50 nagrad po 60 Dta. * Mariborske drobtiue. Pri baronu Zwiklu uslužbeni hlapec Jakob Kac je pri delu zašel z roko v neki stroj, kl mu je popolnoma zdrobil levico. — Na Grajskem trgu so aretirali nekega vojaka, ki pri omenjenih državnih blagajnah ,amc-; {e sM.el >"i kmečki voz ter ga v vsej njati ali pa z njimi izvršiti plačilo. naj ^°»°dnostl.Pelja proti Velnnjski u cl. jih predlože z dvema spiskoma, na kate- 'ri "f^1 "e Je 8traž,"ka 9e bfan"„I rlh naj stranka označi ime, priimek biva-: baj0'ie om- V5®r"j ',0P°ld"f1 1°. ,8lražnik I Išče, število oddanih novčanlc ln .»d vsa- ^ 8,°'PU nac"krat b ",Plat "'ona-ko novčanlce številko ta serijo. En pri- ker e T _na vr'u d'in5keBa foma merek spiska bodo prevzemajoče blagaj- °geni" Kf Jo p0,frna brf,°lba P^tela na ne vrnile strankam s potrdilom o preji ! !lce me9tf' 80' » »Por^ ^ 10 .f, bi" mu. CIm bodo podružnice Narodne ban-1 j^P ,razs uvl^u zaž?aIi kuP 8mctl ln le ko novčanlce preizkusile, dobe stranko j bl'° torej mburienje nepotrebno, proti pokazanju vrnjenega spiska in pro-i , * Jnje aretacije v Zagrebn. V za-ti posebni nokoikovani pobotnici za prist- flevl vellke P0,'u,1l° " trboveljskim pre-ue zamenjano novčanlce protivrednost pri J"0"?1" v »S^bakl kurilnici državne že-blagajnah, kjer so Jih v zameno položile. 'eznl.co 80,bllJ predvčerajšnjim aretiram Za ugotovljene falzlfikale pri zamenjavi.Se ravnatelj tovarne papirja Josip Onde-se protivrednost ne bo Izplačala. Ako pa '"ijigovoc ja Vid Barle m nameščenec bi bilo s falzifikatom izvršono plačilo, je fite,a,, Cingoli. Preiskava proU okmljon-polagatelj dolžan, da takoj naknadno -po- celn 80 vodl 8edal Pri 80'd; z vreUm mlekom ter Je na opeklinah gospodično Arncčič, učiteljico istotam. ■ 1-" ? ° umrL ., Poročil ju je ženinov brat p. dr. Angelik «BIagajna velikega vojvode» v fil- Tominec. - V Kamniku se je poročil go- n1"- >.eka "be^nska filmska tvornica je spod Stare Veillln, davčni asistent, z gospodično Maro Andrioli iz Kamnika. Mnogo sreče I — V včerajšnji notici narq je tiskarski Škrat pokvaril ime Adamčič v Adamič, kar s tem popravljamo. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je prošli teden rodilo v Ljubljani 22 otrok, med temi dva mrtvorojenčka, umrlo pa je 11 moških in 9 žensk, skupaj torej 20 oseb, in sicer: 2 osebi za trebušnim logarjem, 2 za grižo, 1 za davico, 1 za za-strupljenjem rane, 1 za možgansko kapjo, 1 zi rakom, 9 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni bo se, žal, precej razširile: na griži posnela, zadnje dni avgusta v Dalmaciji in po dalmatinskih otokih v filmu znani Hellerjev roman »Blagajna velikega, VojVode«, 'ki' je izhajaj svoj čas v t Jutru« in izšel potom v ponatisu. * Samomor. ruskega emigranta. V domu ruskih emigrantov v Beogradu se je obesil ruski emigrant Leonid Ivanovič, bivši oficir carske garde. Vzrok samomora ni znan, domneva pa se, da ga je gnala v smrt beda, ker se jo že dalj časa boril z velikim pomanjkanjem. * Pretep' vHrušivi pri Jesenicah. Na veselici, gasilnega društva, v Hrušici pri Jesenicah, ki so je vršila 2. t. m., je prišlo do pretepa, pri katerem je bil posest je obolelo 23 oseb, na šlrrlatici 4, na duš- nll; Janez -Koširr p.' d. Tmden, nevarno Ijivem kašlju 3, na trebušnem legarju 2 * ™ na dnvici in ošpicah pa po 1 oseba * Smrtna kosa. V torek dopoldne je umrla v Ljubljani ga. Katarina Gostin-čar, soproga bivšega ministra, narodnega poslanca " Josipa Gostinčarja. Pogreb bo danee. ob treh popoldne iz Karlovške ceste St 13. G. poslancu in ostalim žalhjo-člm naše iskreno sožalje! * Smrtna nesreča gospe Ane dr. Tavčarjeve. V Radečah pri Zidanem mostu Je smrtno ponesrečila gospa Ana dr. Tavčarjeva, soproga mariborskega zdravnika g. dr. Josipa Tavčarja. Našla Je na dose-daj še nepojasnen način smrt v valovih Save. * Podaljšanje vrtnarsko razstave v , Ljubljani. Kakor smo že včeraj javili, se vrtnarska razstava v jahalnlcl na Blei-welsovi cesti podaljša do ponedeljka 10. t. m. V ponedeljek se razstava zaključi. Opozarjamo občinstvo, naj no zamudi prilike ogledati si nad vso zanimivo i ulico. oklan z- nožem. Prepeljali so ga v tovarniško bolnico na Savo. * Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila', Je najpriročnejša nova lekarna Ramor, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora. 1319 * Električna masaža lica ta manikura za gospode ta dame ter vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo; poseben oddelek za striženje otrok, separlran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumerije, moderna higijenižna brivnlca. Aleksander Gjud, Kongresni trg 6. 1362 • Poskusite' specljalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se i>o vseh hotelih, kavarunh ta restavracijah Sirom naše domovine. 167 • Dojenčki In otroti postanejo močni po uživanju a^o-fcooiluli, jpAJsa.1, pneumatika En gpoa £, Eakimo Neutilator., „,. vsak cijski Strojnotehnlčnl oddelek: a) Specialni industrijski stroji za keramično, opekar-niško. glinasto, Samotno iu cementno industrijo, za tvornlee loncev in peči in za kemidnofarmacevtsko industrijo; b) stroji iu orodja za obdelovanje lesa; o) stroji sa orodje ln samo orodje za železo, kovino, pločevino in iioe; d) industrijske oprave. Poaetlte sejmakl prostor, paviljon ,K« št« 525! KOL AR JI! KOVAČI! M VM VM M/ M/ I 1 W M . W W 5 S \ VTV^T. 7Tg 7K ^ ^IV VIS VWK nijilpoijia, najbolj pomena higienska gumi ndanjoit! Strokovnjaiko pregledana In zajamčena. Zakonite lavaro-vina Razpolllja * »se kra|e Jugoslavije lekarnam, droge-rl|«m In parfumerljam po _ _____ , čudno nizkih cenah, kakor fudl privatnlSom TnaJveOJo dlakretljo « povzetjem. jUran ParfumerUa, Ljubljana Mestni trg 11. mss Ljubljana, Poljanska cesta 8 se priporoča cen j. občinstva za izvrievanj« vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakor tudi za pokrivanje streh Vsa stavb inska in kleparska dela ▼ priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno ln poStnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. — — Ambalata U pločevine. Razprodaja kolarskih in kovaških izdelkov, materijala in okovja. S zapravljenČki.................po Din 8 kočije a snemajočim kozlom, streho, zasilnim sedežem, temno lakirane................. 7 garnitur ogrodja za kočije ............ 4 . breke ............ 1 „ , , lestviden voz........ . 3 » , , vojaške sani....... . . 3 kolesa za težke vozove............. 3 kolesa za lahke vozove............. 0 garnitur luksusnih kolos ............. 9 trenskih koles.................. 8 polgotovih koles................ 28 koles za ročne vozičke ............. 2 para ojnic................... 4 garniture krivin za gige . . .......... . 136 komadov krivljenih platiSč 70 do 110...... 8 komadov krivljenih ojnic............. 70 komadov irancoskih ojnic za kočije........ 70 komadov driteljnoT............. . . 1500 komadov pesti za kolesa ........... 10 komadov irancoskih bukovih ojnic......... 3 pare velikih krivin za sani............ 3 komade železnih stojal .,,.....«.... 20 komadov dvojnih vzmeti , ......«... kg 18 komadov prečnih vzmeti ........... B 55 komadov podvoznih vzmeti . .........» 12 komadov zavor........,,,..».. 60 komadov žokov za svetiljke ........... 80 komadov okovja za ojesa..... 90 komadov zavornih kladic ..... •.....kg 25 komadov stopalnih ločen j........... . , 158 komadov pušic za oljnate osi.......... 5 V« garniture oljnatih osi za težki voz ....... . garnituri oljnatih osi „E"............ sani z blazinami, dva sedeža.....""...... koleslja, polizgotovljena .......... ••'. . . zapravljenček 1 2 ogrodja za kočije . Razprodaja gori navedenih predmetov se vrši od dne 6. do 12. septembra v tovarni Keršič pri državnem kolodvoru, Spodnja Šiška. «76 4.000"— 10.000*— 200"— 250-— 200-— 80-— 260-— 150-— 880-— 70-— 40-— 35-— 80-— 30-— 80-— 20-— 10-— 10-— 15'— 15-— 20-— 800-— 14-— 14-— 14-— 25-— 8-— 14-— 7-— 7-— 9-— 1000-— 500 — 800--2.400-— 800-— 600'— aillllllllllUlIllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!! PBRFilMS CHHVSIS PARIŠ 15- Rue du Louvre Francuska parfumerija Besprikorna kakvoča Najelegantnija oprema Primjerne ciene Za velikog sajma Ljubljanskog posjetite | Olavno stovarište za Jugoslaviju u Škofjoj vesi kod Celja ili Skladište u Ljubljani Parfumerija «Adrija» u Selenburgovoj ulici naprama pošti cu 1 iiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii kakor lepa namizna jabolka nudi po najnUJlh dnevnih oenah 476& < Agrarij a > veletrgovina b deželnimi pridelki Mapibop, Čopova uL a Vse pleše kjer se oglasi harmonika domače tvornlee Vinh. Simonifa lz Strnišfia pri Ptuju Nizke ctnel — Ugodni plačljivi pogoju m Na ljubljan. velesejmu paviljon „K" št 534. Zaloga klavirje* In planlnov najboljših tovarn r Czapka r 3EHICB HUB1ID, roj. Dolenc, Ljubljen NHSerjeva ulica St. 5. « aBaeBBiBBBaaanauBaBBesnaamaaaaM IVAN PERDAN = LJUBLJANA — Slavni založnik Ciril In Metodovih vltgallc, nudi pO najnižji dnevni cenil kavo, ril, najflneje namizno olje, testenine, čaj, žganje In vse drugo speeerljsko blago. 4669 Postrežba točna In solidna. n | ^ BBI Pisalne stroje Razmnoževalne aparate j i Računske i stroje THE REX CO Ljubljana Gradišče 10. UstnnovIIsno u»oa. Zagreb Duga ulloa 82. 4391 Paviljon JS. st. 230, Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške; potrebščine