LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO V O 2 f, £ j 4; ~ LITIJA, 1964 St. i—2 Uspešen start v letu 1964 Že v letu 1963 smo zabeležili napredek v količinskem obsegu proizvodnje. Vse pa kaže, da bo letošnje leto še mnogo boljše. Proizvodni dosežki so v mesecu januarju nadvse uspešni. Vse proizvodne enote povečujejo proizvodnjo v odnosu na lanski januar. Celokupni količinski obseg proizvodnje se je povečal za 39%>. Na tako visoki porast imajo vsekakor vpliv investicijske naložbe v preteklem letu, ki prihajajo do polnega izraza šele v letošnjem letu. Naslednja razveseljiva okolnost pa je za mesec januar visok porast produktivnosti, saj se je le-ta v odnosu na lanskoletni januar povečala za 11,6®/». Plan je predvideval v januarju za 25 °/o večjo Proizvodnjo. Ta naloga je bila v celoti realizirana oz. celo za 14% presežena. Pri posameznih proizvodih je bila planska obveznost izpolnjena takole: Enojna preja Sukana preja Previta preja enojna sukana Stroč- nice Efektiva izvršeno 396,9 78,6 18,4 7,5 33,6 planirana 328,6 87,6 44,9 40,9 22,9 indeks 120,8 89,7 40,9 18,3 146,7 Baza izvršeno 411,4 80,3 14,7 10,8 planirana 344,6 85,5 44,9 42,4 — indeks 119,4 93,9 32,7 25,4 — Posamezne proizvodne delovne skupnosti pa so dosegle naslednje rezultate: Delovna skupnost predilnice je povečala proizvodnjo v odnosu na lanski januar za 85 ton v bazi pa za 72 ton. Na doseženi porast proizvodnje je vplivala dobra kvaliteta bombaža, ter for-sirana proizvodnja v nadurnem delu, deloma pa tudi nizka povprečna številka. Nadurno delo je bilo potrebno zato, ker naročila kupcev presegajo našo produkcijsko zmogljivost v rednem delovnem času. V tem mesecu smo delali tudi za direkten izvoz v Indonezijo in v ZDA. V ta namen smo proizvedli 52 ton preje, kar predstavlja' vrednostno 46 000 $ USA. Poleg tega smo prodali Banja Luki 53 ton preje, ki jo bo predelala v tkanino in izvozila. Koriščenje vreten-skih kapacitet je bilo za 4,8% višje kot lani, kar je posledica nadurnega dela. Posebno razveseljiv pa je porast bazne produkcije na vretensko uro tako, da smo se zopet približali dosežkom preteklih let. Produktivnost je porasla za 7,4 %. Važnejši tehnični pokazatelji, ki jih je dosegla delovna skupnost: Delovna skupnost — sukalnica je povečala proizvodnjo sukane preje za 181 %, vendar zaradi ozkega grla pri dvojenju ni dosegla planiranega nivoja. Izpad plana za 10,3 % bo že v mesecu februarju nadoknaden. Poleg proizvodnje sukane preje, se vedno bolj uveljavlja tudi previjanje, bodisi enojne ali sukane preje, na križne navitke. Za razširitev te dejavnosti smo kupili v Italiji dva previjalna stroja po 64 vreten, ki zmoreta letno previti preko 600 ton enojne preje medtem, ko sukane še mnogo več. Montaža teh strojev se je izvršila konec decembra leta 1963. Ker v januarju nismo imeli dovolj delovne sile za to dejavnost, so bili stroji le malo koriščeni, zato je bila k temu primerna tudi proizvodnja. V januarju je tudi v delovni skupnosti sukalnice porasla produktivnost za 13,8%. Opis 1963 1964 Indeks Enojna preja — efektiva 311 339 396 980 127,5 — baza 339 328 411 460 121,2 Efektivne vretenske ure 16 647 303 20 044 326 120,4 Izkoristek: — montiranih vrh 73 77,9 — maksimalnih vrh 97,0 96,3 — Gramska produkcija na vrh . ! na maksimalno vrh — efektiva 17,81 18,96 106,4 — baza 19,71 19,76 100,2 Oa efektivno vrh — efektiva 18,36 19,68 107,1 — baza 20,32 20,51 100,9 0 Nm 35,57 33,75 — Produktivnost: dosežena proizvodnja v 100/h 424 457,5 107,9 HOK-i 23,58 21,85 92,7 Kako smo poslovali v letu 1963? 2e v zadnji številki Obveščevalca je bilo zabeleženo, da smo dosegli rekordno proizvodnjo. Sedaj pa želimo s kratko analizo nakazati vzroke, ki so vplivali na dosežene rezultate ter, da se s tem dobi realna slika o delu in poslovanju kolektiva. Proizvodne naloge, ki si jih je kolektiv zastavil v začetku leta, so bile v celoti izvršene. Plan proizvodnje je bil v odnosu na leto 1962 postavljen 3,8 "/o višje. Dosegli smo za 8,3 «/0 večji količinski obseg proizvodnje kakor v letu 1962, kar je za 4,3 "In več od predvidenega. Že sam plan je zahteval maksimalno izkoriščanje strojnih kapacitet in največje prizadevanje delovnega kolektiva. Dejansko je bilo potrebno glede na probleme na katere smo naleteli med letom, razumevanje in veliko prizadevanje celotnega kolektiva, da smo dosegli tak proizvodni uspeh. Potrebno je bilo veliko nadurnega dela, da bi se nadoknadil izpad produkcije na vreten-sko uro, kar je bila posedica slabe surovine. Kaj je povzročila slaba surovina, nam povedo naslednji podatki: 1962 povprečna produkcija na maksimalno vrh 18,78 g 1963 povprečna produkcija na maksimalno vrh 17,62 g razlika.......................................M6 g Povprečna produkcija na vretensko uro je bila zaradi slabe surovine za 1,16 g nižja kot smo jo dosegli v letu 1962. Kljub dejstvu, da je ostala povprečna številka enaka 34,8. Maksimalnih vretenskih ur smo izvršili v 1963. letu 226 590 692. Ako bi na vretensko uro proizvajali 18,78 g kot v letu 1962, bi proizvedli 4255 ton enojne preje v efektivi. Dejansko pa smo proizvedli 3,915 ton enojne preje, kar je za 340 ton manj. Kako je nazadovala produkcija v efektivi in bazi na izvršeno (efektivno) vretensko uro je lepo razvidno iz mesečne dinamike v letu 1962 in 1963. Važnejši tehnični pokazatelji, ki jih je dosegla delovna skupnost so: • Opis 1/63 1/64 Indeks Sukana preja — efektiva 27 968 78 635 281,1 — baza 29 612 85 502 288,7 0 Nm 34,6 37,7 Previta preja: enojna — efektiva 6 914 18 466 267,0 — baza 4 513 14 715 326,0 0 Nm 26,0 26,6 sukana — efektiva 12 943 7 566 58,4 — baza 13 709 10 840 79,0 0 Nm 38,2 43,2 Delovna skupnost — stročnarna je povečala proizvodnjo stročnic za 41 % medtem, ko je poleg proizvodnje bilo prebranih še 2578 kg mehkih stročnic. Tudi v tej proizvodni enoti je produktivnost v porastu v odnosu na lanskoletni januar za 8,2 "/o. Opis 1/63 1/64 Indeks Proizvodnja stročnic 23 854 33 655 141,0 Prebrane stročnice — mehke trde 714 1 000 2 578 A. K. Bazna Efektivna Mesec produkcija na efekt, vrh produkcija na efekt, vrh 0 Nm 1962 0 Nm 1963 1962 1963 1962 1963 1 21,88 20,32 20,16 18,36 34,82 35,57 11 21,28 19,34 19,30 17,67 35,33 35,00 m 20,78 20,09 18,11 19,13 36,77 33,89 IV 21,03 18,86 18,52 16,96 36,43 35,68 v 21,15 19,35 19,11 18,22 38,65 34,07 VI 20,55 19,43 18,38 19,13 36,98 33,06 VII 19,79 71,41 18,99 16,76 33,96 33,51 VIII 20,20 18,37 20,51 17,24 22,63 34,13 IX 20,34 18,46 20,21 17,15 32,70 34,71 X 21,16 18,77 21,01 16,18 32,89 36,88 XI 21,13 20,69 20,04 18,43 34,20 35,67 XII 21,56 21,12 21,06 18,86 33,54 35,73 To nazadovanje produkcije na vretensko uro za-radi slabega bombaža ter dobave bombaža v manjših partijah je povzročilo desortiranost le-tega, zato je bila sestava mešanice, ki bi bila daljše obdobje v proizvodnem postopku nemogoča. Vse to je imelo vpliv na česte menjave in porast pretrgov, kar pa se je zopet odrazilo na proizvodnji. Pregled bazne in efektivne produkcije na izvršeno vretensko uro za nekaj let nazaj kaže, da je bila le-ta vedno višja od letošnjih dosežkov. Leto Bazna produkcija na efekt, vrh Efektivna produkcija na efekt, vrh 0 Nm 1960 20,98 19,95 33,94 1961 20,81 19,73 34,34 1962 20,76 19,51 34,89 1963 19,34 17,81 34,84 Nazadovanje produkcije je postavilo kolektiv v zelo težak položaj. Potreben je bil hiter ukrep, ker bi v nasprotnem primeru izpad količinske proizvodnje imel katastrofalne posledice na dohodku, ki je bil že tako zaradi porasta cen in poslovnih stroškov manjši kot smo pričakovali. Eden prvih ukrepov je bil uvedba nadurnega dela proizvodnih oddelkov, da se omili izpad proizvodnje zaradi slabe surovine, po drugi strani pa da se zadovolji kupce, ki so zelo iskali naše izdelke. Naslednji ukrep, ki bo imel daljnosežni vpliv še naslednja leta pa je nakup predilnih strojev, v »Predilnici III«. Vsiljuje se vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ne bi storili navedena ukrepa? Posledice kaže naslednji izračun: Maksimalne Količinska vrh proizvodnja V rednem delovnem času 206 78/5 712 3 643 ton V nadurnem delu 7 088 913 126 ton v predilnici III 12 716 067 146 ton Skupaj 226 590 692 3 915 ton Stroški na kg preje 462 200/m : 3915 ton ; 127 Stroški na kg preje 462 200/m : 3643 ton = 118 Iz tega sledi, da bi se lastna cena preje povečala za 9 din pri kg, kar bi povzročilo za ca 33 milj. din manjši dohodek. Zato lahko smatramo, da sta bila ukrepa, ki jih je sprejel kolektiv, pravilna in nujna. Posebno poslednji ukrep — povečanje vretenskih kapacitet (predilnica) bo omogočil, da v 1. 1964 v tem oddelku proizvedemo letno 350 ton enojne preje 0 Nm 40. Poleg tega nam del teh strojev omogoča predelavo 60 mm viskoznih ali sintetičnih vlaken, kar na drugem strojnem parku trenutno ni mogoče. Omembe vredna je tudi ugotovitev, da bi dosegli z dobro surovino ter, če bi s tem obdržali isto grama-turo na vretensko uro (18,78 gr) kot smo jo dosegli v letu 1962, bi brez vsakega nadurnega dela dosegli večjo proizvodnjo kot smo jo. 206 785 712 X 18,78 = 3883 ton 12 716 067 X 18,78 = 146 ton Skupaj............. 4029 ton Doseči tako proizvodnjo brez nadurnega dela, pa bi pomenilo znižanje stroškov na enoto proizvoda, kar bi se odrazilo zopet na dohodku, produktivnosti in na Porastu osebnih dohodkov. Slaba surovina ter s tem v zvezi padec gramature na vretensko uro, je povzročila, da je produktivnost stagnirala. Produktivnost je v letu 1962 v odnosu na leto 1961 porasla za 9,3 odstotka. Letos pa je v odnosu na leto 1962 celo za 4 desetinke nižja. Poleg omenjenega vzroka (slaba surovina) je vplivala na produktivnost tudi nova delovna sila, ki se je zaposlila na razširjenih strojnih kapacitetah. Ta delovna sila se je morala delu šele priučiti, zato je bila njena produktivnost zelo nizka. Tretji vzrok, ki je tudi omembe vreden, pa so dela na rekonstrukciji in pospešeni obnovi (večja popravila) strojnega parka, ki so ga opravili pomožni obrati (vrednost del v letu 1962 je znašala 37 milij. din, letos pa 86 milij. din). Izračuni prikazujejo stagnacijo v produktivnosti, dejansko pa so bili delavci, zaradi slabe surovine, fizično mnogo bolj obremenjeni kot katerokoli leto doslej. Stagnacija v produktivnosti je vplivala na počasnejši porast osebnih dohodkov. Povprečni urni zaslužek se je povečal v odnosu na leto 1962 za 7,2 Vo. Vendar imajo še na ta porast precejšnji vpliv razni dodatki, kar nazorno prikazuje naslednja tabela. v 000,- din 1962 1963 Razlika 1- Struktura vkakuliranih OD bruto — po učinku od tega za: redno delo 289 123 329 577 40 454 nadurno delo 100 'Vo 11496 16 109 4 613 nadure 50 °/o 5 748 8 054 2 306 skupaj 306 367 353 740 47 373 115,5 — dodatek za nočno delo 5 253 8 045 2 792 — nadomestilo OD — prazniki 8 329 10 470 2 141 — dopusti 24 782 27 623 2 841 — draginjski dodatek 1 158 4 882 3 724 — dodatek za stalnost 6 071 2 340 — 3 731 — nagrade ob upokojitvi 1 046 897 — 149 — nagrade 75 141 66 — honorarji notranjih sodelavcev 1 015 630 — 385 — prispevek za Skoplje — 1330 1 330 Vkalkulirani osebni dohodki skupaj 354 096 410 098 56 002 115,8 2. Ure, ki bremene čisti dohodek — redne ure 1 334 890 1 439 140 104 250 — nadure 48 881 65 009 16 128 — opravljene ure skupaj 1 383 771 1 504 149 120 378 108,7 — neopravljene ure 153 209 164 237 11 028 107,2 letni dopust 115 083 118 498 3 415 prazniki 38 126 45 739 7 613 izvršene in neizvršene ure 1 536 980 1 668 386 131 406 108,5 Neto izplačilo 223 080 259 568 36 488 116,4 od tega: — dopolnilni prorač. prispevek 4 869 6 154 1 285 126,3 — čisto izplačilo 218 211 253 414 35 203 116,1 0 neto urni zaslužek 145,1 155,5 + 10,4 107,2 Porast mase za 56 002/m ali za 15,8 °/o pa je bil Povprečna zaposlitev je bila naslednja: v glavnem porabljen za novo delovno silo, ki se je zaposlila tekom leta 1963. V začetku leta je podjetje zaposlovalo 697 delavcev, ha koncu leta pa že 758 delavcev. Delovna skupnost — predilnica 1962 . . 1983 . . Važnejši so naslednji: tehnični pokazatelji proizvodnih enot pa Za obdobje 1462 1963 Indeks 63/62 Proizvodnja v kg Enojna preja in flyerski stenj lektiva — izvršeno 3 884 989 4 002 410 103,0 — planirano 3 900 000 3 850 000 — Indeks 99,6 103,9 ®aza — izvršeno 4 078 387 4 259 857 104,7 — planirano 3 900 000 3 855 000 — Indeks 104,8 110,5 Proizvodnja preje po asortimanu v tonah — preja skupaj 3 885,0 4002,4 103,0 od tega — bombažna 3 452,3 3437,5 99,5 — stanična 431,8 554,0 128,3 — sintetična — 0,9 10,9 — Po kakovosti je bilo: — regularnih kopsev 3 773 287 3 769 148 99,8 — deformiranih kopsev 53 375 146 547 274,5 — izmeček v ®/o 1,41 3,89 Gramska produkcija na vretensko uro V efektivi — na maksimalne vrh 18,78 17,28 92,0 — na efektivne vrh 19,51 17,81 92,2 — 0 Nm 34,89 34,84 — V bazi — na maksimalne vrh 19,99 18,76 93,8 — na efektivne vrh 20,76 19,34 93,1 Produktivnost — dosežena proizvodnja v 100 efektivnih urah 432,5 kg 427,6 kg 98,8 Koriščenje vretenskih kapacitet — izkoristek: montirane vrh 77,32 77,12 99,7 maksimalne vrh 96,27 96,98 100,7 Delovna skupnost — sukalnice Za obdobje 1962 1963 Indeks 63/62 Proizvodnja v kg • Sukana preja Efektiva — izvršeno 369 861 672 405 181,8 — planirano 360 000 538 451 149,6 — Indeks 102,7 124,9 121,6 Baza — izvršeno 372 075 689 939 185,4 — planirano 360 000 535 031 148,6 — Indeks 103,4 128,9 124,7 Previta enojna preja V efektivi 10 665 18 576 174,2 V bazi 18 503 18 428 99,6 0 Nm 51,06 32,86 64,4 Previta sukana preja V efektivi 190 681 108 455 56,9 V bazi 209 360 143 518 68,5 0 Nm 35,51 40,57 114,2 Gramska produkcija na vretensko uro V efektivi — na maksimalne vrh 27,13 31,26 115,2 — na efektivne vrh 27,64 31,77 114,9 — 0 Nm 33,88 31,81 99,8 V bazi — ha maksimalne vrh 27,29 32,08 117,6 — na efektivne vrh 27,81 32,60 117,2 Produktivnost — stopnja organizacije 93,5 99,4 106,3 Koriščenje vretenskih kapacitet — izkoristek: montirane vrh 66,0 77,9 118,0 maksimalne vrh 98,1 98,3 100,2 Delovna skupnost — stročnarnc Za obdobje — 1962 1973 Indeks 63/62 Proizvodnja v kg Stročnice — izvršeno 288 947 297 789 103,1 — planirano 260 000 280 000 107,7 — indeks Zbrane cevke: — mehke 111,1 5 504 106,4 15 116 274,6 — trde 69 834 21 830 31,3 Skupaj 75 338 36 946 49,0 Produktivnost — stopnja organizacije 91,8 102,9 112,1 Tehnični pokazatelji proizvodnih enot kažejo viden napredek v odnosu na preteklo leto. To bi se moralo odraziti tudi na celotnem dohodku in dohodku. Ce pogledamo celotni dohodek, bi videli, da je le-ta v visokem porastu v primerjavi z letom 1962. Povečal se je za 26,5 0/o, medtem ko je dohodek porastel samo za 7,1 «/o ali v absolutnih zneskih v ooo din 1962 1963 celotni dohodek 2 911 481 100,0 3 684 808 100,0 poslovni stroški 2 406 824 82,7 3144 012 85,3 dohodek 504 657 17,3 540 796 14,7 Iz strukture je razvidno, da so poslovni stroški v visokem porastu, kar je imelo močan vpliv na dohodek, tako da je le-ta v primerjavi s celotnim dohodkom v malenkostnem porastu. Poleg napredka, ki ga kažejo tehnični pokazatelji, smo dosegli tudi druge poslovne uspehe kot so: prodaja, zmanjišanje zalog gotovih izdelkov, znižanje salda dolžnikov in znižanje stroškov, na katere lahko sami vplivamo. Prodaja je bila med letom zelo ugodna, tako da smo prodali celotno proizvodnjo leta in še 55 ton preje iz leta 1962. Zaradi tega se je znižala zaloga gotovih izdelkov na koncu leta na 100 ton, medtem ko je bila na začetku leta 155 ton. Z boljšo izterjevalno politiko smo znižali dolg kupcev od 389 na 327 milij. din. Zaradi večjih obratnih sredstev, s katerimi so razpolagali kupci, ter ugodnejših pogojev, ki smo jih dali v začetku leta za takojšnje plačilo, so le-ti mnogo bolj koristili kasa-skonto. Lansko leto je za ta namen odstopilo podjetje °d realizacije 18 milij. din, letos pa 34 milij. din. Znižanje stroškov smo dosegli pri režijskem materialu in varnostni obleki. Če primerjamo letošnje stroške z lanskimi, so za 326 milij. din večji. Ker pa je del teh stroškov nastal zaradi večje proizvodnje, kot npr. poraba surovine, elektrike, osebnih dohodkov, moramo le-te odšteti, da dobimo samo tiste stroške, ki so se povečali zaradi Podražitve ali spremembe predpisov. Zaradi večje proizvodnje so stroški večji za 145 milij, din, razlika do 326 milij. din, t. j. 181 milij. din Pa gre na račun podražitve in predpisov. V največjem porastu so bili naslednji stroški v odnosu na leto 1962. Materialni stroški se zaradi podražitve iz leta v leto večajo. V letošnjem letu so se zaradi tega povečali stroški za 32. milij. din. Obresti od kreditov so se povečale za 10 milij. din zaradi posojil za obratna sredstva in večjih kratkoročnih kreditov, ki smo jih morali najemati, ker je distributer MATREZ zahteval, da se plača bombaž še predno ga dobimo v podjetje. Investicijsko vzdrževanje je za 72 milij. din višje v odnosu na leto 1962. Tako visok porast je bil nujen, ker so že potrebe v letu 1962 bile mnogo višje od vkalkuliranega stroška, saj se je v tem letu porabilo za investicijsko vzdrževanje 80 milij. din. Iztrošenost strojnega parka ter hitra intervencija, pa je narekovala, da se v letu 1963 predvidi še višji znesek ter hitro zaključi tozadevna dela, da bi lahko proizvodnja normalno tekla. V letu 1964 pa bi v ta namen bila potrebna neprimerno manjša sredstva, kar bi imelo svoj odraz na čistem dohodku za sklade podjetja. Amortizacija se je povečala za 38 milij. din zaradi dveh vzrokov in sicer: 1. zaradi revalorizacije t. j. ponovne ocenitve osnovnih sredstev, ki se je izvršila na koncu leta 1962. Zaradi tega predpisa se je nabavna vrednost osnovnih sredstev povečala in s tem v zvezi tudi amortizacija. 2. Amortizacija je porasla tudi zaradi investicijskih naložb t. j. končanje rekonstrukcije, zaradi česar se je povečala nabavna vrednost osnovnih sredstev preko 380 milij. din, kar je imelo zopet velik vpliv na povečanje amortizacije. Amortizacija predstavlja v ceni proizvoda kot strošek, vendar sredstva, ki se formirajo na osnovi tega stroška, za podjetje niso izgubljena, ker se tekom leta odvajajo v poslovni sklad in jih podjetje koristi ali za obratna sredstva, ali pa investicijske namene. Porast amortizacije za 38 milij. din pa je vplival, da je bil za tolikšen znesek manjši dohodek, nadalje čisti dohodek in nepokrite plače. Omenjeno povečanje stroškov pa je v drugi polovici leta, ko nismo več poskusno obratovali in smo morali obračunavati vse obveznosti do družbe (obresti od poslovnega sklada in prispevek iz dohodka) znižalo, dohodek tako, da ga je zmanjkalo za pokritje obračunanih osebnih dohodkov. Zato smo morali v ta namen koristiti sredstva rezervnega sklada, ki se v ta namen nabirajo tudi v skladu ter z njimi pokriti nepokriti del osebnih dohodkov. Iz vsega navedenega gradiva lahko zaključimo, da nekriti osebni dohodki ne izvirajo iz slabega gospodarjenja, temveč so posledica višje sile. Zato se nalaga v letu 1964 skrbno varčevanje z vsemi materiali in prizadevanje za čimvečjo produktivnost ter izbiro takšnega asortimana preje, ki je najbolj donosen. To zahteva prizadevanje celotnega kolektiva, kar smo pokazali v začetku 1964. leta z velikimi proizvodnimi dosežki. . „ Delo DS in UO 10. decembra 1963 je DS potrdil predlog plana za leto 1964 s tem, da se ie prvotni predlog plana za sukalnico znižal za 10 "Ap, obravnaval in vzel je na znanje izvršitev plana v novembru 1963, potrdil je plan proizvodnje za december 1963, obravnaval je prošnjo »Elektrodvigala« iz Ljubljane za oddajo montažnega skladišča v najem. Ker Predlog ni bil dovolj pripravljen, DS na tem zasedanju ni zavzel dokončnega stališča pač pa je imenoval posebno komisijo za dokončno pripravo predloga, obravnaval je razne prošnje za dotacije, ki jih je zavi-niii ker ni sredstev na skladu skupne porabe, obravnaval je prošnjo podjetja »Interplet« Brčko Za odpis zamudnih obresti in prošnji ni ugodil, sklenil je, da je treba pregledati obračun osebnih dohodkov za stročnarno za november 1963 in o tem Poročati na delovni skupnosti stročnarne, sklenil, da se spremeni obračunska postavka za delovno mesto kurir iz dosedanjih 185 točk na 250 točk, obravnaval je vlogo Občinske skupščine Litija odn. predlog, da bi Predilnica Litija zagotovila osnovo za razvoj kovinske industrije v občini z osamosvojitvijo naše mehanične delavnice. Člani DS so bili mnenja, da naša mehanična delavnica opravlja vsa dela v zvezi z vzdrževanjem in rekonstrukcijo strojev in da so dela, ki jih opravimo v lastni delavnici cenejša in hitreje opravljena in osamosvojitev v času, ko še vršimo rekonstrukcijo ne bi bila primerna. Na drugi strani pa tudi gredo dela, ki jih opravimo v lastni delavnici, na režijske stroške, če pa bi ta dela izvrševalo uslužnostno podjetje, bi stroški bremenili investicijsko vzdrževanje. Zato je DS sklenil, da v dani situaciji ni možno odstopiti mehanične delavnice, ker bi imelo to neugodne posledice pri nadaljnjem razvoju podjetja. 27. decembra 1963 je DS obravnaval poročilo direktorja v imenu komisije za oddajo skladišč v najem. Med tem časom se je ugotovilo, da »Elektrodvigalo« Ljubljana ni več zainteresirano za te prostore, ker jih je dobilo že v Ljubljani, za leto 1964 je določil 3 °/o-no stopnjo za investicijsko vzdrževanje, potrdil je plan investicijskega vzdrževanja za leto 1964, sklenil je, da se zvišajo osebni dohodki zaposlenih od 180 in 185 točk na 200 točk, kar naj bi bila najnižja obračunska postavka v podjetju, obravnaval je predlog za povišanje obračunskih postavk za delovna mesta: vodja elektroobrata, priprava dela v službi vzdrževanja ter plan in analize, obravnaval je predlog komisije za prehod na 42-umi tednik. Komisija je pripravila več variant. Ena izmed teh bi bil prehod na 4 izmensko delo. Za preizkus tega načina dela je komisija predlagala, da bi pričela predilnica III, ki je najmanjši oddelek in bi bilo za poskusno obratovanje potrebno sprejeti najmanj nove delovne sile. DS je sklenil, da naj o takem načinu poskusnega dela razpravlja še sam oddelek predilnice III. DS je obravnaval poročilo o izvršenih nadurah v mesecu novembru in potrdil plan nadurnega dela za I. tromesečje 1964. DS je potrdil predlog za zvišanje osebnih dohodkov v Izvenidustrijskih obratih in sicer za 10 Vo zvišanje. DS je obravnaval predlog Osnovne šole v Litiji, da bi naše podjetje prevzelo patronat nad njihovo mehanično delavnico in je prošnji ugodil. 30. januarja 1964 Ponovno je razpravljal o predlogu za zvišanje obračunskih postavk za nekatera delovna mesta in sklenil, da se zvišajo obračunske postavke delovnih mest: vodja elektroobrata od 535 na 580 točk priprava dela v sl. vzdrževanja od 510 do 560 točk plan in analize od 500 na 600 točk Potrdil je sklep prejšnjega zasedanja, da se oseb- ni dohodki zaposlenih, ki imajo 180 točk, dvignejo na 200 točk. Prav tako je ponovno potrdil predlog za povišanje osebnih dohodkov za Izvenindustrijske obrate za 10 °/o in sicer s 1. 2. 1964. Na predlog upravnega odbora 'je potrdil zaključni račun lO-obratov. Odobril je kritje izgube iz odstopljenega dela prispevka iz dohodka v rezervnem skladu v višini 21 596 din in potrdil seštevek aktive in pasive v znesku 7 268 913 din. Potrdil je zaključni račun Počitniškega doma. Odobril je seštevek aktive in pasive v znesku din 2 728 945 in odobril kritje izgube iz poslovnega sklada v višini 487 314 din. Potrdil je inventurni elaborat od 31. 12. 1963 za podjetje. Na predlog komisije za osnovna sredstva je DS odobril odpis naslednjih, popolnoma iztrošenih predmetov: 2 vozička za prevoz, 1 lesena stena, 5 gasilskih aparatov. Odobril je odpis inventurnih razlik pri pomožnem materialu, ker so v mejah dopustnega kala in sicer viška 4380 din in manjka 1804 din. Odobril je odpis 16 kom. stolov Počitniškega doma in 15 vrtnih stolov ter 1 vrtnega senčnika, pri stanovanjski koloniji pa 5 postelj, 1 mize in 10 komadov žimnic. Potrdil je proizvodni plan za februar 1964. Vzel je na znanje poročilo o izvršitvi plana v januarju 1964. Za januar je bilo planirano 318 ton, izdelano pa 390 ton v efektivi. V bazi pa je bilo planirano 343 ton, proizvedeno pa 390 ton. Planirana prodaja je bila presežena za 10*/o. Glede na to, da je bilo na DS iznešeno, da so delavke za nadurno delo premalo stimulirane, še posebno, ker ga opravljajo večinoma v nočnem času, je DS sprejel sklep, da se opravi v predilnici poskus glede obračunavanja nadurnega dela in sicer tako, da vse dni v mesecu dela ena delavka v nadurnem delu, druga pa samo redni delovni čas brez nadur. Tako poskusno delo se prične s 1. 2. 1964. Na podlagi tega se bo primerjal osebni dohodek zaposlenih, ki delajo v nadurah in tistih, ki nadur ne izvršijo. DS je potrdil predlog sprememb Pravilnika za Izvenindustrijske obrate. Potrdil je nov naziv »Obrat družbene prehrane — menza Predilnice Litija« — in predmet poslovanja. Potrdil je poročilo o inventurnem popisu v Počitniškem domu in odobril odpis inventurnih razlik. Odobril je poročilo o izvršenem inventurnem popisu na Izvenindustrijskih obratih, odobril odpis iztrošenega drobnega inventarja, za inventurni primanjkljaj pri materialu pa je osebno obremenil upravnika za znesek 4265 din. Delno je obremenil za primanjkljaj drobnega inventarja prizadeto osebje točilnice za din 1156, osebje kuhinje pa za din 2800. Primanjkljaj tuje embalaže v znesku din 13 350 v celoti bremeni prizadete osebe v menzi. DS je obravnaval in vzel na znanje poročilo o službenem potovanju tov. Peterca Braneta v Zapadno Nemčijo. Odobril je prodajo avtobusa TAM Pionir z licitacijo ali neposrednim dogovorom. Odobril je nakup 10 kom. štiridelnih pločevinastih garderobnih omaric za sukalnico. Potrdil je predlog pravilnika o službi zavarovanja v podjetju (čuvajski službi). Odobril je, da sindikalno članarino 0,6 ”/o obračunava blagajna podjetja in jo odvaja preko banke Občinskemu sindikalnemu svetu. Članarina se odteguje pri izplačilu osebnih dohodkov. Upravni odbor je na seji dne 22, 11. 1963 obravnaval naslednje: Vzel je na znanje plan službenih potovanj za november 1963 in naknadno potrdil neplanirana izvršena službena potovanja v oktobru 1963. Odobril je tov. Jelnikarju Hariju 1 mesec izrednega dopusta za potovanjev v Sirijo, kjer je prevzemal bombaž. Osebne dohodke za čas njegove odsotnosti je refundiralo Predilnici Litija podjetje »Jugoinspekt« iz Ljubljane. Vzel je na znanje poročilo o predosnutku Statuta podjetja in ga dal v razpravo kolektivu. Sklenil je. da ustrezna komisiia pripravi predlog spremembe Pravilnika o delitvi CD in OD glede povračila potnih stroškov v službo in domov ter ga predloži delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. Sklenil ie, da se s 1. 11. 1963 spremeni 13. člen Poslovnika Tovarniškega obveščevalca s tem. da se zvišajo honorarji za objavljene članke v glasilu. Dne 18. 12. 1963 je UO sklenil, da se tov. Stvarniku, strojnemu ključavničarju, vračajo potni stroški za prevoz na delo od vstopa v podjetje. Obravnaval je poročilo o pripravah za prehod na skraišan delovni čas Odobril je tov. Peterca Branetu, vodii kontrolne službe, službeno potovanje v Zapadno Nemčijo na mednarodno zasedanje o preizkušanju bombaža Vzel je na znanje poročilo o službenih potovanjih v novembru in potrdil neplanirana izvršena službena potovanja v novembru 1963. Na predlog komisije za štipendije je izbral štipendistko Ljudmilo Medved, študentko VIL semestra Medicinske fakultete, stomatološki oddelek. Dne 29. 1. 1964 Vzel je na znanje poročilo o zaključnem računu lO-obratov in ga dal v razpravo in potrditev delavskemu svetu. Vzel je na znanje poročilo o zaključnem računu Počitniškega doma za leto 1963 in ga dal v razpravo in potrditev delavskemu svetu. Vzel je na znanje poročilo o inventurnih razlikah pomožnega materiala, ki predstavlja višek v znesku din 4380 in manjka v znesku din 1804. Ker je ugotovljeni primanjkljaj v majhnih količinah in v mejah dopustnega kala, je predlagal upravni odbor delavskemu svetu, da se knjjži na neposlovne izdatke, višek pa na neposlovne^ dohodke. UO je obravnaval poročilo o inventurnem elaboratu osnovnih sredstev za podjetje, počitniški dom in pri stanovanjski skupnosti per 31. 12. 1963 in ga predlagal delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. Prav tako je obravnaval poročilo o inventurnem popisu drobnega materiala in embalaže v počitniškem domu per 31. 12. 1963 in ga predlagal DS v obravnavo in potrditev. UO je obravnaval in se seznanil z osnutkom pravilnika za Izvenidustrijske obrate in z osnutkom pravilnika o čuvajsko-vratarski službi in oba osnutka predlagal v obravnavo in potrditev delavskemu svetu. Potrdil je plan letnih dopustov za leto 1964. Vzel je na znanje plan službenih potovanj za mesec januar in februar 1964 in ga potrdil. Naknadno je še Potrdil izvršena neplanirana službena potovanja v decembru 1963. DS je obravnaval poročila komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij oba Stanje delovne sile 31. 6. 1963 Sprejeti v II. polletju 1963 Odšlo iz podjetja v tem času Moški 15 9 sprejem delovne 729 Zenske 56 71 22 31 Stanje delovne sile 31. 12. 1963 Sprejeti delavci v: predpredilnico mikalnico predilnico I Predilnico II Predilnico III vlagalnico sukalnico čistilnico odpadkov čiščenje strojev remont obratne delavnice zidarska skupina stročnarna uslužbenci Pomožno osebje Počitniški dom, menza 769 1 3 1 1 1 2 2 1 1 1 1 5 2 2 8 1 29 2 4 1 (štipendistka) 1 1 15 56 Vzroki prenehanja delovnih razmerij odpoved delavca 3 1 invalidsko upokojeni 2 upokojeni 11 razrešitev v poskusnem roku 1 sporazumno prenehanje del. raz. 1 2 Po pogodbi (del. raz. za dol. čas) 1 zaradi 7 zaporednih neopr. izost. 4 disciplinski odpust 1 9 22 Primerjava s I. polletjem 1963 I. polletje XI. polletje Skupaj sPrejeti 72 VI' 143 Razrešeni 13 31 44 Stanje delovne sile 31.12.1962 670 Sprejeti v letu 1963 143 Razrešeni v letu 1963 44 Stanje delovne sile 31.12.1963 769 (od tega 1 vajenec) L. R. Obnavljanje strojnega parka v stročarni V naši stročnarni so stroji starejšega tipa in dotrajani. Zaradi tega je bilo nujno potrebno pristopiti k postopni rekonstrukciji posameznih strojev. Pri rekonstrukcijskih delih so predsvem tesno sodelovali mojster oddelka tov. Brovč Anton, vodja izmene tov. Groboljšek Jože in vodja mehanične delavnice tov. Bizjak Konrad. Za rekonstrukcijo odnosno izdelavo novih strojev podjetje ni imelo potrebnih načrtov, zato je tov. Bizjak v sodelovanju s tov. Brovčcm izdelal nov prototip stroja za izdelovanje papirnatih cevk. Novi načrti so upoštevali vse dobre lastnosti starih strojev, medtem ko so bili posamezni meha- Poslutevalka ob novem stroju za izdelovanje papirnatih cevk nizmi stroja izdelani po lastnih zamislih. Po izdelanih načrtih so bili strojni deli vliti v Livarni Ivančna Gorica. Obdelava odlitkov in sestava samega stroja pa je bila izvršena v naši mehanični delavnici. Doslej sta bila izdelana že dva taka stroja in obratujeta že nekaj mesecev. Prednost novih strojev je predvsem v zmanjšanju zastojev in zmanjšanju odpadkov. Tudi pasluževanje novih strojev je varnejše, ker je urejena za pogon in ustavitev .stroja mehanična zaustavka (sklopka). Predvidoma bosta v tekočem letu izdelana 2 nova stroja, ostala dva pa bosta le predelana. Z lastno izdelavo strojev so podjetju prihranjena znatna sredstva. Tehnični podatki novega stroja: Produkcija: VVarcops papirnate cevke 130 kg v 7,5 urah, VVarcops večji format 170 kg v 7,5 urah. F. L. Bolniški izostanki v letu 1963 Bolniški stalež za leto 1963 je znašal 6,95 °/o in je v primerjavi z letom 1962, ko je bil 7,60*/», torej nižji za 0,65 %>. Kljub znižanju je odstotek bolniških izostankov še vedno nad republiškim povprečjem za tekstilno industrijo. Zaradi bolezni in poškodb je bilo izgubljenih 15 749,5 dni. Od tega v breme socialnega zavarovanja 5995,5 dni, t. j. 38,1 "/o, v breme podjetja pa 9754 dni, t. j. 61,9°/». Komunalni zavod za socialno zavarovanje nam je odstopil za izplačilo bolniških izostankov do 30 dni (4,43 °/o) 11 687 374 dinarjev, izplačane hranarine pa je bilo za 8 412 852 dinarjev. Podjetje je prihranilo 3 274 522 dinarjev. Ta sredstva se lahko prenesejo kot rezerva za izplačilo hranarine do 30 dni v letu 1964. Uporabijo pa se lahko po sklepu DS tudi za zdravstveno varstvo članov delovnega kolektiva. Dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje je podjetje plačalo 7 796 498 dinarjev. Invalidskega dodatka pa je bilo izplačanega 2 514 999 dinarjev. Ta sredstva so bila plačana iz materialnih stroškov. (Pojasnilo o prispevkih za socialno zavarovanje smo objavili v Tovarniškem obveščevalcu št. 4—5 iz leta 1963.) Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje se določa po letnih izdanih sredstvih po panogah industrije. Ker je v komunalni skupnosti Ljubljana-Moste-Litija Predilnica Litija edino večje podjetje tekstilne industrijp na območju komunalne skupnosti, lahko z zmanjšanjem izdatkov za zdravljenje odločilno vplivamo na določanje višine odstotka, ki ga mora plačevati naše podjetje. Višina odstotka za invalidski dodatek se pa določa z ozirom na število invalidnin in plačanih prispevkov v tekstilni industriji. Iz navedenega vidimo, da z zmanjšanjem obolenj z daljšim staležem, zmanjšujemo tudi vplačana sredstva za zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Ta obolenja pa lahko preprečujemo z zdravstveno vzgojo, dviganjem življenjskega standarda, večjim vlaganjem sredstev v higiensko-tehnično varstvo (izboljšanje delovnih pogojev) in v nemali meri s prizadevanji za pravilno izkoriščanje bolniškega staleža. ODSTOTEK BOLNIŠKIH IZOSTANKOV V LETO 1965 V PRIHEHJAVI Z LETOM 1962 jan. feb. mar. apr. maj Jun. Jul. avg. aep. okt. nov. doc. V mesecu maju bo izvedena tudi splošna fluoro-grafska akcija (slikanje pljuč) za vse odrasle prebivalce v naši občini, z namenom, da se pravočasno odkrijejo morebitna pljučna obolenja. F. L. Analiza nesreč na delu v lelu 1963 V letu 1963 je delovni kolektiv Predilnice Litija dosegel izredno dobre uspehe. Dosežena je bila rekordna proizvodnja enojne in sukane preje. Tudi v prizadevanjih za večjo varnost pri delu je uspelo posameznim proizvodnim oddelkom zmanjšati obratne poškodbe. V primerjavi z letom 1962 je bilo v letu 1963 obratnih poškodb: 1962. leta 47 poškodb s 688 izgubljenimi dnevi, 1983. leta 39 poškodb s 398 izgubljenimi dnevi. Zaradi dveh obratnih poškodb iz leta 1962, je bilo še v letu 1963 izgubljenih 224 dni (224 + 484 = 688 dni), 4 poškodbe so bile resnejšega značaja, vendar v letu 1963 ni bilo primera invalidnosti. Varnostna služba je vsako poškodbo skrbno pre-analizirala in podvzela primerne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Z varnostno vzgojo zaposlenih, sodelovanjem z mojstri in službo vzdrževanja, je uspelo v posameznih oddelkih zmanjšati poškodbe. Lep napredek je bil dosežen v predilnici I, kjer v letu 1963 pri 130 zaposlenih ni bilo primera poškodb. Občutno so bile zmanjšane poškodbe še v mehanični delavnici in pri transportnih delavcih. Na varno delo ima velik vpliv dobra organizacija pri delu, izurjenost in ustaljenost zaposlenih. Tako v predilnici I v letu 1963 ni bilo večjih sprememb, kar pa ne moremo trditi za sukalnico in mikalnico, kjer je bilo več premestitev in novosprejetih delavcev. V primerjavi z letom 1982 je bilo po posameznih oddelkih v letu 1963 poškodb: Primeri Izgubljeni dnevi Razlika Pogostnost nezgod na 1962 1963 1962 1963 primeri izgubljeni dnevi 1962 1963 1. Čistilnica 5 34 39 + 1 + 5 13,7 15,6 2. Mikalnica 5 — 63 + 5 + 63 ) 3. Predpredilnica . . 2 3 17 53 + 1 + 36 1 i ,y bjO 4. Predilnica I — 105 — — 9 — 105 6,9 — 5. Predilnica II 5 189 41 — 2 — 148 5,4 3,8 6. Sukalnica 1. 6 3 61 + 5 + 58 2,0 8,0 7. Stročama 4 34 43 + 2 + 9 11,1 22,2 8. Mehanična delavnica .... . . 7 2 40 16 — 5 — 24 26,0 7,1 9. Vlagalnica . . 1 1 3 6 — + 3 3,1 3,3 10. Transport . . 6 1 172 10 — 5 — 162 30,0 4,3 11. Zidarji . , 1 3 7 16 + 2 + 9 25,0 60,0 12. Elektrodelavnica . . — — — — — — — — 13. Valjčkama — — — — — — — 14. Remont I . . 2 — 48 — — 2 — 48 | 15,6 15. Remont II in ČK . . 3 3 16 31 — + 15 I ‘v* 16. Menza in počitniški dom . . . . . 1 1 3 17 — + 14 6,7 6,6 17. Pomožno osebje . . 1 — 17 — — 1 — 17 7,1 — 18. Nameščenci . . — — — — — — — — Skupaj . . 47 39 688 396 — 8 — 292 7,0 5,4 Od 39 poškodovancev v letu 1963 je bilo 21 žena in 18 moških. Na izmenah je bilo poškodovanih 27 oseb; stalno zaposlenih na dnevni izmeni pa 12 oseb. 12 oseb je bilo poškodovanih na jutranji, 12 na popoldanski in 3 osebe na nočni izmeni. Značilno je, da je najmanj poškodb na nočni izmeni. Sestav ponesrečenih po kvalifikaciji: 1. nekvalificirani delavci :— 1; 2. polkvalificirani delavci — 15; 3. kvalificirani delavci — 23. Razčlenitev poškodb je sledeča: Prsti Desno Levo Skupaj Palec Kazalec Sredinec Prstanec Mezinec 1 2 4 3 4 5 4 1 5 7 8 3 1 Najbolj je izpostavljen poškodbam kazalec in sredinec obeh rok. Skupno je bilo na rokah poškodovanih 28 oseb, na nogah 6 oseb, na očeh 4 osebe in hrbtenici Povprečno pride na 1 poškodbo 10 izgubljenih dni. Po virih poškodb je bilo: Material................. Orodje................... Stroji................... Tla, stopnice............ 17 primerov 6 primerov 13 primerov 3 primeri Ako prištevamo prekladanje, potiskanje, prenašanje materiala k transportu, je bilo 50 %> poškodovanih Pri teh delih. Po vzroku poškodbe je bilo: 1. Naglica dela, utrujenost ... 10 primerov 2. Nepazljivost...................14 primerov 3. Nesmotrn način dela .... 3 primeri 4. Slaba organizacija dela • • • 4 primeri 5. Bolezenske in psihične motnje 4 primeri 6. Zatrpani delovni prostori . . 3 primeri 7. Neupoštevanje varnostnih predpisov.......................1 primer Prave vzroke poškodb je težko ugotoviti, ker vpliva na posamezno poškodbo več vzrokov. Starost poškodovancev Če primerjamo poškodovance po starosti, je bilo 15 oseb poškodovanih v starosti nad 48 let. V starosti do 30 let pa je bilo poškodovanih 8 delavcev, kar nas opozarja, da se poškodujejo predvsem starejši in mlajši člani delovnega kolektiva. Glede na zaposlitev na delovnem mestu, kjer je Prišlo do poškodbe, je bilo primerov: 1. do 1 leta na delovnem mestu 9 primerov; 2. od 2— 5 let na delovnem mestu 2 primera; 3. od 5 10 let na delovnem mestu 8 primerov; 4. od 10—15 let na delovnem mestu 7 primerov; 5. od 15—20 let na delovnem mestu 9 primerov; 6. od 30—35 let na delovnem mestu 1 primer. Iz primerjave je razvidno, da se poškodujejo zaposleni z manjšimi delovnimi izkušnjami in bomo rnorali v bodoče bolj paziti pri premestitvah iz delov-hega mesta na drugo delovno mesto. Komisija za higiensko tehnično varstvo vabi celotni delovni kolektiv k sodelovanju, v prizadevanjih za zmanjšanje poškodb. S skupnimi napori nam bo uspelo preprečiti marsikatero, tudi težko poškodbo. Zato javljajte mojstrom odnosno varnostni službi t^sako ugotovljeno pomanjkljivost v oddelku, ker bomo le s skupnim sodelovanjem dosegli primeren uspeh v tekočem letu. F. j_, Poškodbe na poti na delo in iz dela v preteklem letu Tudi nesreč na poti na delo in iz dela je bilo v letu 1963 manj kot v letu 1962. V letu 1962 je bilo 13 nesreč s 126 izgubljenimi dnevi in 1 smrtna poškodba. V letu 1963 je bilo 5 primerov s 60 izgubljenimi dnevi. Komisija za prometno varnost, ki jo je v letu 1963 imenoval delavski svet, si je prizadevala, da so se vse ugotovljene pomanjkljivosti na transportnih poteh v samem podjetju, kakor tudi na dovoznih poteh v neposredni bližini tovarne, po možnosti odpravile. Naša komisija je tudi tesno sodelovala z občinsko komisijo za prometno varnost. Pota in prehodi v naši občini še dolgo ne bodo tako urejeni, da bi povsem zagotavljali osebno varnost občanov. Zato opozarjamo člane kolektiva, da imajo svoja vozila v redu in da so pazljivi pri prehodu čez cestišča in železniške prehode. Naša življenja so nenadomestljiva, zato bodimo previdni tudi izven dela. Dnevno beremo obvestila o prometnih nesrečah s smrtnim izidom in to tudi na območju Litije. Pretekli mesec sem obiskal Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. V Zavodu so invalidi brez rok, nog ali z ostalimi okvarami, kateri se usposabljajo za novo življenje. Vzroki invalidnosti so predvsem zaradi prometnih nesreč. Ako analiziramo nesreče na poti na delo in iz dela v podjetju, vidimo, da so se 4 poškodovanci poškodovali s kolesom in 1 pešec. Značilno je, da so bile tri poškodbe v zgodnjih jutranjih urah in to predvsem zaradi slabo vzdrževanih cest in poledice. Tudi v tekočem letu želi komisija v prizadevanju za večjo prometno varnost, tesno sodelovanje celotnega delovnega kolektiva in ostalih organov' na območju Litije, katerim je poverjena skrb za prometno varnost. F. L. — L. P. Delo zobne ambulante v podjetju Pomanjkanje zobozdravstvenega kadra v naši občini je privedlo organe delavskega samoupravljanja našega podjetja do sklepa, da smo v podjetju odprli v maju 1963 obratno zobno ambulanto. Delo v ambulanti vršita pod okriljem tukajšnjega Zdravstvenega doma dip. dentistka tov. Zdenka Koren in asistentka Erika Toplak. Da je bil sklep delavskega sveta pravilen, dokazuje dejstvo, da je bilo v letu 1963 izvršenih: — 203 preventivnih pregledov, — zalivk 676 — extrakcij 441 (puljenje zob) — nadomeščeni zobje iz kovine (vključno proteti-ka) 272 primerov, — izdelanih protez 52 primerov Po mesecih je znašala vrednost izvršenih del (skupno z vrednostjo materiala in plačilom izvršene pro-tetike): Maj Junij Julij September Oktober November December 120 441 din 290 995 din 390 093 din 215 251 din 384 167 din 272 126 din 150 624 din Skupaj 1 823 679 din Iz podatkov je razvidno, da je bilo v razmeroma kratkem času (ob 3 X tedenski ordinaciji) izvršenih zelo veliko zobnih storitev. Kljub stalni vrsti v čakalnici je bilo v tem kratkem času popravljeno zobovje že mnogim članom. Obiskovalci ambulante so z izvršenimi deli in samim odnosom do pacienta, zelo zadovoljni. Nezgode v novembru in decembru 1963 V mesecu novembru so bile 3 obratne nezgode s 44 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: 1. Tomše Stanislav, roj. 12. 10. 1934, remontni ključavničar. Pri nameščanju uteži pod sukalnim strojem, mu je utež zdrsnila iz roke in mu poškodovala kazalec leve roke. 2. Simončič Marija, roj. 3. 9. 1935, predica. Na poti na delo je ponesrečenki'na mokrem stopnišču spodrsnilo, da je padla in se udarila v desno nogo. 3. Kepa Leopold, roj 24. 8. 1915, delavec pri odpiranju bal. V trenutku, ko je hotel odstraniti vrvico na bombažni bali je sodelavec s sekačem presekal obročno železo, kateri ga je oplazil na desni nogi nad stopalom. V mesecu decembru so bile 4 obratne nezgode s 36 izgubljenimi dnevu Ponesrečili so se: 1. Kolednik Ana, roj. 1. 8. 1909, posluževalka mi-kalnikov. Poškodovanka je hotela med obratovanjem mikalnika odstraniti nabrani bombaž med nosilcem zaščitnega okrova in snemalnim valjem, pri čemer ji je snemalni boben poškodoval palec leve roke. Poleg dentistke ima tudi asistentka tov. Erika Toplak v zobni ambulanti vedno polne roke dela Tistim, ki pa še čakajo, da pridejo na vrsto sporočamo, da je bilo v mesecu februarju sprejetih ca. 50 novih pacientov in tako bodo postopoma prišli na vrsto tudi ostali člani delovnega kolektiva, v kolikor se ne bodo poslužili uslug v Zdravstvenem domu Litija. Iz razgovora z dentistko tov. Korenovo ugotavljamo vse priznanje organom samoupravljanja za izkazano razumevanje in pomoč. L. F. 2. Dragar Ana, roj. 29. 7. 1920, predica. Na poti na delo je ponesrečenka padla s kolesom na kup gramoza in si poškodovala levo oko in ramo. 3. Borišek Franc, roj. 4. 1. 1909, transportni delavec. Pri izdelavi zabojev je ponesrečencu odskočil žič-nik iz zaščitnega kotnika v levo oko in mu ga poškodoval. 4. Zimšek Zofija, roj. 27. 3. 1946, previjalka. Pri nameščanju vretena na previjalnem stroju je ponesrečenki zašel prst med vodilo niti bobna in ji poškodoval sredinec desne roke. Nezgode v januarju 1964 V mesecu januarju 1964 je bilo 7 obratnih nezgod s 76 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: 1. Drnovšek Bernardina, roj. 21. 4. 1937, predica. Na poti na delo ji je na poledeneli cesti kolo spodneslo, da je padla in si poškodovala koleno leve noge. 2. Anžur Angela, roj. 28. 7. 1924, predica. Na poti na delo je ponesrečenki na poledenili cesti spodrsnilo, da je padla in se udarila v glavo. 3. Vidic Slava, roj. 9. 10. 1926, posluževalka razte-zalke. Pri odstranjevanju smeti izpod stroja se je poškodovanka zadrla ob lesen ročaj žimnate metle v dlan leve roke. 4. Mandelj Karel, roj. 17. 8. 1931, ključavničar. Pri brušenju železne plošče za kabel-glavo je poškodovancu zdrknila plošča na stran in mu obrusila desno roko v zapestju. 5. Repovž Alojzija, 3. 3. 1940, predica. Pri čiščenju valjčkov je ponesrečenki medeninasta kljukica spodletela, tako da se je urezala v dlan desne roke. 6. Čarman Francka, roj. 6. 10. 1940, dvojilka. Med čiščenjem vreten na dvojilnem stroju je zašla poškodo-vanki desna roka med zavorno napravo mehanične zaustavke in vreteno in ji jo poškodovala. 7. Keše Marjan, roj. 5. 1. 1934, vozač akumulatorskega vozička. Pri razkladanju bal iz prikolice je bombažna bala padla poškodovancu na nogo in mu poškodovala gleženj leve noge. H. T. Občinski odbor RKS Litija Številka: 32/64 Datum: 30. 1. 1964. TOV ARIŠ-TOV ARlSlC A! Krajevna organizacija RK in Občinski odbor RK Litija se Vam toplo zahvaljujeta za Vašo pripravljenost in humani odnos, ki ste ga pokazali ob priliki Skopske nesreče, ko ste se prijavili kot krvodajalec za pomoč ponesrečenim pri reševanju njihovih življenj. Zaradi velikega števila prijav so bile momcntalne potrebe krite z najbljižnjimi krvodajalci in s tem ni bilo potrebe, da bi vsi prijavljeni prišli v poštev. Po sedanjih izkušnjah zaradi pogostih elementarnih nezgod in rednih potreb pri sodobnem zdravljenju, pa je naša dolžnost, da dobimo čim večje število krvodajalcev za pridobivanje zadostne količine krvi, ki mora biti ob takih prilikah na razpolago. Upamo, da je Vaša pripravljenost in požrtvovalnost še vedno taka, da se boste sigurno odzvali na odvzem krvi ob naši redni krvodajalski akciji, katera bo od 25. 3. do 27. 3. 1964 v Zdravstvenem domu Litija. Lepe pozdrave! Tajnik: Predsednik: Minka Sterlckar 1. r. Albin Jesenšek 1. r. Objavljeno pismo je poslal Občinski odbor RKS--Litija vsem prijavljenim krvodajalcem. Upravni odbor sindikalne podružnice kot vodstvo podjetja vabita vse člane kolektiva, da izvršijo svojo dolžnost. Kadrovske vesti V mesecu novembru 1953 so bili na novo sprejeti v podjetje: 11. 11. 1963 Stvarnik Jernej remont strojev 12. 11. 1963 Nejedly Jože stročnarna 13. 11. 1963 Razpotnik Vida predilnica I 18. 11. 1963 Pavliha Milena stročnarna 18. 1L 1963 Witvicky Irena čistilna kolona 18. 11. 1963 Kolman Frančiška sukalnica 18. 11. 1963 Bezgovšek Silva sukalnica 18. 11. 1963 Lamovšek Ana sukalnica 18. 11. 1963 Primc Terezija sukalnica V mesecu decembru so bili na novo sprejeti: 4. 12. 1963 Balant Alojzija sukalnica 5. 12. 1963 Zimšek Zofija sukalnica 16. 12. 1963 Obolnar Amalija vlagalnica 18. 12. 1963 Rupnik Kristo zidarska skupina 18. 12. 1963 Poglajen Terezija sukalnica 18. 12. 1963 Železnik Dragomira sukalnica 18. 12. 1963 Erjavec Jožefa sukalnica 18. 12. 1963 Ceglar Ivana sukalnica 18. 12. 1963 Bizjak Marija sukalnica 18. 12. 1963 Habat Vera sukalnica 18. 12. 1963 Jug Ljudmila stročarna 19. 12. 1963 Glavač Jožefa predilnica II 20. 12. 1963 Benegalija Ljudmila sukalnica V mesecu novembru 1963 so zapustili podjetje: 9. 11. 1963 Lajevec Ivana samovoljna zapust 26. 11. 1963 Praprotnik Anica lastna odpoved 30. 11. 1963 Erjavec Anton lastna odpoved Upokojenke v V decembru je bilo upokojenih kar 6 delavk in sicer: 1. BREGAR FRANČIŠKA, roj. 7. 10. 1913 v Ljubljani. V 16. letu starosti se je zaposlila pri Kmetijskem posestvu Ponoviče, kjer je delala 4 leta, nato je bila zaposlena kot kmečka delavka na Bledu ca. 10 let, po osvoboditvi pa se je leta 1946 zaposlila v našem podjetju, kjer je delala do upokojitve. Delala je kot pre-dica na raztezalki. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 17 let in pol. 2. DOLŽAN JOŽEFA, roj. 8. 3. 1912 v Litiji. V našem podjetju se je zaposlila 24. 7. 1933 in je delala v tem podjetju ves čas do upokojitve. Njen mož je sodeloval z NOV in bil aktiven borec od jeseni leta 1944. Istega leta je v NOV tudi padel. Tudi sama je bila sodelavka NOP. Po osvoboditvi se je zaposlila v tem podjetju 19. 9. 1945. Nazadnje je bila zaposlena v sukalnici kot su-kalka. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 28 let in pol. 3. GERNEDEL HELENA, roj. 14. 4. 1910 v Železnikih pri Škofji Loki. V našem podjetju se je zaposlila v 15. letu starosti in sicer 12. 12. 1925. Zaposlena je bila tu do leta 1930, nato ponovno od 1933 do 1940. Med okupacijo ni bila zaposlena, po osvoboditvi pa se je ponovno zaposlila 25. 9. 1945. Delala je kot predica na prstančnih strojih. Njena delovna doba v našem Podjetju znaša 30 let. 4. MAHKOVEC ANA, roj. 18. 7. 1911 v Prelesju pri Polšniku. Doma je živela do 11. leta starosti, nakar je služila kot kmečka in gozdna delavka do 19. leta starosti. V našem podjetju se je zaposlila 9. 9. 1930 in je delala do 1942. leta. V mesecu decembru so zapustili podjetje: 2. 12. 1963 Vidic Ana upokojena 2. 12. 1963 Merčnik Marija sporazum 7. 12. 1963 Gorenc Mihael disciplinski odpust 11. 12. 1963 Dolžan Jožefa inval. upokojena 18. 12. 1963 Razpotnik Jože lastna odpoved 21. 12. 1963 Uštar Justa upokojena 31. 12. 1963 Gernedl Helena upokojena 31. 12. 1963 Remec Albina upokojena 31. 12. 1963 Mahkovec Ana upokojena 31. 12. 1963 Bregar Frančiška upokojena V mesecu januarju 1964 so bili na novo sprejeti v podjetje: 3. 1. 1964 Pregrad Vinko remont strojev 4. 1. 1964 Pintar Bogomir čistilnica 6. 1. 1964 Černe Terezija sukalnica 6. 1. 1964 Frelih Marija sukalnica 13. 1. 1964 Sedej Bronislava sukalnica 13. 1. 1964 Skobe Marija vlagalnica 13. 1. 1964 Celesnik Danica sukalnica 13. 1. 1964 Bitenc Amalija sukalnica 13. 1. 1964 Lukančič Ana sukalnica 13. 1. 1964 Simonič Stanka sukalnica 13. 1. 1964 Vodenik Terezija sukalnica 13. 1. 1964 Koleša Marija predilnica I 13. 1. 1964 Koleia Alojzija predilnica I 13. 1. 1964 Hauptman Ana sukalnica 16. 1. 1964 Beber Frančiška sukalnica 22. 1. 1964 Jelnikar Alojz predilnica II V mesecu januarju 1964 sta zapustili podjetje: 4. 1. 1964 Polak Veronika invalidsko upokojena 20. 1. 1964 Omahna Marija samovoljna zapustitev H. T. decembru 7463 NASE UPOKOJENKE: Dolžan Jožefa, Remec Albina, Bregar Frančiška, Uštar Justa, Mahkovec Ana in Gernedel Helena Med okupacijo je živela v Litiji do 1944. Mož je bil borec NOV od začetka leta 1943, sama pa se je z otrokom umaknila v ilegalo februarja 1944. Sodelovanje z NOV ima priznano od junija 1943 enojno, aktivno sodelovanje — dvojno — pa od junija 1944. Po osvoboditvi se je zaposlila ponovno 15. 10. 1945. Delala je v sukalnici kot predica na prstančnih strojih. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 27 let in poL 5. REMEC ALBINA, roj. 12. 1. 1915 na Jesenicah. V našem podjetju se je zaposlila v 15. letu starosti, in sicer 25. 8. 1930. Zaposlena je bila do 1941. leta. Med okupacijo ni bila zaposlena. Njen mož je bil borec NOV od 1943 do osvoboditve. Sama je tudi sodelovala z NOP od leta 1942 in ima od tega leta priznan čas sodelovanja enojno, od leta 1943 pa dvojno. Od marca 1944 do osvoboditve je živela z otrokom in materjo v ilegali, kamor se je umaknila pred aretacijo in izse-Ijeništvom. V našem podjetju je delala kot pakovalka do leta 1941. Po osvoboditvi se je zaposlila 19. 9. 1945 in je delala vseskozi kot vlagalka preje. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 27 let in pol. 6. USTAR JUSTA, roj. 27. 9. 1913 v Kresnicah. V našem podjetju se je zaposlila v 16. letu starosti, in sicer 1. 10. 1929 in je bila ves čas zaposlena tu. Po osvoboditvi se je zaposlila 18. 6. 1945. Delala je kot sukalka v sukalnici. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 32 let. Podatki, ki smo jih dali o teh upokojenkah so sicer zelo skromni, vendar če pogledamo samo delovno dobo, ki so jo te delavke prebile v podjetju lahko precenimo, da so odšle delavke, ki so imele mnogo delovnih izkušenj, ki so jih v letih službovanja prenašale na mlajše in nove sodelavke. Nadalje koliko truda in energije so vložile v tem času v delo in s tem prispevale k splošnemu uspehu podjetja. Prav vse bomo pn bodočem delu pogrešali. Ob upokojitvi so se od njih poslovili direktor, predsednik delavskega sveta in referent za kadre. Direktor podjetja jim je izročil denarne nagrade, ki pripadajo upokojencem po sklepu DS. Vsem upokojenkam želimo, da bi preživele še mnoga zdrava in srečna leta! L. R. V januarju je bila invalidsko upokojena POLAK VERA, roj. 17. 12. 1918. Zaposlila se je v 15. letu starosti kot kmečka delavka in je bila tako zaposlena do 21. 1. 1943 2e pred tem časom je sodelovala v NOV in zaradi tega bila izseljena v civilno taborišče 21. 1. 1943, kjer je bila do jeseni 1943, takrat je bila iz taborišča izpuščena in se je vrnila domov ter spet nadaljevala z delom za NOP. Aktivno sodelovanje z NOV ima priznano od 1. 1. 1943. V našem podjetju se je zaposlila 30. 9. 1947 in je delala kot vlagalka preje v vlagalnici. Finančno in materialno poslovanje »Tovarniškejra obveščevalca« v letu 1963 V preteklem letu je izšlo 9 številk našega glasila. Vsaka številka je bila tiskana v povprečno 802 izvodih. Dohodkov v zvezi z izdajanjem glasila nimamo, ker prejemajo list vsi člani kolektiva kakor tudi organi, katerim smo po predpisih dolžni dostavljati obvezni izvod, brezplačno. Izdatki za »-Tovarniški obveščevalec« pa so bili v letu 1903 sledeči: Stroški tiskanja........................ 651 728 din Avtorski honorar (s prispevki) ... 79 635 din Izdatki skupno . . . . . . . 731 363 din Uredniški odbor Ali že veste? da je na območju pošte Litija, (kamor spadajo Litija, Ponoviče, Zg. Log, Sp. Hotič, Bitiče, Breg, Pod-šentjur. Veliki vrh in Širmanski hrib) prijavljenih že okoli 1120 radijskih, 110 televizijskih in 40 tranzistorskih sprejemnikov! V. V. GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE — »JOŽE MOSKRIC« V LJUBLJANI KARNEVAL - LUNA 1964 V lanskoletni karnevalski povorki je sodeloval naš kolektiv s skupino, ki je predstavljala harem in prejela tudi tretjo nagrado. V letošnji povorki pa sta sodelovali kar dve skupini, in sicer skupina ciganov in deklet v slovaških narodnih nošah. Harem v karnevalski povorki leta 1963 Žanjice v pestrih slovaških narodnih nošah