.......... K NvTeoTuJrcn^i^^^^ /">1 T A Tk, T A T^ ^^V TPV A ^ "l^Sr^v^^l fjl < v Zedlnjenih državah > llj ■ I /% ^^ |%| /1 M B ■ B /1 Jib the United States;- III Velja za vse leto ... $3-50 ^LJI " ^ fWlM XjLAwVx M W 1 m, R I««ed every day except Sunday* ft Za pol leta......$2.00 if J V Lrgg^pgg.J List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: «87« OOBTLAHPT. Entered m jUcond-OI— Matt«, »epUmber 11, 1909. at the Post Office at Hew York, H. Y„ ander tb« Act of Ooo^ren of Marek t, 1S71. TELEFON: 4687 COKTLAKD? NO 45. — STEV. 46 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 23, 1918.'— SOBOTA, 23. FEBRUARJA, 1918, VOLUME XXVL — LETNIK XXVL Pomen Jadrana za Italijo. ——ooo-- ADMIRAL P. T H AON DI REVAL POVE, ZAKAJ MO RA ITALIJA IMETI DALMATINSKE OTOKE. — TEŽKO JE PREPREČITI NAPADE. — ITALIJA IMA SAMO DVOJE PRISTANIŠČ, AVSTRIJA PA IMA PRIPRAVNEJŠE OBREŽJE. — PlfiE EDGAR AN SEL M0WRER. -ooo- T t- Of! fti»,| with th* po«t maatcr al Nr* York, N. T ot Ftb TS, o* by tb? Art «.f Octoto^-r 1?17. Rim, 21. februarja. — KeScnje jadranskega problema je m lrrlijo tako velikega pomena, da se mora smatrati za mednarodno vprašanje, katerega resenje zadene tudi svetovni mir. To je tudi pravi vzrok, zakaj Italija tako trdovratno zahteva Dalmacijo in njene otoke. Zaradi tega je važno, da se določi, katere točke mora Italija kontrolirati, da zavaruje svoje obrežje. Pripomnili se mora tudi, da laški uradniki v zunanjem ministrstvu niso svetu sporočili vsebine pogodbe, tako daf da m ravno je bila pogodba objavljena, n; vladnim krogom in uradnikom dana svoboda, da bi podali natanČu iz j* ve glede pogojev. Danes popoldne me je sprejel v svojem uradu v Rimu >«•!' >taha la^ke mornarice, ali kakor bi rekli, vrhovni poveljnik pomorskih sil, admiral P. Thaoii Di Reval. Admiral je majhen mož, belih las, rdečega lica in živih oči. — (tovori več jezikov, med njimi tudi angleško. — Kaj morem za vas storiti! — me je vprašal. — Na kratko mi razložite jadranski problem popolnoma iz mornariškega stalisea, — sem mu odvrnil. — - Rodite iHilj jasni, — je rekel admiral smeje. e več; voda na vzhodni strani je čista, na naši strani pa nekoliko motna. Dosledno je naše podmorske . čolne, kadar gr«do k napadu, mogoče videti, med tem ko njihovi ostanejo nevidni. Konečno, ker se največ napadov vprizarja zjutraj, je stališče solnea za nje ugodno. — Ali bi kontrola dalmatinskih otokov izenačilo to zadev v, f — Gotovo, kajti to bi preprečilo uporabo kanalov za — Ali imajo otoki sami na sebi kako veljavo, ali samo kot morska bata! Nekateri večji otoki imajo sami na sebi nekaj veljav*-; vse je mogoče porabiti za baze za majhne ladje, toda moderna vojna jih je nadkrilila. Mnogo bolj so važni /:\ /a^čito, zaradi tega morajo pripadati nam. Prebivalstvo na vseh govori italjansko. Ali bi posest otokov pred reškim zalovom onemogočila U]>oral>o pomorske baze ? Veste, da je to v soglasju s pogodbo. Yd mira 1 »e Je smejal, ko je odgovoril: Politika ni moj posel. Njegova eksežrnea. baron Nomina mi -e ni sporočil pogodbe. dasiravno je že bila pretirana v zbornici. katera mesta, da preidemo na drugi predmet, v Dalmaciji so najbolj italjanska i — Zader in Dubrovnik (Dubrovnik je po pogodbi prej pux-en ouoiou, ki vladal obrežju na oni strani, morebiti .1 uiro*d«»vn notni. Dovolite mi eno vprašanje: Ali je mogoče, ako imate v svoji |*nsesti Valono, zapreti Otrantsko morsko o-| ž i no i — Dandanes se ožina zaradi podmorskih čolnov ne' limn* zapeti. Otrantska ožina, je na nekaterih krajih 1000 metrov globoka. \'alona mora služiti za središče za rešen je Albanije. Zdaj pa moram iti. — Se eno, zadnje vprašanje: Ali ste bili zadovoljni z zadnjo mornariško konferenco v Rimu? — Popolnoma. Ni bila zadovoljna samo Italija, temveč go se ideje vseh zastopanih narodov strinjale z načr-t i. Ta kouferenca je bila zelo koristna. Upamo, da jih bomo imeli Še bolj pogosto, ne sicer v določenih časih, temveč od časa do časa. Vaš admiral Sims je zelo prijaven in uljuden. — Je brez predsodkov, — sem odvrnil. — Da, pa tudi odkritosrčen. Bil sem zelo vesel, ko mm ga spoznal Zdravi! Obiščite me zopet. Ako zunanjost kaj velja, potem je UalijTa dofcro i* K ttf J-MJI -t. jm . 1 » / Mtt lunini« iifftr—'— -------»——^ Nemci na potu proti Petrogradu. ! VELIKANSKI VOJNI PLEN. — NEMŠKE BOJNE LADJE PROTi REV ALU. — NEMŠKI CILJ JE ZDAJ PETROORAD. — NAJLAŽJE PRODIRANJE V ZGODOVINI. — B0LJŠEVIKI POZIV LJAJO NA BOJ DO SMRTI. — KRYLENKO POŽIVLJA NA "PRAVO REVOLUCUONARNO MOBILIZACIJO. — "NARODNI TERORIZEM SE MORA POSTAVITI PROTI SOVRAŽNIKU". — , RUSKI MIROVNI SEL — BOLJŠEVIKI BODO P0STRELILI VSAKOGAR, KI NE BO HOTEL KOPATI STRELNE JARKE Tru«- trs_i!»li.U<->c flkMl vrt t.h thč j-^i master nt York. N. Y on F* h IMS. r.^u^fd bj Lfia Act O« October 6. J917. London, Anjrli.ia.. 22. februarja. Pf tr >frra wki dopisnik Exnr^-svi pi-da se je v sredo bližalo Revahi 4-5 zura.škiii bojnih ladij. l*ri K'1-valu so izkrcali vojaštvo. Berlin, Nemčija, L'2. februarja. Nemška <>ete «w> vkorakale v Min*k na svojem pr>tu proti \*zhodu v Kupijo. Na.^; po.ki &o za^e-dli ^inivski o-rok. potem ko so preicoraC-iic zamrznjeno morsko ožino, so korakali v F.sumijo in zavzeli Leal. Na poni >ob zalivu pri Kifri. skozi Per-niffal in Lemzal, so se nekoliko časa vršili hoji, v kau-rih je bilo zajetih 500 ujetnikov in 20 topov. Naš.1 t^ te vn šle <»iio/i Wenden i-n ziaj pr^tl Wolmarjem. Med Dvinskom ixi Pinskora prodiramo prr.ti \zhodu. Prodiranje se na eeli fronti. Zavzeli smo važna železniška križišfa. Bovno je sovražnik izpraznil. Nemogoče je podati približno cenitev plena. Do xdai je bil naznanjen sledeei plen: Ujetniki: jreneral, ki je zapovedoval eni armadi, vee divizijskih fioT^jBikov, 425 častnikov in 8700 mož. Plen: 1353 topov, 120 krojnih puftk. 4 do 5 tisoč avtomobilov; vlaki z okoli 1000 vozovi, nekaten med njimi so naloženi z živežem; aeroplani in neprecenjetLa množina drusteea vojnega materjala. Petrograd, Rusija, 22. februarja. Predno j* sovjet komisarjev odposlal v Berlin brzojavko o predaji, je imel sejo, pri kateri se je odločil z enim crlasom večine v prilog miru. Točki, ki je bil za to. da se bori do konca, je nepričakovano prešel na drnjro stran in tako j*1 odločil izid. Sinočne tajne stranke so ostro obsojale zunanjega ministra. Tro-cki bo morebiti resiprniral. Letski infanteristi so uneli v Smolnem za vodn s^jo v protest proti miru. Dre v i bo zopet tajna seja vladnih strank. Obe stranki, boljseviki in levica socijaiističnik revolueijonarjev, si v glavnih vprašanjih stojita na-: sproti. Petrograd, Rusija, 22. febr. — Sinoči je bila izdana iz Smolnega zavoda proklamacij.% ki poživlja na odpor proti nemškemu prodiranju in poživlja vse Ruse, da branijo domovino in razglaša nad Pe-iroj^radom vojuo stanje. Prokla-maeijo je podpisal ministrski pred- Vojaki-izdajalci. ! True translation fllM with the poet I m&tiLer at New York. S. Y. on Feb. 22, ! 119H as rwiulred by the Act of October ; 1817. Camp Lewis, Tacoma, Wash., .22. februarja. — Danes so zaprli štiri vojake narodne parde in čakajo samo predsedniškega, varanta iz Washintrtoua. Kakorhhro se bo to zpro-iilo, jih bodo zaprl kot tuj-jee sovražnike, ki so osnovali zaro-jto, da pogrele svoje častnike, ka-korhitro »topijo na evropskem bojišču v akcijo ter da izroče vse ameriške vojake v njihovih organizacijah Nemcem. Imena teh vojakov iina vojaški državni pravdnik. ki se popolnoma ravna, po naročilih, katera do-bi^a iz JTashinfrtona. V Camp LewU so začeli d&nes splošno iztreblja vat i tujce sovražnike. Danes so odslovili iz vojaške službe oseb. | Washington, D. C., 22. febr. —1 Uradniki vrhovnega vojaškega so-1 dilča ao izjavili danes, da se bodo mdrftli vojfki narodne armade, ki so obdolieni izdaje, zagovarjati pNd vojnim sodiioem. fatHahko moJoSTda bo^obm- sednik Lenin in boljše\iški vrhovni poveljnik Krylenk,> ter "Privolili smo o po-ipi^ali mi-vo\nu- pogoje zn ceno velikanskih koncesij v namenu, da s«e reši do-movina konečne^a izrčpanja in u-ničenje revolucije. Zopet enkrat je v tej težki uri nemški delavski razred pokazal, ia je nezadostno od-loecu, da b: vstavil mr»čno zločinsko roko svojefra lastnega militarizma. Nismo imeli druge izbire koi sprejeti }K>poje nemškega im perjallzma. dokler jih revolucija ne izpremeni ati pa prekliče. Nemški vladi se prav nič ne mudi odgovoriti; oči vidno ima namen polastiti se kolikor mogoče važnih postojank v našem ozemlju. Sovražnik je zasedel Dvinsk, Wcr-der in Luck Ln nadaljuje z lakoto zadušiti najvažnejša središča revolucije. Mi pa smo celo Še sedaj prepričani, da se bodo nemški delavski razredi vzdignili proti delovanju vladnih krogov, ki hočejo uničiti revolucijo; toda za gotovo ne moremo napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Nemški imperjalt»ti se ne plašijo ničesar, kar bi moglo uničiti avtoriteto sovjetov, in da bi potem vzeli kmetom zemljo. Komisarji poživljajo vse lojalna sovjote in armadne organizaeije, da vporabijo vsa sredstva, -ne je treba postreljati, kjer se naj-1 d-ejo. Soeijalisti, domovina je v nevarnosti. Živela narodna soeijalna revolucija!"_ Vojna poročila. I True translation filed with the post master at New York. N\ Y. on Keb. 23, 1518 as required by the Act of October 1817. Paris, Francija, 22. februarja. Ob celi fronti so bili hudi artilerijski boji, posebno pa v okolici gozdov pri Piuonu, Olievreuxu in ob Californijski planoti, But te du Me-snil in HartmannsweUerkopfn. In-fanterijskih bojev iij bilo. NoAco poročilo: Danes ni bilo na naši fronti va-nih dogodkov. London, Anglija, 22. februarja. Včeraj zvečer je velik sovražni oddelek naskočil dve naši postojanki v blimi Vpres-Roulers železnice; I>ogrešamo nekaj naših mož. Včeraj zjutraj je bil sovražni napad na postojanke, katere so držale belgijske čet« v okrajn Mer-cken, odbit z artilerijo in strojnimi puškami. j Sim, Italija, 22. februarja. — 'Bili so majhni artilerijski dvoboji od Stilfekega prelaza do Astico Na nekaterih dragih mestih fronte je bil offeaj malo bolj živahen. Naše baterije so'koncentrirale o-' geti j na sovražne Čete pri Fozi in n* »uretmapadnrm pobo&jn gore Grappa; ravno tako sc ta£ cAT gibo obrtreljrrrii mvrmtao ntile-1 —.....iitf,, mm,-1.-atr-«^^■ rijo v dolini Frenzule in Brente. Sovražnik je z veliko silo obstreljeval jugozapadno pobočje Mon-tello. Pri Grave di Popod'opulo so sovražfne poizvedovalne četo oživile operacije. Neka angleška patrol a se je spopadla s sovražnikom na desnem bregu Pijave. Naše patrole so prodrle do malega otoka Polina ter so se vrnile z dvema sovražnima strojnima puškama. Tekom jutro so angleški a vi jat i-ki bombardirali sovražna letališča severno in južno od Oderzo-Porto. STuaro železniške črte. Tekom dneva sta bila v zračnih bojih izstrelejna dva sovražna aero plana ; enega je izstrelil angleški letalec. Hertling. Trn« translation (itod with th» post manter at New York. X. T. an Fab. n, I lilt, mm required by the Act of Oetotw «. W7. Kodaaj. Dansko, 22. februarja. Berlinska ' Vossiche Zettang' pra-•vi, da bo nea^Bci djriairal- Irnrinr i Von Hertlitlg jbvoHl ir ^dtfdcljBk v rsjhstagq o ran—ijtti ndi^ph. & t M • ■ ' . I (i ~ rte i.....i i liiiiiiiiiliTMifr - it Tir Iz Avstrije. -ooo- BURNI PRIZORI V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU. — CESAR KAROL JE ZAGROZIL, DA BO PRIČEL ABSOLUTNO VLADATI. — AVSTRIJSKI SOCIJALISTI PODPIRAJO PREDSEDNIKA WIL SONA. — SKLICANJE VELIKIH SOCIJALISTIČ-NIH SHODOV ZA PRIČETEK POGAJANJ Z WASH INGTONOM. — SLOVANSKI BLOK V OPOZICIJI PROTI VLADI. -ooo-- True tranelstlon filed with the postmaster at New York. N. T on l>b 23, 191S, as required by the Act of October 1$17. Amsterdam, 21. februarja. — Avstrijski soeijalisti so sklicali velika zborovanja, na katerih bodo dali izraza svojim zahtevam, da se takoj prične z direktnimi mirov nimi pogajanji z Združenimi državami. Soeijalistiena stranka je vložila interpelacijo na ministrskega predsednika von Sevdlerja, v kateri zahteva sprejem ugotovila predsednika Wilsona, tikajočega se principov, na temelju k ate rili bi se dalo razpravljati o — splošnem miru. Soeijalisti zahtevajo, da napravi ministrski predsednik takoj korake za otvorjenje pogajanj med Avstro-Ogrsko ter Združenimi državami. Avstrijski cesar je posvaril voditelje različnih dr-žavnozborskih strank, da bo razpustil državni zbor ter vladal deželo s pomočjo absolutnih metod, če bi ne bilo mogoče zagotoviti večine za provizorični državni proračun. Divji prizori v avstrijskem državnem zboru v torek, ob priliki govora ministrskega predsednika von Sevdler-ja, so opisani v neki brzojavki z Dunaja na berlinsko "Vossische Zesting*' takole: — Čehi in ostali Slovani so ob gotovi točki govora ostentativno zapustili dvorano ter ostali zunaj tekom večjega dela govora min. predsednika. Čuti je bilo medklice: _ — Laži! Izdajstvo I Povejte to onim v Berlinu! in slične izraze. Ministrskega predsednika so slišali le oni, ki so bili v njegovi neposredni bližini. Čehi na vse načine protestirajo proti novemu prodiranju nemških čet v Rusija. Poljaki so skrajno nevaljni radi postopanja avstrijske vlade ter zahtevajo, da ae mejo Ukrajine določi ob teku reke Bug in da mora odstopiti grof Černin, avstrijski zunanji minister. Haag, 21. februarja. — Dejstvo, da čuti časopisje potrebo ponovno zagotavljati popolen sporazum, ki obstaja med Nemčijo in dvojno monarhijo, je dovedlo ljudi do prepričanja, da dejanski obstaja pomanjkanje harmonije. "Pester Lloyd" in "Az Est" sta objavila ugotovilo iz diplomatičnega vira, v katerem se glasi, da se je kljub gotovim razlikam v načinu postopanja napram Rusiji _ vendar uravnalo avstrijsko stališče v popolnem soglasju z zaveznikom; da ni v Medlega nobenih resnih razlik ter da se nahaja Avstrija v vojni z Rusijo prav tako kot — Nemčija. Aneksionisticni katoliki list "Koelnische Volkzei-tung" je objavil članek, v katerem se glasi, da prevladuje tako v Nemčiji kot v dvojni monarhiji čustvo, da se politiki in istočasno izjave grofa Černina in grofa Hert-linga ne skladajo in da je odgovor predsednika Wilsona le še povečal tozadevno čustvo. List pojasnuje, da se tiče razlika v mnenju prav posebno razlage poročila iz Washingtona. Gl^si se, da ni predsednik Wilson niti sprejel niti odklonil predloga ter smatra, da so gotove koncesije v- njegovem govoru napravile v Avstriji gotov utis,'da pa bi odgovor grofa Černina. katerega so obljubljali takoj po njegovem povratku iz Berlina, ne smel biti'težaven. List zahteva, da se javno mnenje v Avstriji takoj in formira; da more biti odgovor na predsednika Wilsona edinole — zanikalen. Nadalje pravi članek, da mora predsednik Wilson spoznati, da je ideja ločenja Nemčije od njenega zaveznika velika politična zmota, posebno, če želi poslovati kot posredovalec pri svetovnem miru. Nemško-avstrijska zveza bo tekom leta vzdrževala svetovni niir. V članku se pojasnuje, kako zelo so odvisne te dežele druga od druge v ekonomskem in pol t i enem oziru. Po razmotrivanju o vseh posameznosti te zveze se končuje članek z izjavo, da morajo biti ponovni poskusi stika med Dunajem in Washingtonom ter poskusi izmenjave idej le gKprosta oblika in da bo referendum politika predsednika Wilsona le zadeva enega moža, v kolikor je prizadet grof Černin: — Berlin in Dunaj zasledujeta isto politiko! . , ,qjgOCAJTE SE_ NA "GLAS .HAJtQDA", NAJ- |VX&JI 8LOVX&8KI DNZVJVjJL V ZDS. DRŽAVAH. - GL5S NAKOPA, 23. FEBft. 191? "GLAS NARODA*' ? i (Shoreoiaa Daily.) 9 OvMd and published tof th« KL071H10 PUBLISHING COMPANY (a corporation) I4IWL Pr*+6**L LOCia BENEPIK. Traanrer Place or BateM of tkc corporation and addreawc of a bore offlaenj C Qortlaadt Street, thorough at Manhattan. New York City. N. T.__ Ba aaio leto velja list aa Ameriko Za celo leto za marto New Tork 90.0C ta Oai^ado-------...______f3.SC Za pol l«u «a mesto Ne« York.. 100 Ca pol wu —........ 2.00 I Za Četrt ieta za meato New York 1-50 ^ft leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... <.0f> flLAS NAHODA" izhaja mk dan lrrsnnSl nedelj ln praznikov. "O L A H NARODA" ("Voioa of the People") ImM »t«tt daj except SukUts and HoUdaje _Subscription yearly S3-50. Mr«tiwai< ut en apnwnt DopUl bm podplaa ln osebnosti se ne iniobčajejo. Denar naj a* bitsovoll poSUttl po — Money Order. M vmmhM kraja naroCalkor prosimo, da se nam tudi prejinjd fclšaMt _na ros nI. da hitreje aajdemo naslovnika. Dopisani Is poEljatvam naredite ta naelcr: -O L A 8 NABODA" P Port tandt 9L. K4m Yorl Oktj TWefon: 'JfTTn Cortlandt. Nemška vlada in nemški narod. ir^r u >. juiiuii tj*dt with thf pe«t niistir at NVw Tur«, N V mi K«rb. 'zi, m.m 1*1» n« r^-iired t>> the Act of October C. JMt. Ni lahko govoriti brez vznemirjenja o predmetu, ki je tako pobi sedanjih grozot ter občega ogroženja kot je "furor fcermanieus" ki opustoša sedaj sv<*t. C V pa hočejo Amerikanei razumeti sovražnika, s katerim se nahajajo sedaj v vojni, jim je mogočo doseči to le potom ostrega intelektualnega premišljevanja. — Namen toga članka je vsled tega za trenutek pustiti na stran ogorčenje, povzočreno vsled suženjstva v Belgiji, stradanja na Poljskem, masakra na Iztoku ter izdajstva v Ameriki ter opazovati duha in namene naroda, ki je odgovoren za vse to strmoglavi j en je moralnega zakona. Na- predsednik je udaril na pravo struno k takemu razumevanju, ko nas je prosil, naj delamo razliko med n«-m>ko vlado in nemškim narodom. V naši lastni deželi bi bilo tako razlikovanje nemogoče. Xaš kongres je naše glavno vladajoče zastopstvo, zmožno, da po svoji volji kritizira eksekutivne sile. kot dela to naprimer v sedanjem trenutku ter tudi zmožno, da tvori samo v slučaju potrebe veliko sodišče za proees proti glavnemu ekseku-t ivnemu uradniku. N ad.nljf1 se kongres stalno obnavlja potom novih volitev tako da njega člani napeto poslušajo glasove svojih vonieev. Keuiei so v zadnjem času tudi trdili, da imajo repre-seutaiivno vlado. Kljub temu pa vidimo vladarja, katerega m jih»goče odstaviti potom kakega postavnega postopanja t» r kongresa ali raj hs t a ga, ki je izvoljen na dol-intervale ter potom sistema, ki namenoma pridržuje volitve v rokah manjšine višjih slojev. . Kazen?ega pa je najhujše to, da nemške eksekutivne >i.l«' ne le odrekajo pokorščino temu državnemu zboru. — lemve«'- da eelo kaznujejo njega člane, ee si slednji drznejo kritizirati eksekutivo. < V se ohrani te točke v spominu, je jasno in očividno. da j«' opaziti dejanski dva različna dela nemškega naroda. \ ladajočo aristokracijo ter narod, ki nima nikake be-s»'d»». Ta dva dela lahko čustvujeta in delujeta v harmoniji; »■•• se pa v kakem slučaju nazori ločijo, je narod tako br« z vsake pomčoi, da ima eelo revolucija najmanjše upanje rešiti ta narod iz sedanjega suženjstva. Vsled te^a je to, kar Nemci tako radi imenujejo svojo "prostost" v resnici le — iluzija, domišljija, rastlina iz evi t Innjaka, ki usahne ob prvem dihu mrzlega vetra. N'a kak način pa so se vzdržale te razmere .pri življe-n ni ' Zakaj je Nemec vedno pripravljen zagotavljati: Ha, jaz s«-n» prostejši kot ste vi, kljub vaši hvalisani demo- Na prvem mestu je on navadna prostaška duša, ki ljubi, da se mu že vnaprej začrta življensko pot. C^e vidi kak Nemec |>ot značeno kot verboten", bi niti v sanjah ne mi lil na to, da bi šel po njej. On sprejema postave s hvaležnostjo, čeprav nalagajo naslednje največje omeji- Na drugem mestu pa je nemška vlada dejanski udej-stvila izvrstne postave v dobrobit delavskih razredov, za starostno zavarovanje itd. Nadalje se nemška vlada skrbno varuje zadrževati svoje volilee pri stvareh, pri katerih najdejo slednji svoje resnično veselje. Nemec lahko nastopi proti svoji ženi ali otrokom ter \ številnih drugih zadevah vsakdanjega življenja kot bi Amerikanec nikdar ne mogel — ter tudi ne želel, da bi mogel. Vsled tega pa pravi Nemec čisto naravno: — Jaz sem prostejši kot pa ste vi! i odpiranju teh zahtev od »Irani Nemčije pod slabo pretvezo, da se ne sme na-pasti časti Avstrije s tem, da bi se zahtevalo od nje, naj ne uda in umakne. Čast enega ministra ali čast. ene kronana glave naj se napravi izgovorom za pretojo umorov in razdejanja, ki naj bi obsegalo celi svet! A celo v temjl^^t^smo se nekoliko držali nazaj! — • ska; prekinili naj. bi svojo sodbo, dokler bi Nemčija ne ugotovila svojega lastnega stališča. To naše stališče je bilo še vedno nepristransko tekom prvih mesecev velikega konflikta. Človek pa. ki se še vedno drži in oprijema tega stališča, sedaj po treh letih razkritja glede novega nemškega stališča, se brezbrižno ali pa namenoma skriva pred tem, kar so sedaj — ugotovljena dejstva. Imamo na razpolago lastne izjave Nemčije, večkrat ofieijelne vladne izjave, glede skoro. vsake točke, ki .pride pri tem vpoštev. Te izjave so naravnost pretresljive glede trdovrat-nosri in vstrajanja pri najbolj očividnih potvarah, lažeh in pretenzijah. Ti presenetljivi dokumenti so deloma namenjeni za "domačo uporabo" in mi smo že zdavnaj izvedeli, da bo Nemec vrjel skoro vsako stvar, katero mu natvezi njegova vlada. Stališče Nemca se nam zdi v resnici paradoksno. — * — Moja vlada bi me ne mogla ter bi me ne hotela nalagat i. Če pa stori to, stori modro in v moje dobro in — vsled tega jim bom vedno vrjel. Z drugimi besedami sprejme on za svojo namenoma slepo vero ki je izključno čustvena in neintelektualna. Bismarck se je lagal Nemcem na popolnoma slieen način v pričetku vojne leta 1870 in raditega so ga Nemci od tedaj naprej vedno obožavali. Sedanja nemška vlada se je lagala Nemcem na popolnoma sličen način v pričtku sedanje vojne ter jim zagotavljala, da je Francija v orožju prokoračila mejo. da se je Evropa združila v popolnoma neumiljivem sovraštvu proti Nemcem in da se morajo boriti, da rešijo svoje domove. Na jjodlagi te teorije so se Nemci od onega časa naprej borili neustrašeno in z junaštvom in lojalnostjo, ki je bila največja nesreča za ostali svet. Ali je to edini vzrok, zakaj se nahaja nemški narod v vojni? — ' . . Gotovo ne; to je le najbolj častna stran cele zadeve. Na dnu prevarane lojalnosti leži namreč — resnejša resnica. Nemca se je varalo od strani njegove lastne vlade; kajti on je hotel, da se ga vara, ker je v srcu simpatiziral z vlado ter želel, kar je želela njegova vlada. Tega sicer ni želel z brezsrčnim divjaštvom kakega Bernardi-ja, — temveč s prazno nečimurnostjo otroka. Skozi dve generaciji ga je njegova vlada skrbno učila, da je on — najmočnejša, najmodrejša, najplemenitejša oseba na svetu, od Boga poslani gospodar sveta — in on je hotel to dokazati ter prisiliti tudi druge narode, da priznajo to. Potem ko se mu bodo poklonili ter ga molili, jim je hotel vladati zelo milo, tako milo kot vlada svojo lastno družino — kadar namreč čuti razpoloženje biti mil in prijazen. Pri tem se je treba spominjati dejstva, da je bil nemški narod stalno tlačen od tujih zavojevalcev skozi celi Srednji vek in prav do zadnjega stoletja. Tlačili so ga Franki, Normani, Španci pod Karolom V., Švedi pod Gustavom Adolfom, Francozi pod Ludovikom XXV. in pod Napoleonom. Vsled tega je nemški narod nesrečno zaostal vspričo rasti človeškega plemena ter se pri tem naučil smatrati vsako bedo kot temelječo na — vojaškem porazu. Ko so drugi bolj srečni narodi ravno preboleli bolezen ljubezni do militaristiČne slave, se je to prokletstvo oprijelo nesrečnega in zaostalega nemškega naroda. Bolezen se je razširila najprvo med voditelji plemena in ti so jo nato namenoma širili med celi narod. Nato, ko so čutili, da ta blaznost samaposebi ne bo dosti močna, da zavede po svoji naravi miroljuben narod v svetovno vojno, so ji dodali tudi slepilo, da skušajo drugi narodi — uničiti Nemčijo. Tako je mogoče dosedaj okrepiti z dejanskimi dokazi to sliko domoljubnega, prijaznega, dasirano omejenega in zaostalega naroda, katerega se je namenoma zavedlo s pomočjo nečimurnosti. Sedaj pa naj v kratkem na podlagi tega izpregovorimo sodbo o sedanjem položaju. ,Do sedanjega trenutka je skoro popolnoma akademi-čno vprašanje, v koliki meri moremo razlikovati med — nemško vlado in nemškim narodom. Načrte glede grozot v Belgiji; glede masakrov, glede strupenih plinov za Francijo, glede Zeppelinov za Anglijo ter podmorskih čolnov za Ameriko, vse te načrte se je izdelalo v možganih nemške vlade. Roka, ki je najbolj trdovratno ter brez vsakega kesa in čustva izvedla vse te načrte, pa je bila roka nemškega naroda. — Mi vidimo ali vsaj domnevamo, da vidimo znamenja, da je pričel nemški narod omahovati v tem svojem strašnem teku. Ta izpremeba srca pa ne prih' ja iz nastanka kakega plemenitejšega duha ali iz preporoda k višjemu človečanstvu; prihaja namreč iz sile — protiudarcev cele Evrope. Ti udarci so omajali nečimrnost nemškega naroda, ki se je pričel vpraševati glede gotovosti uspeha, dočim so pričela pomanjkanja doma preganjati slepoto one trmoglave lojalnosti, ki ni hotela videti nikake napake v svojih vladarjih, dokler so jo le slednji vodili proti vojaški slavi. Z drugimi besedami smo morali dobro premlatiti nem ški narod ter ga moramo še. predno moremo govoriti z njim — pametno besedo. V drugačnem slučaju nas bo nt mški narod pomandral kot je pomandral druge narode. Vojaki, vojni ujetniki, sorrofeiki, prijatelji in znanci. ——ooo- Preskrbujemo denarna izplačila v Franciji, Angliji, in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložiti tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti Na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVBDKA FEAHK 8AK8EB »flftrrimdt te-t, _ ^ Stv&rk,!. Y« Izkušenost Father Mollingera. Znameniti pittsbnrški duhovnik-zdr&vnik je za celo stoletje presegel svojo dobo kar se tiče medicinske znanosti. Father Motiinfer, zdravnik 200.000 pacientov je za časa svojega službovanja v Pitt>t»nr,rhn, razkril vzrok bolezni. ijrttlDo je predpisal zdravil«. Za svoje čudovite uspehe je imel 20.000 prič. Ca * .piši so izročali o njegovih medicinski u-pebih. Na tisoče jih uživa njegova z*!rax»la ter pišejo o zdravju in o novodobljeni preči. Njz-ruvo poglavitno zdravilo je bilo FATHIHt MOLr LINGERIE V RASTLINSKI ČAJ. On odstranjuje strupe lz telesa, je brez škode ter pomaga mladim in starim. Sestavljen je iz dra?osenih zdravilnih zelišč, katerih sokovi zdravijo jetrne neprillke, zaprtje, bolezni želodca in bolezni ledie. Oni. ki imajo revmatizem in oni. ki imajo glavobol ali nečisto kri slave to zdravo, starodavno naravno zdravilo. Zavoj, za en dolar, ki zadostuje za pet mesecev, se pošlje garantiran, čist in svež proti gotovemu denarju, znamkam ali money orderu. Po?!ji 5e posebej deset centov za poštnino in zavarovalnino. C> pa nočeS tako naročiti, ga lahko plačan na poŠti, ker ti ga pošljemo C. O. D. MOLUNOSR MEDICINE OO. 31 MoUinger Building 14 Ernst Park Way (N. s.) Pittsburgh, Pa. Dopisi. -i Slovenska-Hrva tska Z veza ▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena 1. januar-ia 1903 v Calumet. Michigan. Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich. GLAVNI ODBOK: PrMaednlk: FRANK GBEGOR1CH, Box £>, Dodg -lile, Midi. podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleti, Mina. Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo lilock. Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH1AS OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ABB ANAS, First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: I nadzornik: ANTON GEBZIN, Eveleth. Minn. 1L nadzornik: JOHN II. MALNAR, Calumet, Ml' b. III. nadzornik: PALI. SHALTZ, irj© Seventh St.. Calumet, Mich POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. ZGONC, Box 42T, Ely. MScn II. porotnik: VILJEM MIH ELI 0, Calumet, Mk-n. III. porotnik: FRANK LEVSTJK, Box 103, Aurora. Mtn* POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 41T Osceola St, Laurium Ukh. LTTKAS 8TEFANEC, Calumet. Mi oh. MARKO JOTICH, Cain met, Mlrh. VRHOVNI ZDRIVN1K: DR. JOHN S 9TEFANEZ, 368^ First Avrnue. Mi H'!* ODVETNIK: AMTHOXT LCCAR, Calumet, Mioh. Opomba.—Vsa dopisovanja, k ukor tu*U ,-pr m- mi*- članov ln člsi.ir naj se po511JaJo na glavnega tajnika: Ant^n Gcsbel, Slovenlc Cr.mtfan Union. Borgo Block, 5th St., Calumet, Mi- h Denarne poAljatve naj se pottljajo na blflgnjnlLn : Vtmvnt Arbanai First National Bank, Calumet. Mt h. Prošnje za novo prlstople člane ln članice naj se pošiljaj" na vrhovnega sdravnika r John S. Stefaner. 268^ First Ave., Milwaukee, Wis, Vse pritožbe naj se poMljajo ns pro«lsednlka porotnega odbora: Math. Zgorie, Box 423, Ely, Mfna. Enon Valley, Pa. Pozimi opravljamo na farmi slodeea dela: kmiimo živino, sekamo drva, donašamo premog, da kurimo peci itd. Ko bo pa pričla pomlad, pa bomo zopet prijeli za plug in bomo oi>deiavaii zemljo. | V zapadni Pennsvlvaniji ni na farmaii ravno mnogo Slovencev; povečini so Amerikanei, ki imajo lepo urejene farme. V tej oko-liei se vidijo rodovitna polja in lepa goveja živina. Krave so zdaj po $100 do $200. Alleko oddajamo v ittlekarne; tudi drapi pridelki -se prav Jaliko prodajo. Xekaleri ijimjo »e po tisoč l/ušljev j>šeuiee po svojih shrajnbah. ker se ne morejo dpibiti . žčleznisiki vozo\"i za prevažanje. Naši farmeigi ser kakor razvi-, dim. iz. raznih dopisov v ^4Glasu; Naroda"', zelo pohvalijo z žirije-, njeni, na farmi. Tudi jaz moram j priznali, da mi ugaja. Pridelamo dovolj, da nam ni treba, kupo vati j živeža in & marsikaj, ostaja, kar potem prodamo. | Ako katerega Slovenca veseli kupiti kao farmo, se mu tukaj! nudi lepa prilika, kajti na. prodaj je več farm različne velikosti. Kupi jih lahko na lahke obroke. I Poleg tega se pa tudi na farmo lažje dobi denar kot pa na liLšo. Tukajšnje podnebje je zelo zdravo in dobra pitna voda. Skoro j pod vsako farmo je tudi premog. Poznane so mi farme, ki imajo od-j prt premog in ga 1'armer. proda,] kolikor ga hoče. Tudi take farme so na prodaj. Kogar Veseli,' lahko kupi farmo naravnost od lastnika in mu ni treba hoditi se-le o-koli agentov in jim dajati neza-shiženega plačila. Kdor bi še na-j menil v tukajšnji okolici kupiti j farmo, naj mi pK*c i>i imi bom rad brezplačno pokazal vsako farmo.! »Stric Sam jc pričel nabirati vo-j jake tudi pri nas. Mene je pregte-j dal že v oktobru. Če me bo pokLi-cal, bom šel; rajše pa vidim, daj me pusti. Za ta slučaj mu čez 20 let obljubim kar tri sinove. Jacob Serjak. i Gallatin, Pa. Poročati hočem nekoliko o tukajšnjih razmerah. Dela se vsak dam, zaslužek je pa tako pičel, da ne zadostuje v tej neznosni draginji. Ako delaš v dobrem premo-j govniku, p ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X.ŽARKI Star ln Izkuien zdravnik s tS-letne prakso. Zdravi naglo in vse boleznL Po* Mbno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moiklh bolezni, Ozdravim vsako bolezen. katere se lotim zdraviti. Najbolj*« zdravila Iz Evrope, Amerik« In o«taifh delov sveta. Nizke cene In nasveti zastonj. Točna preiskava In popolnoma zajamčena. Pridite k meni, pomagal vam bosi v resnici. Pri meni se zdravi veliko ftte-tiIo Sioveccer. Zdravim točno tm mož lie la ženske bolezni. Uradna ura: od f. zjutraj do A. mivi •.' at N'«f Tork. S*. T ©r. Teb. 22.13:*. a* required bj ik* .Vet of October 6. 1S17 Zgodovina ukrajinskega vprašaja. kot se nam to vprašanje' predstavlja danas, d p lira iz -sre din* sedemnajstega stoletja, to je iz časa velike ukrajimke revoiu-l eije leta 1648. katera revolucij s i je osvetlila eeli problem ter po j viročila ob is*em canu razdelitev! I knjim- med moskovsko eesar-' »tvo t«-r kraljevino Poljsko. Od on«-ga din? naprej m* je pričet propad ukrapntkepa narodnega življenja. Nekako \ sredini >* -»tuajsu-jja atoletja je uicraj uu»ko iivljenje izffuhiio veliko na uvoji prvotni j bili. Ar»tok racija, oropana vsake; nordwle*r>* v politiki, je bila pri-j fdljena podr»o ali zemljo. Po-j stali »w> tlsčani ali .sužnji. Številni da v ki «> ga Te/iti, dokler nI po-1 stal navaden dH ramlje, ac kateri' je iiveL Pravoslavna eerk*-\, kil je bila v onih časih predstavite-1 ijica naroda, je po»:*La odvisna od vlade, ki j t bila prav tako so-j vralno rax pole ieua proti njej Lo» proti kmetom. PojsmIa se je kn-aa, ki je skoro privedla do raz j pada pravos(a\ne eerkve. l)o oue! dob« j« litviii>ka Ukrajina počasi i napredovala, a «kJ dtrjralo <>d nje vlade ter jih enostavno anek 1 tiralo m poljsko republiko. Ti nkraji so biJi Volhinijn, izto skoro iuiič«na, vidi' •lovek takoj, da ni imela duševna mi narodnostna reg«ueraeija n«* j benega upanja. da bi trajno uspe- j In. Nwtla j>h j4 opore v novem v>-I'ijalncan in političnem faktorju,j ki se je pojavil v izumili U k raji-i ni, oamrK v Kozakih. * i Kozaki si1 niso pni v nič obr>- i i-avljali zahtevati /i;se imunostj i»roti VMiki jurrsdikeiji, proti vsa- keniu tuicuiu suVf-niuHtvu, -oroti . . *. I invkoin ter osebni *»Iu/bi. in *iee>r ta vse one. ki so se podredili Kili in pravoreku zsporonke, to je ko-/a&k« armade. V sled tega pn potegnili Kozaki k sebi velikansko število kmetov, ki so kouoem šestnajstega stoletja zapuščali zapad-no in severno 1'kraiLoo ter s** pri-J eeli pomikati jiroti iztoku v ua-mmu. da se iy.»gnejo telkim Ikv menom tis -iuistva. Krog 1. loiS) so priali Kozaki v konflikt s poljsko vlado in nesporazum »neti obema je postajal vedno resnejši, ko ie potekal čas. V^ak boj je dajal nove enerilje lltrtjitKoa, dokler niso končno jKmovme lv^presalije ;1638—47) dovedle do revoLoeije. Leta 164H se je dvigpil narod pud vodstvom Bogdana Huajelnickija.j Poljska armada je bila ]K>raže-j na in vstaja je razširila preko! i*ele Ukrajine, e*4o \ najbolj • ialjene okraje na .upadu. Kljub I velikemu številu vstafar \*sta^»'v. j katerih je tillo nekulu> »)0,000 vi pričetku v»»jnr leta If^. nisnj smatnali vmiit^ji Ukrajincev o.! proNther naro«ia /a mogočo s p«>-j močjo sredstev, ki jim bila na razpolago iu Hmjeluieki je omahoval med dv.»ma rm^todama. Kna j« bila vstanovitev tederaeije pravoalavnih drŽav: Mo-ko^-ske. Ukrajim*. \!oldsvske ter pravo-slavnih Slovsnov Balkana. Taka zvesa bi bris i»ap.-rjrna pn>ti Po-J ljakoom in 1urk«»m. Iz številnih! \Ttrokcrr. pre«1vaem pa radi slabo-' Wti turfke vlade, se je nagibal UmjeLmcki na >tran iaoskov»ke država. Za nekaj eaRa ai moskovska država ni upala prevxeti prte! tek tors t nad Ukrajino. Bala se je vojne • Poljsko ter se spominjala krvavih pontzov. katerih je bila deležna v pričet ku ferietr najetega i •tolotja. šele .Ha 1653 se je Mo ! akra odloga, da raztegne svoj protaktorc nad kossiko armado ua nad Ukrajino s tem, da «e je cu leta 16.">4 se je podpisalo ix>-godbo, ki nosi naslov: "Članki Bogdana Hmjelniekija \ v katerih člankih se je določilo stalile Ukrajine proti moskovski državi Te članke se je sestavilo v veliki l aglici, ne da bi se poseglo globlje v probleao, vsded česar se je pttstilo veliko vprašanja nedoločenih. Podajanja, ki so m? vršila pred podpisom popc-dbe, pa so kljub t^mu pokazala, da ae Bogdan HmjeLnicki ni vstavnl pri uo-l>eni koncesiji, dn bi le moskovska država stopila v vojno s Poljsko. Negotovost, katero je opaziti pri različnih točkah pogodbe, pojasnjuje, zakaj niso mogli teoretiki političnega zakonika, tako ukrajinski kot ruski, nikdar priti do -ja {rb'de resnične narave pravnega razmerja med moskovsko dr/a v o ter t "krajino vsi cd ]«>-«odl»e iz leta 1G54. Nekateri njih \idijo v njej vsianovitev teore tičut- unije, drugi pa resnično zvezo. Številni izveden« so mnenja, da j« napravila pogodba Ukrajino vazalom moskovske države; drugi pa trdijo nasprotno, da jt zagotovila pogodba narodno ai_to-nomijo na široki podlagi. trenutka na.pi*ej, ko je zasedla carica Katarina prestol, pa so bili dnevi ukrajinske avumo-mije končani V nainonu, da zdrobi opozicijo vladajo-ili razredov, sc jc ]>osHi/.ila carica metode, ki jo je pogosto opaziti v ruski j>o-litikj. Proglasilo se je namreč, da imajo uveljavljene reforme edini namen zavarovati naroka prvič razdeljena, je postala za-palna Ukrajina, sedaj iztočna Galicija, del halrsbttrske monarhije, in sicer na ]K"Kilagi gotovih zahtev oar^ke krone ult-de te dežele. Nekaj let pozm-je se dodalo tetini ozeailju tudi Btikmino, ki je preje pripadala Molda\^ki. Ta prt-hod zapadjte ?roM«v^ke vi a do Avstrij«- je vzbudil novo nar»idn»> navdušenje v deželi. Neznatne kot bile reforme, kateiv se j»> uvedlo, je to stališče kljub temu napravilo globok utis mi pn^bivalsrvo Ukrajine, k: je /o-jw-t enkrat n/ivalo čut narodnosti! tei izgubibi »>n<» obupno raz|K»lo-. en je. ki se ;_»a j-1 lotilo tekom i/a«by ih le! poljske supremacije. C.!«, potem, ko je av*rijska vlada. [>o»l vp-ivom T»oljske ari.Salo oči vidno *k1 časa do časaJ posi.bno \ takih časih, ko je ru-ika \!ada v'.-if^tla rekrutirsti v Ukra-,ihii kozaško n^ilieo. To sc j«1 zgodilo leta 4811 in v času poljske vstaje M a l>v?l, ob katerili obeh' tir.hk;*ii s., skušale oblasti prešle-' pit; naroil / lazličniuii obljuoamt glode reformnih odredb. Tekom krimske vojn« je pobiranje prostovoljk, v prav posebno vrbudilo intenzivno razburjenje med kmer-knn narodom, med kaaermi so bilo narodnostne aspiracije «e vedno žive. Vsem pričakovanjem te vrste pa so sledila !e razočaranja, ki pa so vendar pripomogla k t«--inn, da se je vzdržalo živo modo celega gibanja za celo vrsto let. Ta ukaz je prepovedoval izdajanje vsakega dela v ukrajinskem jeziku, izvzemši tlela zgod»>-I vinskega in literarnega ali leposlovnega zna-čaja. I Ukrajinskega gibanja pa se ni U:Oglo zarreti potom takih nasilnih c>*lredb. Izohi-aženi sloji Ukrajine so se v Rusiji neprestano borili za narodnostno gibanje od 1. 18K> do 1900 ter skušali obrniti sebi v prid vse možnosti, ki so so jim nudile. Ko je bilo na dalj no gibanje v Riuiji popolnoma ne-Imogoče, je skušalo najti izhoda ^tiustran meje, v ozemlju a\-striij-ske Ukrajine. Izseljevanje Ukrajincev ali premeščen jo narodnostnega gibanja v avstrijsko Ukrajino, v Lvov, ki je postal s tem središče narodnega življenja, je imelo tehtne po-I sl«*diee ne le za ukrajinsko gibanje v Rusiji, temveč tudi za gibanje v avstrijski Ukrajini sami. Že krog leta lst>0. po prvi prepovedi ukrajinskega jezika v Rusiji, je ta dogodek veliko pripomogel k vzdržanju ukrajinskega narodnega življenja v Avstriji v zelo kritičnem momentu razvoja te-ga de-la podjarmljonega naroda. Potem. ko je gibanje postalo polago-| ma slabše v drugem delu devetnajstega stoletja, pslc-diet- za narodno življenje, kar s:i je zahvaliti medsebojni kontroli, katero se je izvajalo glede političnih vprašanj. Od tega trenutka naprej je narodna kultura v ruski Ukrajini hitro napredovala in to kljub vsem poskusom, da se vstavi nje tek. — Viharna leta 1904—06 so prinesla v ospredje celo vprašanje ruskih reakeijonarnih sil. IVtrogiaj-ska akademija je naslovila rsa rusko vlado memorandum, v katerem se je dokazalo, da je prevlada joče naziranje, da ^e ruski literarni jezik — velikoruščino — rabi po celi Rusiji, napačno in da ne vključuje Malorusov, to je Ukrajincev. Na najbolj pozitiven način odobrava ta memorandum pravico do obstoja za ukrajinski jezik in literaturo. Kljub vsemu temu pa se zakasuenja, ki ga je bilo opaziti glede inspredka jezika, id moglo neposredno dohiteti. To se je zgodilo leta 1906. ko se je odpravilo postavilo, tikajočo se časopisja. Ta postava je odpravila vsi* omejitve glede ]*>sautežnih jezikov, med katere se je vključilo tudi ukrajinski jezik. V tej dobi je vse izgledalo, kot da se obeta ukrajinskemu gibanju v Rusiji najbolj vesela bodočnost. pod vplivom aspiracij glede političnih prostosti, katere so kanali njih bratje, so tudi Avstrijski Ukrajinci zahtevali splošno volilno pravico. Galicijo je preveval •močnejši narodni impulz kot se ga je opazilo kdaj prej. Upalo se "je, da bo v trenutka, ko bo "oku-menska" Ukrajina dobila svojo prcotost v Rusiji, intelektualna in politična moč te ruske Ukrajine dosti močna, da bo oprostila svoje posestrimske držav© izpod tuje hegemonije. Teh upanj pa se ni nikdar uresničilo. Novo reakcijo-narno gibanje je uničilo vsa upanja in pozabilo se je popolnoma na vse obljube, ka/tere se je dalo ruskemu narodu v letih 1905 iu 1006. Ta udaree je bil posebno hud za Ukrajince- Todi avstrijskim fkrajincom. < > Liniment. < h ■ Za dobro iz uspešno domača rs- bo bi morala vedno imen co zdra- ' * i ( i vilo vsaka družina, kajti to zora- | | *rilo kmalu odpravi boleiine v pr-' ' nh, v kriiu, v kolku, ali kjerkoli ' 1 H si ia bodi, ie to ti bolečine na- < \ stale vsled revmatizma, ali pra-1 ( hlada. < ► j; Cevera's <> L? Gothard OU <' ( , (Severovo Oothardsko olje) je , f znano kot izborno mazilo pri t > zdravljenju revmaritma, okore- ( I ^ } '.osti udov. hrbtobola in krčev. To , , je zelo uspeien lek, kojega naj bi 4 » imela pri rokah vsaka družina. I > I I Natačna navodila *o označena , . na steklenici. ( 1 Cena SO in 60 centov. ( 1 i i Na prodaj v vseh lekarnah. « t niso bila prihranjena najbolj kru-i ta razočaranja. V idej i do, kako (izginjajo njih prilike za izboljsa-jnje položaja v trenutku, ko je iz-giidlo vsako upanje rešitve ukrajinskega problema v Rusiji. Poljska vlada ni izgubila ničesar na svoji strogosti. Razventega pa je j vlada, ki se ni hotela spreti s Po-lljaki, sku&ala dovesti do kompromisa med obema, predno bi se obljubilo kako izboljšanje v razmerah Ukrajine. Pod vladnim pritiskom in kljub opoziciji od strani ukrajinskega javnega mnenja se je sklenilo kompromis v pričetku leta li>14 na temelju reforme v poswivi, tikajoči se volitev v ga-liški deželni zbor. Ta dogovor se je kmalu izkazal kot neuspešen. Vspričo vseh teh udarcev ter razočaranj, katerih je bil deležen ukrajinski narod, je nastala v U-krajini nova stranka, ki je želeki poskusiti še enkrat boj za neodvisnost dežele. Upanja, kot jih je najti v družbah nacijonalistične mladine koneem devet uaj^^ga stoletja, so se vzbudila še enkrat Iz obnovljeno cneržijo in to kljub I štabi sreči, ki je dotedaj vedno i zasledovala taka gibanja. Večina izobraženih I krajmeev na vidi v ta kili aspiraeijak le utopijo, kojr? uresničenje bi dovedlo do političnega poloma. {Članek je bil pisan pred vojno. Amerikanci v ognju. i - USTAJA SHAY S-A. i - i j ...... , ^Vmeriska revoiucija jc bila kon- ičana. Naša na novo oproščena de-žela je bila prav tako slaba in prav j tako izčrpana kot kak bolnik, ki i je prestal legar ali kako drugo ne-i varno bolezen. Bila je pa tudi prav j tako razdražljiva kot kak bolnik ,ali rekonvale*iccnt. Dolgovi in rev-jsčina so predstavljali veliko ovi-|ro. Pričeli so se pojavljati nemiri. } Država Massachusetts je bila j voditeljica v revoluciji od prvega Ipričetka naprej. V državi Massa-' ehusetta pa je biio po končani voj-i ni tudi najbolj občutiti vse težko-jče in prevladovalo je slabo razpo-I loženje. Vse se je srdilo na velike J davke, katere se je naložilo, da se odpomore slabemu finančnemu stanju. Delo je vstalo proti kapitalu in bilo je takrat, ko je Daniel Shays vprizoril svojo kratko, a o. 'stro revolucijo. i Shays je bil preje kapitan v re-jvolucijski armadi. Bil pa je tudi zelo nagel in vročekrven mož. Vrgel se je v vihar, ki se je dvignil v njegovi domači državi in takoj je postal priznam voditelj vseh ne. zadovoljnežev. Ker je bil iztirjen v vojnem po-*iu, je vedel, kako rekrutirati in izvežbati svoje sledilce. Kmalu se j je nahajal na čelu armade več kot ! kot 2000 mož. j On in njegovi pristaši so pričeli I poskušati iste taktike glede držav-aih oblasti Massachusetts, kate-j re so uporabili Angleži proti ist* državi v pričetku revolucije za ne-| odvisnost. Za nekaj časa je bil Shays uspe !4en. Njegova usta j a je vse drobila pred seboj. Člani milice so ali »direktno pomagali Shaysu ali pa drugače tako močno siirpatizirali z njegovimi pritožbami, da sc država ni mogla zanesti na- službo narodne garde *li milice. , V poletju 1786 je izbruhnila javna revolucija. Shays in njegovi podrejeni voditelji so skušali pa-' ralizirati krajevno vlado s tem, da ! so preprečevali različna sodišča pri izvrševanju njih posla. Tako bi se moralo naprimer vršiti dne 5. decembra 1786 zasedanje najvišjega sodišča v državi in sicer v Worcester, Mass. 81wys je - ^ -v,- ? •• • • . Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljena leta t898 — Inkorporiraaa leta 19001 Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 231, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLEH. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZfCH, Ely, Minn. Blagajnik nnizplačanili smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTH0N7 MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Waa*L LEONARD SLABODNTK, Ely, Minrn, Box 480. JOHN RUPXrK, S. R. Box 24, Export, Pa.' PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGOKELC, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK 6KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih »adov, kakor tudi dunarae pošiljat ve, naj se pošljejo na gla\-nega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". nekako s 1100 izbranimi možmi o i-korakal proti mestu ter se nasilnim potom polastil slednjega. O-nmoffočil je zasedanje najvišjega sodila s tem, da se je polastil hiše ter j<> držal z oboroženo mIo. Zakonodaja države Massachusetts, zelo prestrpšmn vsled usta-ie, je storila takoj korake, da ]>o-pravi takozvane pritožbe ustašev. Ustaja jut se je že preveč razvila ter šla preveč daJee. da bi jo bilo J mogoča ustaviti na ta način. Nato pa je pozval governer Bowdoin pod orožje eclo državno milico tor ji dodal tudi poseben zbor indijan- • skih borilee.v. Nominalno je imela sedaj država pod ofo/jem 4000 mož. Na vse te pa se država ni mogla zaua^t:, da bodo služili s kako uspešnostjo proti njih prijateljem in ^.-edom, ki so se pridružili armadi Shay%a. i Shays jc po vedel svoje le u. Worcester v Springfield ter pomnožil njih vrste z nadaljnhmi ti soč možmi, katerim sta poveljevala dva poročnika. Najvišje sodišče se je ravno hotelo sestati v Springfield, ko je dospel Shays v mesto na božični dan leta 1786. Prf prečil pa je zasedanje sodišča na isti način kot je "bil storil tn v Worcester. V Springfi-Idu je nahajal j eden najbolj važnih arzenalov na-| še dežele v tedanjem času. Posa«l-j ka arzenala je bila močna, a Shays i je bil sklenil zavzeti ga in sicer ia-| di velikih zalojr orožja in muniei-je. Vedel je, da mora hitro delati, kajti prišlo je poročilo, da se po mika velik oddelek milicije iz Bostona v namenu, da nasprotuje njegovi vladi v državi Massachusetts. Polkovnik Shepherd, poveljnik arzenala v Springfieldu, se ni hotel udati. Shays je dal nato povelje, naj se zavzame arzena 1 z naskokom. Shepherd je skušal pre plašiti ust a.še s tem, da ie oddal ar-xilerijnko salvo preko njih glav. Usraši so naskočili. Sprejel jih oster ogenj iz musket in topov. Hoj je bil zelo kratek. Kljub vsem naporom Shavsa, da zadrži svoje može,, se slednji vendai niso mogli dolgo ustavljati nensmiljfne«nu o-^fnju iz arzenala. Pričeli so se umikati i a bežati in številni so na Ivegu kričali: — U-mor! Umor! v njih paničnem strahu. Njih voditelj pa jih ni mopel privesti do tega, da hi obnovili napad. Na t.' zbegane in preplašene u* s t ase pa so udarile čete iz Bostona. Shavs ni mogel še nadalje kon-Trolirati .ovojih zbeganih mož ali ustaviti njih bega. V divjem beau so pohiteli iz Springfielda, pri čemur so jih goreče zasledovale Iržavne čete. Umikanje je šlo naprej tudi skozi velik vihar, dokler niso čete prehitele beguncev, ki vi sc nato udali. Ustaja jc bila končana, a Shays je zbežal v državo Vermont.. Pozneje ni le dobil pardon od strani vlade, temveč tudi majhno penzi-.io kot junaku. Rojaki naročajte m na "Glas Nv» da", oajrerji siurenski dnevnik t Zdru-imih državah. Posebno naznanilo« Doktor Oovflrtak. aajvaejl kp*«UOaf. H pHnml a MSof t CMrilial svata tsmalni strol« aa aOravU«]« božnik moS ta Sma. Tufca) bo aad^Jml latt asM aaflla adraTUeaSa, kakor ca J« uporabljal v naJboUUh Ulalkab v evropL Pola« UH a« raeoaa uit aa ntmU ta praise* witn bedno oaabo a X-tartd kaStolrtt ftfco m pm*U potem prt a|«ai »«rarttL Vsmoo H, kOo la kaka Tu Ja ateavfl. aH cako dolco rt« la bokal: srMlta k toan vaBkmw ta pokat? m, kal Ali imate SL. ^f® pri^t. I o talina v latiiial J; v \ VJffj^ H J i Hi SaSaJ imata tU Imata katmrl .a r JJI f llko, tm vpraSata as •atsilns aa Mvl- ^g^gQOflLli : JJ- tvmt aii m Mhurlu. : allata, ki Vaa prs- wvwmTm, H rap^-M^ \Um natanko a m* iLiTlUuokclT*" Mj Kmrk|- M nlkSa al mMm In taBsvSb J fe^B nI * tam oMJ, ala'M ptjttSa, Xf^f ilr-^^X A \ ^'"jSajja? •rt vat no pola«« IM. - ^ž^BM p\ ^ oSlatanJa Ja navar« ZA $1000.0» X-2ARK0V SC RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Mtftta takoj bi pvatita aa natanko sratckatl pa tam epeataUata; pataaa MtaM •Ml mm, YaAo prave tolaaan ln ako morata oadnvttt. NJtpor sapek la toNr glaa M peataJlon vaatna pralakaT« la ntenih metod, katerih aa poalatnja v raakaat rta* 'ajn. NJacorl raaUtel atroH. katara Ja nabral a vaab dalo* avata, tvorijo najpopai kP la naJbolJM urad v tam aaaat«. Tukaj morata najti a&nopo Cododatnlk ihujar, «1 iaaaiaJo aval na mow, ko vpa droao nI va6 pomagalo. Ja vaaaao, kaka |a Tak nlaaan: ako adrnTalk aajda. Oa Ja oadra-rlJlTa. aa bodoU praprlfiall. kakor MM Vaa prl^aadrartU,^da, ato na>PQtulbopjapjajn atateaya adrarja. Bdrarnlk yart «i Brt kjaai la povajta am tvojo bolaaea prtvatno ta napao. DOCTOR CUWDR1CK, Specialist HflBIVWi—™«- ..... ---.••wifnii.ww tiLuVŠJVAKODA, 23. FEBK- !!•! KHKO SO P3ENHŠHU PREDSEDNIKI ZGROŽENIH DBŽHV 1EŽI0GE !0J1. Waahington, vrhovni poveljnik naših armad v revoluciji, je imel svoje sitnosti s kongresom, graftom, špijoni in tori ji. — Adams je moral tekom kratke vojne s Francijo pprijaxniti med seboj railične stranke. — Madison je leta 1812 vojeval nepopularno vojno, oviran od pacifistov in secesijonistov. — Polk je bil v vojni z Mehiko slabejši kot pa njegov problem. — Lincoln je imel tekom držav Ijanske vojne sovražnike na severu in jugu ter moral združiti razdeljeno deželo. — McKinley-a je v vojni s Špansko ovirala nepripravljenost. Za«ir« ua v ladjedelnicah. govoričenja v kongresu, proti-aduiiitiptracijska kovarstva, paeifizem, inozemski špijoni, trausportaeijake težkoče , fteksnioc^ dobava nm-r tiri obstrukrijonist i vsake barve — to je peščica izmed problemov, ki delajo službo predsednika Wilsona za eno najin»lj težkih v svetovni zgodovini. To j« |k>noL ki zahteva trideset ur dela na dan ter devetdeset ur sestavl janja načrtov ponoči. Vrjetno je, da je to najbol j težavna služba kar se jih more imvesti. S a-a de/.la pa se ni nahajala se nikdar v vojni, da l>i « h< vruio na rame predsednika eel plaz problemov, — koio tako velikih in obširnih po njih naravi kot so oni. kiit« runi ima pečati e moral s tako velikimi problemi, da so vtisnili v n je-ovo liee in du:o melanholijo, kat *e ni bilo nikdar mopoče izbrisati. . , V prvem prieetku predsedništva Lineolna se je raz-eepila l * 11 i ji« v dva dela. Problem njegovega življenja pa je bi! — spraviti ta dva dela zopet skttpaj. Boriti se je inh*I ne le z odkritim sovražnikom na jugu, temveč tudi z zahrbtnimi intrigant i, obštrukeijonisti ter k stranko v ^ vernih državah. ki se je zavzemala za suženjstvo. Prisilno rek ti t i ran je je bilo jv>trebno. vendar pa je dovvdlo do krvavih izgredov. Ekstremisti obeh strank so neprestano tnllili v njegova ušesa ter predlagali eelo du-eate različnih poti, ]>o katerih naj bi se gibala njegova politika. Zarote, kojih namen so bili za vrat ni umori, so bile na dnevnem redu. Tako so se pojavile tudi zarote, da se predsedniku ujame ter odvede neznano kam. K vsemu temu pa je prišel se večji problem, kako preprečiti, da bi evropski narodi ne sklenili zveze z jugom proti t»everni Uniji. Tako poln vozljev je bil problem 4'psihološkega trenutka". da se proglasi sužnje prostim. S tem, da bi bil piv:'t:« »den j ali pre kasen s svojo Emanctpacijsko prokla-maeijo, je Lincoln vedel, da bi bila vrednost dokumenta uničena. Zadnji in najbolj velikanski problem izmed vseh pa je bilo — novo z graj en je in strjen je združene dežele po končani Ddržavljanaki vojni. Lincoln se je že lotil te naloge, vredne Herkula, ko je jxjtisnila krogija rešitev tega problema v druge in — manj zmožne roke. Madison in vojna leta 1812. Vojna leta 1812 je pretila razdeliti našo deželo ter za vedno uničiti Unijo. To bi se pa ne zgodilo potom sile in moči sovražnika, temveč potom mahinaeij ameriških frakeij ali strank samih. Vojna je bila nepopularna od prvega prieetka naprej. Predsednik Madison se ni imel le pečati s problemom boja proti zavojevalcu, temveč je moral zadrževati eele dele Združenih držav, da niso odpadli od Unije. Nova Anglija, — da h travno je bila zibelka ameriške prostosti — je javno namignila, da se bo odločila od Unije, če se l>o vstrajalo v vojni. Čete Amerikaucev, katere se je odposlalo, da vpade jo v Canado, so se ustavile ob meji ter se trdovratno branile stopiti z nogo na tuja tla. Pacif ist i so vsepovsod ovirali gibanja vlade. Oživilo se je tudi "indijansko vprašanje" kot aktiven problem vojne. Madisona se je proklinjalo kot strahopetnega ter še bolj glasno proklinjalo kot džingoista (hujskača*. Armada sama pa je bila v obžalovanja vrednem stanju nepripravljenosti. Waahington in revolucija. Tekom revolucije seveda ni bilo nobenega predsednika. Oeorge Washingtona kot vrhovnega poveljnika .ameriških revoluejonarnih armad, pa so napadli praktično skoro vsi problemi, s katerimi se mora pečati sedaj predsednik Wilson. Kovarstva v kongresu so ovirala skoro vsak njegov korak. Napadali so ga njemu nasprotni državniki. Zdrobiti je moral graft, ki se je pojavljal v stoterih oblikah. On ni mogel dovesti ljudi do tega, da bi zmanjšali življen-t*ke potrebščine ter pomagali s tem prehranjevati armado. Vsepovsod je mrgolelo špijonov. Pacifisti so se združili s TrijL, da ga uničijo. Vojaška pripravljenost pa je bila le slab dovtip, razen pri modrih domoljubih. Potem ko je bila revolucija dobljena ter je postal Washington predsednik, ga je pričel vznemirjati nov —j vojni problem. Anglija se je nahajala v vojni s Francijo. Močna stranka v Združenih državah je zahtevala, naj se postavimo na stran enega v tem konfliktu. ! Predsednik Adams in vojna s Francijo. Njegov naslednik Adams se je imel pečati z isto se-r jo problemov tekom naše zelo kratke morske vojne s — Francijo. Zopet je bilr dežela razdeljena v fakcije, katere je moral Adams sprijazniti med seboj, kolikor je bil pač v vtanu storiti to. Na srečo pa je prišla vojna do nenadnega konca in sicer vsled izpremembe vlade v Franciji. Mehiška vojna in predsednik Polk. Mehiška vojna je nudila predsedniku James K. Polku eelo vrsto probleinov, ki so vrgli njega in eelo njegovo politično stranko iz urada in moei. On je bil namreč politik, ne pa resnični — državnik. S svojimi problemi pa se je vsled tega tudi pečal po sebičnem načinu politika brez vsake inspiracije. Vojna je bila nepopularna pri večini ameriškega naroda. Težko je bilo najti ljudi, ki bi se vpisali v armado. Še težje pa je bilo vzbuditi le en val narodnega navdušenja. Novorojena vojna je pretila škodovati ugledu Polka in tudi ugledu njegove stranke. Tega problema se je lotil na način, da je skušal dis-kreditirati svoje politične nasprotnike. To je storil s tem, da je poslal najboljšega moža nasprotne stranke v Mehiko na čelu smešno majhne sile nekako 4,000 mož, da voju-je, brez vsake podpore, vojno proti celi Mehiki Na ta način je hotel doseči, da bi madež iz jalovi jenja in nepopularnosti padel na tega moža in na njegovo stranko. — Mož, katerega je bil poslal, je bil Caharija Taylor, ki pa je bil nasprotno uspešen ter izvojeval celo vrsto sijajnih zmag proti veliki premoči sovražnika. Te zmage so napravile Taylor j a narodnim junakom ter pokopale Polka v poza bij en je. Opozicija je izbrala Taylorja predsednikom Združenih držav in sicer z veliko večino. Washington pa tega ni hotel storiti ter je svaril de-; želo pred Ustvarjanjem inozemskih zvez''. Komaj je bil 1' v stanu doseči, da se nismo zapletli v vojno. V zahvalo za to pa se ga je v javnem časopisju ozna-I čilo za — strahotepnega in nehvaležnega. (Pomagati bi morali Franciji. Opom. ur.) Y svojem obupu je rekel ta-!krat r — Le enkrat sem obžaloval, da sem sprejel predsed-ništvo. To pa je bilo vsaki trenutek, odkar sem prevzel urad. — Kakorsoa je pomoč, tako plačaj bog. Z drujsrimi besedami. samo tovarnarji onejsa zdravila morejo pričakovati zahvalo in zadovoljnost svojih odjemal-} cev. katerih zdravilo v resnici toliko koristi, kolikor se o njem piše ln ki nimajo svojih oglasov v listih samo za to, da od delavcev težko zaslužen denar dobe. Od sto oglasov bolje govore za na.se iz čistih naravnih zdravilnih trav sestavljene JITITO TABLETE dopisi naših zadovoljnih odjemalcev, kot na primer dopis g. Josipa Shofrana. 60 James St., Kansas City. Knns.. ki se gl^si takole: "Prosim vas poSljito mi še eno škat-Ijo JI/VITO TABLET, ker mi j« Se prva pošla in toliko dobrega mi je va$e zdravilo učlnilo. da nemorem niti opl-sati". . Ena Skatlja JUYITO TABLET za 1 dolar, 5est Skatelj za 5 dolarjev, priporočeno 10c. več kamorkoli posije JU VITO LABORATORY, South Rill Branch S, Pittsburgh, Pa. Na željo pošljemo nidi vzorec zastonj Petrogra jslco poročilo na "Exchange Telegraph ** pravi, da so komisarji odredili izpraznenje Fin- IZ URADA Z- T- IE*- ID, JOHNSTOWN, PENNA. Špansko-ameriška vojna leta 1898. Gotovo se spominjate problemov, ki so oblegali predsednika MeKinlev-a pred izbruhom ter za časa špansko-ameriške vojne leta 1898. Prvi v tej vrsti je bil problem, če se hoče ali če se noje udati splošni ljudski zahtevi po vojni. Drugi problem pa je bil prerešetati resnico ven iz cele mase nasprotujočih si dokazov. Nato pa se je imel pečati z naravnost nevrjetno nepripravljenostjo, vsled katere se je pošiljalo ljudi v tropične kraje v debelih obleka h, s }K>kvarjenimi živili ter nezadostno in neprimerno bolniško opremo. Xadalje so prišli spori med različnimi poveljniki kot naprimer Scliley-Sampson kontroverza, za katero vse je bilo treba rešiti na zadovoljiv način. Po vsem tem in po končani vojni pa je prišlo pravno stanje Cube, katero smo oprostili ter ono Filipinov, katere smo kupili. Kot v slučaju Lineolna je tudi pri McKinley-u krogi j a za vratnega morilca vzelo končno uravnavo teh zmedenih problemov iz rok McKinley-a. * V drugih in manjših vojnah so se morali naši predsedniki pečati z drugimi in mogoče tudi manjšimi problemi. Tako pa tudi mora biti, dokler se bodo na svetu ponavljale vojne. Slava, da je človek predsednik v vojnem času, izgine stokrat vspričo problemov, ki skoro vsi prekašajo moči ne h ispirir anega človeškega duha |clede njih knčne in u-godne rešitve. Predsednik, ki največ doseže — ne pa po potrebi predsednik, ki napravi najmanj naravnih napak, — je mož, katerega ovenča zgodovina z — nesnurtnostjo;___ ZASTONJ FARME NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO. V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Tennessee v bližini mest Cleveland, Youngstown, Erie in Pittsburgh. Zemlja neiščiščena po $1.00 za -iker na desetletna odplačila. Ima-no tudi farme z blagom v nojem. Vožnje stroške vračamo kupcem. Pišite po n >vi katalog iia r R. T. Hurdle Land Co., 134Q East 55th St.. Cleveland. O. # GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. v Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A. MATIJAŠlC, c.|of Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. Gl. tajnik: JOS. DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRSN1K, P. O. Box 270 Forest City, Pa. Blagajnik: STEFAN HORVATIČ, c.'.of First National Bank Alliquip-pa, Pa. __, £ Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y. za hrvaški oddelek: J TIRAJ NORŠlO, Cleveland, O. JURAJ BRAŠIČ, Johnstown, Pa. D o p i 3 Chicago, 111. -Slovenskim društvom, kakor tudi sploh roakom v Ohicagi in okolici naznanjam, da priredi slovensko pevsko hi t-anibirrasko društvo '-Lira" dne 12. maja kon-'-•'11 ii zanimivim \-sporedom. Naznanjam to že sedaj vsled tega, da morejo druga društva to vpo-števati in da ne bodo prirejala veselic na dotični dan. Društvo "Lira" je še vedno do soda j in bo tudi v bodoče šlo drage volje na roko drugim slovenskim društvom ter eventuelno tudi sodelovalo pri njih prireditvah. Slovensko ob emstvo pa j«1 bilo od svoje strani "Liri" tudi naklonjeno in upam. da nam bo naklonjenost ohranilo tudi zanaprej. Drušrvo, ko je nase, ima vodno nekaj stroškov, dohodki so pa le skromni. Člani, ki žrtvujejo svoj čas 7.a gojitev petja in glasbe, morajo plačevati še a.sesmcnt. da se ti st reški je jo. temu jih tako-rekov sili ljubezen do naših pesmi ter glasbe. Brez dvoma jc v tako veliki slovenski naselbini, kot je naša. mnogo rojakov, ki ljnhi jo slovensko pesem in glasbo ter želijo društvu "Lira"' najlepših uspehov. Vabim torej tem potom vse, ki žele napredek nnšrga dru-frtva. da pristopijo kot fdani. Po novih pravilih more postati "lan ""Lire" vsaka zn;wajna oseba, ki se slovensko petje m glasbo. Vsakemu narava ni dala pevskega daru ali sposobnosti za glasbo, ampak vsak, ki ljubi petje in glasbo, lahko po^ aiu- vlan <4Lirc" in pomaga z maii.u motenim prispevkom. pa tnintam ?. malo agitacijo društvu do lepšega uspeha. Pristopnina znaša r,'V. mesečni asesment pa Kdor -»o zanima, naj se javi pri spodaj podpisanem na 1*04 22. Place. Chicago. Pevci in n(peyci. vsi .so nam dobrodošli in vsi imnjo enake pravic«. Omenim naj tudi, da j? društvo *4Lira" pristopilo k "Zvezi jugoslovanskih pevskih društev v A-meriki7'. V združenju je moč in čim več nas bo skupaj, tem lepši bodo uspehi. Torej, rojaki, ki ste vneli za vse, kar je plemenito, dobro in lepo, pristopile v naš krog! Krasota naše sluven-ikc pesmi je vredna miale žitv,- -hI vsvkt*ga izmed vas! Saj: ' Koder zlato so!«v»e hodi. Pesmi pevajo povsod i: Me=vto belo, trg in vas Gane zvočne pesmi šiljajo na laško fronto čete, ki se pripravljajo na novo ofenzivo. Laški avijatiki poročajo o neprestanem dohajanju svežih so '.-raznih čet z rusko-rumunske fron te. Feldmaršal Boroevič, ki je na povelje cesarja Kaarola prevzel vrhovno ]x>veljstvo in stopil na me »to nadvojvode Evgena, namerava ofencjvo med Astieo in Oardskim jezerom. V Črnem morju se obnori plovba. True tranatation filed with tka pmt maater at New York, N. Y. on Feb. 2S, aa required by the Act of Oclobei 8. 1117. Amsterdam. Nizozemsko, 22. februarja. Včerajšnja berlinska poročila pravijo, da se je nirniniln j v skupni seji državnega zbora, da ' se namerava zopet pričeti s plovbe v Črnem morju, kakorhitro bodf I pospravljene mine. To ima namen prevažati pofcljatve iz Ukrajine v ELIXIR BITTER-W1HE. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to cisto po pravici, kajti vestnost izdclovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora indi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRINER-JEV ameriški Eliiir grenkega visa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjcv Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substanco, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migTeni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatL mu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvstno sredstvo proti izvin jen ju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. wmm TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja so za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljee itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333 -1341 SO. ASHLAND AVE.. CHICAGO. ILL. Nemčijo; Nemčija pa bo v povra čilo za žito pošiljala v Ukrajino poljederiftke stroje in orodje. Zzprtunenje Finske. True translation filed with the poet maater art New York. N. Y. on Feb. 20, 1918, as required by the Act of October «. 1917. London, Anglija, 22. februarja. Sv. misjou. Rev. Weocel Šolar. O. S. B., profesor bogoslovja v Peru, I1L bo imel ob lovljenje sv. misij ona v slovenska župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda, 62 St. Mark's Plaee od 3. d«i 10. marca, h kateremu se vljudno vabijo vsi rojaki v New Yorku. i P- Benigen Sooj. župnik. 23.25,m. (Adv.) 8LOV&UXO-HRVATSKA Restavracija A. ZUPANČIČ, lastnik, i nrlporoSk tgikaJMjlm rojakom svoj« novo onileM* mtimdja — Isrrstna uostrefts. DomaČa kohinja — Gla-wlr na razfolsgo. Usodno sestajaiifičc •flofBd? In Hrvatov. MS East Mlhit, Haw York (»tj. ()M 4 Am m Are. A.) C LA* x A RODA. 23- FEBH. 1M1 ^ Črna reakcija rdeče Rusije. LOUIS 2. MTLLER . Tr tnu-MLt-.A fll«4 with the *osticact«r su N"w York. > Ko stoji tako civilizirani svet pmeiw^B in faseiniran pred no- <1 i ."udu«, pr.ka/nijo, imf-n^rmr, "boij^eviai'' ter ne more priti na u i um«*, ."•<- je anjf-'lj v karikaturi ali pa idealiziran vrag, so skoro tj \ U ljudj« edini v nanranju. -ia jk boljševnitvo v radikalni misli in akriji »tovekn. višek v««>|ia. kur je izumil nemirni duh naprednega k «-lovt*tva v nam*nu. «ia pospeši priho 1 zadnjega udarva. u < mino in »errjetno *e zdi človeka, vendar pa je dejstvo, da so v ViKt i* dai* č otidai.ir-ni od i-'nura zadnje želje f[Qv rojvijo, da delajo proii saaum *ebi d ter v AVaje la*no uničenje. da je ti jih poslanica ne poalaaira revo-.mije, irutve. ona rta* »j'- iu da ne prinašajo svoji de/eli soeijal- & it* ga < • ir>"iepja, temveč =1» s*u*ajo potisniti zgodovino nazaj do opi-i o f* ga rodu. Kot avtoritete bon navedel boljfevike came, njih proroke ib * i.jih biblijo. V doka/ ;o.teče družbe je zgodovina razred- ~ u. K bojev. S trm proTiurH*iam*n»*<.m prvega poglavja Aoeijalioiičnega vero- . ./puvedanja ir --nja Karul Mtr\ svoj komunistični manifest, ki ob-litja i*e ti »n« - kol evangelij evolucije in. resnice za vse verne sle-viilee, vklpiiDO l.enina in Trovkija. V spričo izjave, da je zgodovina -loveštv« ju vsied te*.» tudi nparedek druoibe posledica razrednega fioia (>a priznavaj'* učitelji ruskega boljševištva obenem z uvtano-« itrlj^m u»«*!ernega v.**ijalizma, Marsom, da ni vs»aka T«a razrednega Inija r*»volueijonarnega aH celo neprednega značaja. V i>tem ^ |f anif«M»i izjavlja Marx, da sicer vojna enega, razreda družbe proti 11 i.rugeuiu razredu vča>i.h dovede do "revolueijonarne preo^nove dru- -be", da pa »>«- IjJik.. tudi knorft "t> skupnim uničenje« nasprotujočih »i rwwtWv." Zgudovm* rimskega eeaarttva je ena izmed primer, ko je raz- hoj dovedel .!<» **%kirpnega uničenja nasprotujočih si razre- ^ 11 ^ • « < • Vendar pa m t ret* poseči nazaj v davna j mrtve države, da se ^ tudi pn>U delavskimi razredu k*st eek>ti, da mj posku&i goro- , vih »trokovnih uuij slede omejitve produkeije, omejitve uporabe izl"čfnja vaieneev in v^.-ga, kar .-.kaša ovirati razvoj mo- j iiKluwrrijalizaaa, nasprotni >oeija!i>sii"«ini idealom ter vsled s ijaiuii «o ve«*krat kot »ateri drugi za-oneiiovali m obsojali 2 k.uuii ui}* \litknv, j>o^lir«nje brzojavnih žic ter druge poskuse de- j la\sk* ga razreda ob razli«^nih va-sih in r^rilikah, da s«1 ustavlja pohoda kapitalizma. Soeijalitti ne skrivajo svojega zaničevanja do pro- t tek 'ijoiiiama. Visokega tarifa t-'r irugih tuu^nih sredst+'V, s kate- ^ rmn ae ovira prosti rarv«>j industrij. Soeijalimi <*> ostali indit"«T»^it- t ni v*pr>čo vaakega gibanj« sredujega uaoia, rokodelca m fartnerja, , aapriui -e je skušalo tn»*titi ali o staviti delovanje trusCov in dni- | h morinjw*lo\, katere ><» smatrali >t«p«lotm za in.histrijalni raz- i ^ * ^ BP K S * ^ ■ '' K*. K-Tdiii.ii. I l^isaile, m je ustanovitelj neruske socijaliK d< aokra-l e i, t» r t len iztn^d učtt»4jev ruskega boljievistva, je nupia»al knji i go, v kateri je dokazal, da so bile velike revolueijonume ustaje nem-i MKih k metov, potom katerih so se hoteli oprostiti tlačanstva, v res.-! ... ijoaama gibanja, kajti v slučaju, da bi hill uspešni, hi n- j j 1 * i < i v i!, za trajno republ «o z« mljašaih posestnikov, ki bi ovirali j] razvoj burf tiari je ter «*n»Tnogocili sedanji kaijit4d»sti.vii sistem, ki jej. tt' >iltjo potreben j^ ustanovitev bodoče aoeijalUtične repultiike.|] Na i«ti uaetn ae j< an rhistiene nauke Proudhoua, ultra anar-| hiHtične rt vulueijonarue nauke Bakimina oznaeilo kot reakcijonar t lie est -tram Marxa. Eoffitt ter ostanka alarmih soeijalističuih Ple-| jad. kajt: ideali teh teoretikov, oproščeni vseh revolueijonarnin o-, \ir, niso temeljili na popolnem razvoju «edanjega kapitalističnega• sistema, temveč na fantastični soeijalrili na<«rtih, ki bi v lučaju,! da se jih udejaui, privedli družbo nazaj v razjner-- n organiziranih, malih proizvajalcev in rrgovrev. • Tak j* dikttuu v**h učiteljev modernega soeijaLzma in sicer, da j revolucija ne pomeni obglavljenja kakega vladarja iu da socijalna revolueija ne pride po obglavijenju vlaiajočega raznsia. l>a če re j vobieija, ki novih oblik in idej, ne pojmi pomena in kon-»ekvene, strtih . iišt -t u<-1 j iu n«v;i-l t»-r se odreže >amo sebe od preteklosti ob-; enem zapuščajoč veliko cesto splošnega napredka sveta, da preneha'; bdi revolucij* ter .-- rietje, i iitrabtjenjm ***** tekmovanja in individualnega prizadevanja bogastva naroda do nepojmljivih višin ur obračajo v W*tm času etlo produkcijo dežele v en kolektiven napor plemena, v T a# veliko socijalno funkcijo človeštva. V«a beda družbe, ««Umo % njih teorijo, ne leit v tej končen- H -»aJSMtJiiriiMti^Aii jMhiii i jfiHBBMŽ i J- __________Z X. T. on Fah. ».IMS a* required by the -Vet of Oetotwrf. 1917. dovinska naloga kapitalizma, temveč v ne^ogla-^ju med obliko kapitalistične produkcije bogastva, ki je skozinskoz socijalna, ter kapi-tali«!iično razdelitvijo bogastva, ki je skozinikoz privatna. Ko bo razdelitev bogastva družbe" postala prav tako soeijabia kot je produkcija, potem bo lastnina prenehala biti lastnina privatnih družb ali posameznikov, postala bo skupna lastnina družbe in ve« sedanji antSLgonizem med razredi bo izginil, doč-Im bo vsak C-Lan občine postal enakovreden sodružabnik v skupnem lastninstvu industrij naroda. To pa, pravijo soeijalisii, poaieni socijali/em in to. pravijo bolj-š^vBii, pomeni boljševištvo. * Kaj je torej soglasno s to teorijo treba storiti, da udejstvi iocijalisiično panat-ejo ali vsc®dravilo. reaiizaeijo ideala boljšem-kov! — Predvsem in v prvi vrsti razvoj kapitalističnega sistema; nara-■rteit in dovršenje obširnih kapitalističnih potljetij; visoko razvit ulitem produkeije, izmenjave in komunikacije; najbolj dovršeno organiziran in koncentriran sistem kapitaJi stični h industrij; nagro- ma^leiio bogastvo v obliki, da proizvede še več bogastva To pomeni, da moramo, predno smo v stanu pričeti s splošno likvidacijo kapitalizma, dovoliti, da se razvije kapitalizem do Oa-a likvidacije! do zadostnega, obsega. Dovoliti moramo, da absorbira burzu.izi ja zadosti bogastva, predrio bomo v stanu "eksporurati ta stan. Predno more postati družba komunistična, mora biti nekaj do-takljivefta, da >e uu»re praktično izvesti komunizem. Da se popolnoma razumemo ter pojasnimo slučaj: — Predno pričnejo naši dobri 4'tovariši"' z "veliko razdelitvijo", mora biti nekaj pripravljenega za to razdelitev. S tem pa prihajamo k najbolj brutalni realuosti na poti k holjševiškemti mflenijn. * * * Lenin in Troe-ki. ki sta povabila svet, da prisostvuje njih prvemu slavljenju soeijalizma, nimata ničc&ar, absolutno ničesar nuditi svojim gostom in zapustiti morata bučno oznanjeni banket prostosti m enakosti s praznimi zelodei. Kusko parobrodstvo je izginilo. Rusija ima zelo malo tonaie za prevažanje svojega blaga in ta, ki je ostala, je črviva. Žeieziiiee, telegrafi, telefoni in vse druge javne naprave, ki so last vlade, ne predstavljajo več kot 25 odstotkov njih prvotne vrednosti in to, kar je ostalo, se hitro bliža ničli. Rusija ni imela nikdar kake razvite industrije. Par industrij, ki jih je imela, *e je izpremenilo v vojne industriie tekom zadnjih par I^t in one, ki so ostale, so bile ali porušene, ali se jih pa zaprlo. Tvoruiee, oropane, demolirane in izročene propadu, se bodo kmalv izpre-men-le v velika kupe opeke, ki bodo ohranili spoinin na prvo vt-liko zmaero razredne zavednosti. In tako je tudi s par velikimi poljedelskimi podjetji, katera se demoliralo in oplenilo ter lastnike ali ubilo ali poslalo v prognan-srvo, dočim je orodje vse v razvalinah in prahu. Tako je tudi s ruakimi bankami in ruskimi trgovskimi zavodi, z učenjem, umetnostjo ter vsako stvarjo, ki je izročena poginu iti propadu. Socijalizem v delih njega velikih voditeljih, je bila filozofija o evoluciji, potom katere naj bi kapitalizem, doveden do najvišjega Stadija' razvoja in popolnosti, organiziral narod za kontrolo produk eijskih sredstev. Soeijalizem ne uči razdejanja temeljev indnstrijal-nega življenja, razdejanja organizacije produkeije, temveč le pripravlja družbo polagoma na stanje, ko se bo narod sam postavilo na čelo obstoječih industry ter reorganiziralo sistem razdelitve bogastva na temelju, ki bo bolj primeren kot pa je sedanji. Vojaški sloves Korzičanov, '/. ozirom na popolno neuvaževa- j nje smrti, glede popolnega pozab ljenja samega sebe so vsi franco ski častniki edini v naziranju. da Korzičani prekašajo vse druge vo-tjake Francije -Ker so strašno im petuozni. to je nagli ter obenem tudi osveteželjni, sovražnjo nasprotnika z ono strastno divjostjo ki slepi v njih vsako misel na nevarnost. Razventega pa so neiz-J t memo ponosni na dejstvo, da pri-! ha j a jo z otoka, ki je proizvedel I ; Napoleona I. t^r cenijo vsled tega ! nad vse spomine na odlične vojaške lastnosti tega največjega iz-Korzieanov. Zanje je Strah opet-1 aost jrreh, katerega ni mogoče odpustiti in omahovati vpričo nevarnosti pomeni toliko kot pridobiti i si večno zaničevanje vseh svojih ! tovarišev. Korzičani imajo dolgo in bojev \ polno zgodovino ter ni sedaj prviS, da se borijo ob strani Angležev. iSkozi kratko dobo v osemnajstem ■stoletju je bila Korzika pod pro-j t« ktoratom Anglije in prebivalstvo ; otoka je priznalo Jurija ITI. svo-jjim kralj^-m. i i i PmnoU. I - -! Potem ko se je dva meseea verbal v taborišču, je dobi vojak ', Nelson konečno dopust in atoril je i j to, kar je smatral za najboljie, da -jse namreč v tem svojem prostem .času 'oženi. -j Ko se je vračal, je dal na post a-- ji vratarja po pameti svoje poroč-f no izpričevalo mesto železniškega e tiketa. e | Uradnik je pazno preštudiral trst iter rekel na to; i-j — Dobili ste tik*t n dolgo in t- t^žko potovanje, a ne na tej progL o| ^ a Raapušdsno Mhi ymnriiko dm* Uvo. k Iz Prag« m powWSm: Češko prar-^ miško draitvo "Vaahrdr*, kš je v pred kratkim mMjafiil© praškega v Tiipmia dr. OteAa is vrata svojih i Krataara In dr. Iriim aa Mm SLO VENSKO-AMERIK ANSKI za leto 1918. Baien koledarskega dela ima ie »ledečo Taebino; 31. ' '2ST*. roiom i Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument. I Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. I Nemški cilji in Rusija, Praznik v Petelinji vaalc I Padec rodbine Bomanovcev. Prag. i Prednost brzojava. Problem Alzacije-Lotarinške. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. | Kozaki in njih vojska. Rad. I Litvinsld kmetje. Veliki dobitek. Nevidna poslanica. Razno o otrocih. ) Buchara. Doživljaj francoskega žuraaHsta. I Čudne pogrebne določbe. Venizelos. t Album. O postanku koledarja. 1 Hrtcanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. I Večni koledar. Šivali in aeroplani. t Petelinji bojL Ruska resolucija. » Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. } Bala, Aforizmi. I 1 OglasL Koledar krasi nad trideset sHk, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroda se pri? Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET. MEW YORK CITY, N. Y. coemsMumintff. a svirnqjiAstU Dr. Konstantin Angelesco, ! zastopnik kraljevine Rumunske v Združenih državah. i Agitacija za odcepljenje Medju murja od nadškofije zam jez-ikn. En obisk vas bo prepri- f^ ča!, kaj morem za vas storiti. ** [Wi^WtfaM^BB Imam Erliebov sloviti OOtl za krvne bolezni in y ozdravim bolezni v nekaj dnoli. Ozdravil sem ti- fS sope slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizmn, želodčne in S jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. Zmerne cene. N Prof. Dr. H. G. BAER, B ! 311SMITHFIELD ST, PITTSBURGH, PA. ^ j nasproti pc^te. ^ li VAŽNO.—Odrežt to in prinesi s seboj. POZOR ROJAKI! ^rt^^rtbi^ Najuspešneje ^I^^^BbL mazilo za 'ženske Mfijjfr lase, kakor tndl j^g^CM za možke brke ^^^^^^Hj^SS dnih krasni go- kakor tndl roo-Skim krasni brki in brada in ne bodo odpadali in o^lvelL Bevmatizem, kosti-bol ali trganje v rokah, nogali in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane opekline, bnle, tnre, kraste in grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj poSLjem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR za leto leto 1918, pošljite 4 cente za poštnino. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Ave„ Cleveland, Oblo. i #1» l #!» 1 Rojaki naročajte se na "Glas Naro--»**. največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Zadnji vladni eenzua v Braziliji je pokazal, da je v Ježeli 8,065,280 konj ter 3.231.910 imu ali mezgov. Farme! Postanite neodvisen v življenju s tem, da kupite eno naših farin v Ohio. Farme so priporočane in imajo posebne udobnosti od vlade, Parmer j i so neodvisni v dobrih in slabih časih; poljske pridelke se proda za dobre eene viak čas. Pišite ali nas pa obiščite še danes. Mi imamo farme vseh velikosti in vsake vrste in z veseljem vam pošljemo seznam istih. THE DENES & DEMTLIO COMPANY, 700 Marshall Bldg.. Cleveland. O. SLOVENEC Ima v zalogi Colombia gramofone, Slovenske, Hrvatske in sploh v vseh jezikih Columbia nInftf ■ JIKrCC, Diamante, zlatnina, are, ure- brnina in sploh kar želite ▼ zlatnini ali gramofonih ln ploščah. I Cenike pošiljamo brezplačno. IVAN PAJK, Jeweler & Columbia Grapbopbo- tie Dept. 456 Chestnut St., Conemangh, Pa i Boljševiki, ki izjavljajo sami, da so socijalisti ter pravijo ,da so: direktni in pravi učenci priznanih pčiteljev soeijalizma, so razrušili eeli sestav ruskih industrij, vse, kar bi moglo uporabiti, da so zgradi nova ekonomska razmerja. Izpremenili so deželo v veliko pu-š« avo in v tej puščavi hočejo praktično uvesti soeijalizem. Ko so tako ostali z enim velikim Xi"*em, hočejo vladati ta nič po principih komunizma. Reakeijonarcc se ponavadi slika kot črne. Tukaj imamo .slučaj r.lečih reakeijonarcev ali črnih rdečkarjev. SLOV. DELAVSKA piP PODPORNA ZVEZA , Ustanovljena dne 16. a vffutta Inkorporirana 22. aprila 1909 j 1908. ^^^ T irhvi Pwn. l Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI (TRADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1088 Norwood R'd.. Cleveland. Otia Pod pred rudnik: dOSIP ZORKO. R. F. D. ± Box 113, West Newton. Pa. ; 0 la ml tajnik: BLjLŽ NOVAK, "JO Main Street Conemaugh. Pa. i I L Pom. tajnik: FRANK PAVLOV<'l»\ 1*0 Main Street. Conemanch. Pa. , 2- Pom. tajnik: ANDRCJ VIDRICH. 2u Main Ktreel, Coaemanjzh, Pa-Bla#»Jnlk: JOSIP ZO.E. C502 St. Clair Ar*-.. Cleveland. Oblo. *« Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR. It. P. I>. 2. Box 27. Bridgeport. Oble NADZORNI ODBOR: Pr.d' dnlk nadzor, odbora : JOSIP PFTEUNPf., Rov !*r.. WIHoek. Pa. 1 midw.ruIk: NIK.ol.AJ 1'OV.sK. l ».Ireb Sr.. Numrey HiH. N. S. Pltw- Uurgh, 1*«. 2 tia«laorn!k: IVAN OROAEI.J, SS5 H l.t7tn St., Cleveland. OMo. POROTNI ODBOR: Pi edited n Ik porot. *lbojn: MARTIN OBFItfcAX, Box 72, East Mineral. » Kana. 1 pororuik: FRANC TT'.ROPTl«". R F. P X Bov H6. Fort Smtrh, Ark. 2 l«oro*nlk Jos IP «•< »IjOB, HU« So. 14th Sr.. Springfield. III. VKHOVM ZDRAVNIK: ___ Dr JOSIP V. r.RVHFK, S43 F. Ohio St., Pittsburgh, Pa 1 t'RADNO GIASIU): NAIK»DA". f-2 Cortland! Mi^-r, NVw York Cltj. CVnj«*na druStva. oziroma njih uradniki, so nljudeo proteci. poSUJati ; x f (Wtpliw naratn«*«? na clavnedo tajuika in nikogar riroffepa. Denar j oaj m» pott J* tilluo polos Postnih, KvpreKnlti. ali Ban-^nih "iu tem dueaju niaem prav aič vedela — je za/*e!» go- j vonti 1 »o-bkiai k^u. — kajti 1 materjo >Vy se nahajali na potu-' vanjo. - I >>jbri prijatelji >«> -e pa \-eeno i*obri?ali zame in mi >po-roeili. dolžite »»spod a Ibm^dala. — Med potoma aem tudi t-!t&ai;i da n povedati, kje se je nahajal ono noč med enajsto iu dvanaist' ur.., ter da bi bil aU«»j izpu**en it ječe in čist vsake kriv' hi p. -t-iriši ailUi. da naj m- poroči imjim. — Povedala je tudi, da ne JI je rdel H*iom-»1u. lakorj. ko jia je v prvič videla, zelo od-kr;. -rč«M v. k in vde.t t*-.»a ni bilo «>»sio nie endno, ee je poiskala pri nj« m / o> tja in «ra pruaila za svf-t, kaj naj stari, K« : v(t .» -tari*. % ni^v.i n3.r jrla svobodno pogovarjati — je nadaljeval ux naročila iro-podu llemsedalu, naj pride kro^ ena>te ure zveeer |m>1 moje okno. — llem*edal je torej prišel, in . boj«*.* da bi «ra kdo ue videl, m>w mu rekla, naj pride v mojo »oho Ko .»« J/pre«ov,>rda zadnje b* j?* d«> uie?» zardela. »!;iz lahko pr.-i-/. rn pr> d Itofou, in pr.-«i eelim svetom. da je bii .Vir Ilentse.lal v tuoji >>bi in .sii*er toliko dokler nisva yadi*aia korakt- iti upi t je na dvon*u. »Smeje je dala Hm«*- laia, tidtoj j*- j^a pr»*bledrda. ko .-4» je nj» u pogled ^ jel <» prt re»*im p -tu. aio v^ Mnatrati za pri«-ru* «ui. .ta jo taaoj aretirate. Nobeti ». ikar bi ne m^r*-1 naslikat j prcaMorčenja. ki je nastalo v a tenj v dvorani. p.. i lr^a\ne|»a pravdi, »ta ... zn- rlj ;>oslnialei šepetati 1 sel. V- je vrtalo s »v^jih vtie>ev ii» vse s:» palo ws-tove. — Iz šepetanja je nastalo mrtnrauj.- Klhot je bil »lopil k >voji fc,«eri ^.»t da t.i po hot»4 braniti. — 7. Ujejpovepa obraza »ta aevali j«*/a iu oiiloeiui^t. I>ria%-ni pravdnik je bil edinu ki j*- bH videti zadovoljen. Sodnik je za«1*«! počivati navzo*'*e k miru in reda. Ko «e je hotel nemir ravn« po e*i. so se omk^ma o.1y.rta vrata v dvoma*. — Ljudje ao pogrledab pr»»ti lliod«. Hodnik jih je zopet pozval k miru, p »da brez uapeha. — Ca ste uradniki, pokln-it^- tair^ornika — V t-nn slučaju gf* za veliko več k^t pa za suhe hritaic. Ta riaa je preupil vae 1 dvorani. H en t sedal o v advokat si je uapravil po-. «koxi pošluaalee. V dvorano je stopil star, sključen ti i'd, k»uej*mu *?a sledili dve Žetnalu, oblečeni v ohb-ko nižjih slt»jev. — Slavni sodni dvor — je vzkliknil zagovornik — uaj mi dovoli prive«ti ie par prie, predno izr<''"e «vojo kontno obsodbo. Ena iensk, ki ju je bil pri vedel >taree je pokleknila k Eiliotn ra nje rovi hčeri ter jima objela kolena. _K«ra j-. o«*e — Sara! — je vzkliknila EHen — ^looi'a se je k mulatki in jo /a«'*ela božati po la-^eh. F^T PAIN -EXPEIXER^2!5 M^^f^r J« domača betcda v dotndn drtsrini m ^^ Vadi iAprcku»ljn-tf& emu pri tdikih uolečinah i« m % »mM naulo^aa. w S -j ie *^:znicre so 1- • priiaonl«, povišati ceno na j m .»5 Os ccntcv *a sttk-etucu, ako hoČetn >, da ontacc i t. kiliwvw-U in tnako acinkujc. IL^^I ■ S tetn ir.satc jatastvc, 'A siaro. d. bro sredstvo z i sto m • t t di doU.tc. Nik^r »c j.-Jtc t^cav nti 2 nižjo V w.i uič . rednih *db. t> — # S' tn, : ravi Pain-Expe!ler dobete k v zavitku kot ic P''*SaE5 D tu »^.-iikau. 1'ri ii»u pazite ns sidro znauik.., ti be-edo Loaol m na nase itac. B Pravi ra n-Erp^Ht-r ji dobiti v vseh cgrledoib lekar-H ur.h in naravnost c-1 oas. Steklenica za 65c. je !o-rt-.tneja kot pa za 35c- Wcr obvegi vei kot dx*akrai 10U ko. ? ^ AP.^R^HTT^ A OCX^ AHt } Cena vojoo-viriievalniti znamk za mesec februar in marc. 1 FEBRUAR: Efea ia»aitn lili, pata rertifikat s dvajsetimi mam kam) WIR .v MARC: ! Hm lasaifr $4A4. poln Mtiflksi a dvajsetimi Tnamlraml ***** ' - VMk Jih kite kavi *"Mn"m mm drago, nikakor po ne vat kakor dvest« , Čttajte pazljivo ▼ ton Hato odaa varčevalne znamke u« Niovenet" Poleg denarja ki gm mam pašljetg za vojno-varčevalne znamke, priložite . te IS center m paMao RgUrinMp pisma, v katerem Vam jih bomo poalatt TVRDKA FRANK SAKSER, Cortlandt Street. New York. N. Y ENAJSTO POGLAVJE. j KROŠNJAH Tedaj je pa starec pokimai llemsedalu ter zaeei dostojanstveno | -?t«*pati po dvorani. _ ] Ilomsedal pa je bil takoj spoznaL ko je bil stopil v dvorano in novo upanje se mu je vzbudilo v srvn. Krcanjar Izak se je bil v par tednih najmanj za deset let po-taral. Njegova liea ao bila upadla, oei so mu ležale globoko v jamicah. Opiral se je na gorjaeo in večkrat zadiasljal. — Do onega ea->3 ga ni Ae nikdo .dišal zakasljaii. — t" udna >o pota gospodov.« — je začel govoriti starec ter se nekoliko vzravnal. — Meni ni bil., mogoče prisostvovati eoronerjevi pr^kavi. Ležal sem na smrt bolan. Niti ganiti se nisem mogel, niti ■ izpregovoriti kake besede. se. da bo zašla, preiskava na na-; pačno pot. i — Pričo bi pozval, — je rekel sodnik — naj bo kratka v svojih! irjavah in naj govori samo to, Kar se tiče te zadeve. — Sodnik, v tem slučaju gre za srečo ali pogubo človeka. — Ta-1 kib stvari se ne sme zanemarjati, pač pa popolnoma preiskati in od-' ločevati o njih po svojem najboljšem prepričanju. — Pristavim le' ro, da se vse, kar vam bom sedaj povedal, tiče te zadeve. Zopet se je parkrat odkažljal ter nadaljeval: — 1'morjeni mož je bil profesionalni igralec m nekoč bi ga bili! v h is i ob reki skoraj ubili zaradi goljufivega igranja, če bi ne bil dosti hitro odnesel svojih peta. — Takoj po umoru s^m se odpravi, j v hišo ob reki. — Novica o umoru je bila ie tedaj dospela taja. — ■ Krčmar je bil pa tako zmeden, da mi ui mogel daii nobenega pravilnega odgovora. Svetoval mi je, naj se peljom preko reke, kje ima malo trgovino nek mož, katerega je bil pred kratkim ustrelil Baker v ramo. — Šel sem k njemu. — On ni bil še popolnoma ozdravil od težite rane, toda toliko si je bil vseeno opomogel, da je zamogel hoditi — Kakorhitro me je zagledal, mi je začel očitati, da sem jaz zakrivil njegovo nesrečo, ker sem ga svaril pred Baker jem in s« m mu bil nekega večera rekel, da ne bo dobil več iz New Yorka blaga, ijkn ne pusti igranja. — Ko sem mu prigovarjal m dokazoval, da to I ni re*niea, bi bil kmalo čisto podivjat — Planil je v hišo. in se vrinil z dolgim kuhinjskim nožem. — Jaz sem se mu hotel ubraniti, to- i a bil M--m preveč neokreten ]u k:kiazaj proti reki. Naenkrat sem pa začutil kri v griu. Zgrudil sem se nedaleč od hiše na tla in tm obležal toliko ča*a, dokler me niso dooili usmiljeni! ljudje ter privedli zdravnika. — Zdravnik je konštatiral, da imam ranjena pluča. »štirinajst dni sem ležal^ v hiši ob reki, predno sem inogel stopiti na noge. — Medtem je bil zapadel velik sne«?. Sedel sem pri oknu ter bral poročila o umoru. Naenkrat ?em videl na ee--'i zamorko s culo v roki — Pojzl pa ^anio vsled tega, ker ji je bil Baker obljubil, da jo bo vzel /a ženo, k.t ji je tol;ko časa prigovarjal, da se mu je v.lala ter ji obljubljal, -ia bo -po-f''»U na Vzhfnlu bogata in ugledna -spa. Povedala je. da je bii Baker navzoč pri pripravah za beg, da je hotel \/eti na svojega konja, nakar se je pa n^kaj prife^tiio, kar nudi ključ za nadaljno preiskavo. Staree s.-» je fo;>et odkašljal. - - V dvorani je vladala grobna tišina. — — Ko se za m ore i z Bakerjem in njegovim pomočnikom vred | j-i-ipravljaii jra bey — je nadaljeval starec — je naenkrat silen blisk I razsvetlil vso okolico. — In v wt j svetlobi je videla Sara, ki je bila [,.. iejr Bakerja. neko mlado damo, ki pripada vaškim najboljšim krovno. — Dama je bila v *ami nočni obleki, lase je imela vneredu, oči •i ji bi.iale v neki čudni pošastni grozi. Ko jo je bil Baker opazil, je povedal svojemu pomagačn iti z 7.^.m<.rei naprej, čeS, da bo < n takoj prišel za njimi. K-r «o se že od hiše slišal: glasovi. potegni ', bratje Saro .^Mij in pobegnili žnjo v gozd. Pet minut kasneje je pričelo deževati — Iz tega je rnrvidno, da se je umor izvršil še pred nalivom. Krošnjar je umolknil za trenutek ter zaiem nadaljeval: _(Dalje prihodnjič.) (xLAS NaIvuAx l-i:i>l>. JLJl- LISTNICA UKEDMifiTVA. I. S., Mohawk, N. Y. — V Va- sem dopi-,i ni nič kaj zanimivega, za'o v. kaže objovit: PKite kaj teblaj. P. O. Box Eiv. Minn., U. S. America. 1(18-25—2) i _________ !-------n Rad bi izvedel za naslov svojeg prijatelja JOSIPA UJT'BlOJ doma iz VolaVljega, okraj L t i.i a na Dolenjskem. Pred osm mi mescci je šel iz Forest City, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ^a Masjovoli naznaniti, ali nx»j se sjtm oglasi. — Miehael Zupaiičič. Rož Codiemaugh, j Pa. 21-25—2) r, j Pozor, rojaki v vojnem ujetništvu! Rad bi izvedel za moje tri | brate JANEZA, JOŽEFA in FRANCETA BRZIN. Janez je doma iz vasi Skrivnik, fara Tržišče na Dolenjskem, Jožef in France pa iz vasi Most, fara St. Rupert na Dolenjskem. Vsi trije so /.e od poeetka v vojni. -.j V Listih sem čital, da je bil I France ujet na ruskem bojišču in odpeljan nekam v ujetništvo v Rusijo, Janez pa je bil ranjen. Sedaj popolnoma nič n<* Vem. ; kakšna usoda je zadela katerega in kje se kateri nahaja. Rojake v ujetništvu prosim, ee ka-, teri ve v a njih naslov, da mi ga pošlje, nastale stroške mu jalco rad povrnem in mu bora hvaležen. — fgnne.e Brzin, 30G North i Water St., Sheboygan, Wis.. ; I'. S. America. (2J-25—2) i j - ' i Dr. Koler SLOVENSKI 7DHAVNHC 638 P—n Ave.. PiHrimrgb. P» I t Dr. Kolar Ja aa] at«r«JCi atoraaafc' . adravnllc. ipaolja ■ llat v Plttaburatin kl St-letc* > pr«Jrao » sOr»Tl> | \ nju Taek aiO*fcl> fN Saatrapljaa> > krat adzavl a gU 1 1 «nOB CCS, kl oa Ja liumti dr. prot i tfirllck. Ca laaata aaoaotja all mahor- « v ksatoh. erldita ta laStatC i .tm bom kri. Na Čakajte, kae ta bo-. tfen m nilfiaa 1 Vaa moška bolaanl aOvsTtm p« okraj taal metodi. Kakor hitro opaa*t^ da na praoahoja adravja, na Cakajta . temve« pridi ta ta laa na «t ka copat povrnil. ■ Hydroecla aH vodna k«o aadraata v SS nrak ta alear braa operacija, c BolcaaJ matarja. kl povarodjo ho •«na ▼ krtin ta hrbtu ta vCaalh tad 1 pri podganja voda, oadrarlaa a doto j 'omrjo navmatteam. trsanja holadlna. a aadna botezni. kl aaatanajo vatad o* !kU krvi oadravUa * kratkaaa lam tc nI pftrabno ladatt. Uradaa uro: »aakdan od f. ara afa< i traj do k aradar; ▼ patklh oa S. a'a 1 i raj do S. popoMna: ob laaftaljah ad S »SaatBwl NAZNANILO Cenjenim rojakom ▼ Chicago In sploh v državi Ulinoia naznanja mo, da jih bo ▼ krotkem oblaka h ooi sootopidk n 1 mm I a a _ ' ki jo poobloiien sprojesnati norof i nino ao "Gloo Naroda" m isdojot ► tooodomo potrdilo. On jo pred lot? i io vsiknt prepotoval driovo, i koHrft oo noij rojoki noodljeal fc ' dlVMk mi m> ~ jr^rtt:^ ** Pozor, rojaki v vojnem ujetništvu ! Vsa kerav, ki mi mOre kaj sporočiti o usodi mojega brata J0SU»A POTOČNIK, doma iz Oorajega Grada list. 104 na Sp. >T«jerskem, bom zelo hvaležen in sem pripravljen uslugo do-j-bro plačatL Shižil je od začetka vojne pri ST. pešpolku, Celje. V Tukajšnjih listih je bilo po-rooano. jc bil "ujet v Galiciji rer odpeljan v Niinyj Novgorod na Ruskem. a ta pomanjkljiv^ naslov sem pisal več pisem, pa j nisem dobil nobenega odgovora. Zatorej prosim cenjene rojake! \ ujetništvu, če je kateremu; kaj znano o njem. da mi poročal in če n:ogo<'*e pošlje njegov na-| slov. — Math. Potočnik. 402 Norih S. St.. sho'novpran, Wis..j r. S. America. (21-25—2); ~ " ---- i Rnd bi izvedel, kje se naliajn JA-| V K Z KNAIS, doma iz Hriba' j>il f.oškmn potoku. Pred krnt-i kem je bil v Port Allegany, Pa. i Ker ne vem za njegov n;islov, prosim cenjene rojake, da mi kdo naznani, ali naj se pa1 sam zglasi. — John Susman. 204, Port AUe.ganv, F »a. (3f».2«—2} Iščem svojega brata ANTONA Z1DARIC. Doma je iz Račič na Primorskem. Pred enim in pol letom se je nahajal v Hastings, Colo., potem pa nič več ne vera o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi naznani, aii naj se pa sam javi svojemu bratu: Jotsej»h Zidax-ič. Box 26, liouearbo,- Colo. (19-26—2) Rojake v ruskem in italjanskem ujetništvu prosim, če kdo ve c mojih treh bratih JOSIPU in ANTONU ZUP1N ter JANEZI! SPIN. Dome so iz Sidraža pr Kamnika na Gorenjskem. Pro sim eenjene rojake, če je kate remu kaj znano, da poroča, al i naj se pa sami oglasijo r.a na i slov: Peter Zupin, 6223 Glas-Ave., Cleveland, Ohio, U. S i America (21-25—2) ................Ill I ■! ^ ^^ I Rada bi izrvedela, kje se nahaja moja prijateljica MARY SAN SA, ki je odšla pred krat kini Clevelanda. Prosuu jo, naj se < mi v najkrajšem eaču oglas., ker ji imam sporočiti več /.ani-- tnivih stvari. — Mary Race, 1756 E. 37. St., Cleveland, Ohio (23-26—2) Reda bi izvedela za FRANClšKO MOHORCiC m MARIJO KO- ' - MOČ AR, doma iz Velike Doline na Dolenjskem. Pred par leta f^e bili nekje v Brooklvnu, N. V., in i»slaj pa nič tie vem, kje «e nahajali, l^rosim cenjene ro i jake, če kdo kaj ve, da mi poroča. ali naj se pa sami oglasite. — Helen NovoseJ. 1331 East i -17Lit St.. Cleveland. Ohio i or._-r "" " ™ | Podpisana »i rada izvedela *a na- i slov svoje sdotrične AGNl-J^ tj i ( EKOTA. ki jc bivala pred petimi leti v Pittsburgh n. Pa., iu sedaj "je baje nekje v Neiv Vor-| ku. Doma je i/ Save pri Jese- inieah na Gorenjskem. Prej *e je pisala Agues FVčej. Kdor izmed rojakov ve, naj mi poroča, ) ali naj sc pa sama oglasi. --j: Anton I^egat in Matli. Brepan , 1315 R. 4f*. Sr.. f Cleveland, Ohio. 21-25—2^ —1 Df.LORENZ. I Jta NB adtal alorcaako for a- B refil ipertallat saoMdb kolant « ■ Plttat>orffka, Pa. I m Uradna mrsi tot too od d*- S poldne do k nn draCar. V pat- I kita od ». dopoldne do 2. popol. | ; 1 V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL § DR. LORENZ. ipedallat dMfldk bt'.toA, B s «44 Ptmm Ave. U. saM. so allea, 1 BMI d —T " — niilBOriB, rL S SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatve, z številkami, kakor so označene po^ imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katero smo jim poslali, ao se nam povrnilo. Tvrdka Frank Bokser. Bachmk Frank Grgurič Blai Samide Frank No. 829639 No. 260573 No 330721 Gubert GiUSePP6 Sinčič John ho. 330733 No. 323085 No Beor Dan. Kastelic John Rt,mt,-x . No. 260638 VT A,7ftfl Bpamček Rod 0 „ No- 44708 No. 328894 Besena Mary Miss oX No. 330062 Kova5 8tarčevič Johana Bobič Vajo N°'260041 No. 331070 No. 260583 Merkun Anton Tehler Anna " Božičkovič Djuro No. 331355 No. 328896 No. 260581 Mikolich John »pTirjc Charleo Brann Mary No. 323252 No. 330351 No. 260643 Oswald Joe Turk Ivan No. 260621 No. 260647 E lender Vmcene Tlirk Jernej No. 206241 No. 330843_No. 329741 MODERNO L REJ EN A Tiskarna Glas Naroda 55 VSAKOVRSTNE TISKOVINE \sSmm IZVRŠUJE PO NIZKTH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • ♦ IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. I UNIJSKO ORGANIZIRANA* POSEBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POSLJITS NAl Slovnic Publishing Go.f 1 88 Corthmdt St., Hew Ycrk, K. Y f