Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 101.
JCLIET, ILLINOIS. 10. NOVEMBRA 1915
LETNIK XXIV
Ljuti boji za Gorico.
Verona bombardirana.
Avstro-Nemci pritiskajo na Srbe, ki se umikajo s pogorja do pogorja in junaško branijo domovino brez upa zmage. Na jugu Srbije hudi boji med bolgarskimi in anglo-francoskimi četami. Nemški cesar potuje na obisk v Sofijo.
Nemci odbiti pred Rigo in Dvinskom. Na zapadu le manjši spopadi.
Sunaj, 10. nov., čez London, 11.
nov-i 1:30 zj. — Državno vojno mini-
strstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
Italijansko bojišče: Sovražno top-Oistvo je včeraj razvijalo vobče zopet ^.v.ahnejšo delavnost. Napadi, ki so 11 naperjeni proti južnemu odseku na,S.1.h. Postojank Podgoro, proti Zagori, ^' bližini Plav, in proti Colu di Lana, so
1)111 odbiti.
Sovražni letavci so spustili na Na-fezino več bomb, ki so usmrtile nekaj civilistov, med njimi eno ženo in dva otroka."
Neresnično poročilo.
^Amsterdam, 11. nov. — Brzojavka iz u"aja pravi, da italijansko poročilo, 0 katerem so italijanske čete zavzele dl Lano in Monte Chief, ni resni-o. Col di Lano da se je v nedeljo Pac nahajal v italijanski posesti, ali sa-nekaj ur.
Hud napad pri Gorici odbit.
2:26 z^'J,1' nov,J London, nov> danes nM. yrhovno vojno vodstvo je
es °bjavilQ sle(Ječe porožilo. Italija •
•SVC
novili ivoie J'SCe: Itahjam S° P°"
zavzeti r • Pnzadeve- naperjene na SoU n I"- PO tretji bitki ob vih rrabl,i v »o, da so zbrali no-Včer°-aS krd4 v Goriškem okrožju. .	Je sovražnik po večurni silni
Pfiski pripravi udaril naprej ob celi ronti od Plav do Gorenje Trebuše. ^ Zopet smo vse napade odbili, — Uci°ma po streljanju našega topništva, k- šele po krvavem boju od blizu, gJe Povzročil sovražniku najtežje iz-„A Njegova ofenziva se je popol-°ma Polomila."
Laški "uspehi".
glav'm' 12- nov. — Italijanski vojni
stan poroča danes sledeče: V , ne nov. je sovražnik napadel VaIsrnji CamPellski dolini (Maso v fana Torrente) našo postojanko e'azu San
Giov;
Čeprav
sovražni topovi iz varne lege podpirali napad, vendar smo ga odbili.
"V Cordevolski dolini med goro Sief in goro Settsass luido pritiskamo na sovražno postojanko. Poleg tega smo podjeli nekaj malih pohodov v svrho, da pokončamo manjše nemške oddelke za Col di Lano, kar nam se je tudi posrečilo.
"Ob srednji Soči in pri Plaveh so naše čete včeraj odločno prodirale v Zagorsko okrožje. Ujeli sma 260 mož. med njimi 3 častnike. Na višinah pri Gorici smo tudi napredovali *in ujeli 13 mož."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Berlin, 13. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Avstro-ogrski vojni glavni stan objavlja o današnjih razvojih na bojišču sledeče poročilo:
"Italijansko bojno torišče: Boj za mostni branik pri Gorici še traja. Vsi laški napadi so se izjalovili. Mostni branik pri Tolminu je sovražno topništvo bombardiralo. Laški napadi na naše posvojanke pri Oršiču so bili u-spešno odbiti."
Boj za Gorico.
Berlin, 14. nov. (Brezžično v Say-ville.) — V danes izdanem naznanilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je rečeno:
"Laški ujetniki, prijeti začetkom nove bitke ob Soči, so potrdili, da mislijo Italijani bombardirati Gorico, če ne zavzamejo mesta. Izza pričetka bitke so padale posamne granate na mesto. Včeraj je težka laška baterija streljala na Gorico čez opirališče, ki ga sovražnik ni mogel vzeti vkljub obupnim prizadevam.
"Vsi laški napadi so se izjalovili. Severno od gore Sv. Mihaela je bil mal zakop izgubljen, a zvečer zopet osvojen."
Avstrijci nad Verono.
Rim, čez Pariz, 14. nov. — Trideset oseb je mrtvih v utrjenem mestu Ve-
roni vsled spuščanja bomb na mesto po treh avstrijskih zrakoplovcih.
Trideset drugih je bilo nevarno in devetnajst lahko ranjenih. Devetnajst oseb je usmrtila ena sama bomba.
Zrakoplovske bombe so našle največ svojih žrtev na glavnem mestnem trgu — Piazza delle Erbe — kjer so bili meščani in kmetje iz okolice zbrani po tržnih poslih.
Laška "Bosnia" potopljena.
Rim. 14. nov. — Italijanski parnik "Bosnia" je bil pogreznjen po avstro-ogrskeni podmorskem čolnu. Potniki in moštvo so se rešili v četverih rešilnih čolnih. Trije teh čolnov so že dospeli v luko. Usoda četrtega čolna ni znana.
t
REV. SOLNCE MRTEV.
Z balkanskega bojišča.
London, 11. nov. — Nobene bistvene izpremembe ni bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah v položaju v Srbiji. Avstro-Nemci poročajo, da prodirajo ob liniji zapadno od Niša, ali razun poročila o nadaljnjih 4,000 ujetnikih ne omenjajo nič važnega in niso zavzeli nobenega mesta.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 10. nov., čez London, 11. nor 1:30 zj. — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Jugovzhodno bojno torišče: Av-stro-ogrske divizije armade Koeves-sove so osvojile močno utrjene višin pri Okljuti, jugozapadno od Ivanjice. Z naskokom vzete so bile nadalje bre-žine Edovesta in planota Jelica, kjer so naše čete pregnale sovražnika iz več vzporednih zakopov.
"Jugozapadno od Kraljeva so naši nemški zavezniki prodrli dalje na obeh straneh Ibare. Jugozapadno od Kru-ševca smo v odseku Aleksandrovca pridobili na ozemlju. Bolgari so odbili sovražnika na levem bregu južne Morave."
Nemško vojno poročilo.
Berlin (brezžično v Sayville), 11. nov. — Vojni urad je danes izdal sle deče naznanilo glede vojskovanja v Srbiji:
Berlin (brezžično v Sayville), 11. nov. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo glede vojskovanja v Srbiji:
"Zasledovanje Srbov v gorovju ob južni in zapadni Moravi dobro napre duje. Več nego 4,000 Srbov je bilo ujetih. Armada generala Bojadževa je
Father John M. Solnce umrl v St.
Paulu, Minn., dne 15. nov. 1915.
Prejeli smo sledečo žalostno brzojavko:
"St. Paul, Minn., 15. nov., 8:31 zv.— Amerikanski Slovenec, Joliet, Ills.: Father Solnce je umrl nocoj ob 6. uri. Seliškar." —
Ta žalostna vest gotovo pretrese vas rojake v naši novi in stari domovini, kajti — umrl je mož in svečenik, da malo takih!
/Rev. John M. Solnce se je rodil dne 7. junija 1861 v Smledniku na Gorenj--kem. Po dovršenih gimnazijskih študijah je prišel dne 19. sept. 1880 s sedanjim škofom v p. Trobcem v Ameriko, kjer je dovršil bogoslovje v St. Francis Seminary, Wis., ter bil dne 24. jun. 1884 po nadškofu Heissu posvečen v mašnika. Novo mašo je pel v erkvi sv. Feliksa v Wabashi, Minn. Do dne 5. maja 1885 je bil pomočnik v kraju New Ulm, do dne 5. sept. i. 1 župnik v Hokah, potem v Owatonni do I 15. okt. 1889 in do 19. sept. 1897 na! župniji sv. Matevža v St. Paulu, nakar je prišel k sv. Neži, ko je dotedanji župnik, č. g. Trobec, postal škof. Tu je sezidal krasno novo cerkev, ki je stala 250,000 dolarjev; posvetili so jo dne 9. junija 1912. Dne 8. nov. 1912 je zapustil to župnijo in prevzel ono Marijinega Vnebovzetja.
Rev. Solnce je mnogo storil tudi za Sjovence. V letih 1890 do 1894 j,e misijonarji med delavci v Montani in tam ustanavljal podporna društva. Ejiako je oskrboval Slovence v Jolietu, dokler jim ni dobil lastnega župnika v osebi Rev. F. S. Šusteršiča. V Owatonni je oskrboval tudi Cehe. V svoji nadškofiji je bil promotor fiscalis in examinator eleri.
Dr. Goričar zoper avstrijske konzule.
Pravi, da so avstro-ogrski konzulati središča požigalnih in bombnih zarotnikov.
OBTOŽBE HOČE DOKAZATI.
Avstro-ogrsko poslaništvo-- pa zanika vse Goričarjeve obtožbe.

'Te*anSSONov
-----/A NOVA ZEMLJA, STO MILJ SEVERNO ODPRINCE PATRICK ISLANDA.
"ova Z(.	-----------------
£ Vl<lel, je '^'j*. ki jo je Stefansion odkril, je kakih sto milj severno od Princc Patrick Islanda. Otok, kolikor ga 0r Po Veči,,; "a dvoie razdeljen po 11 S. meridianu zapadno od Grccnwicha. Otok se dviga iz plitve vode, ka-Vs> otoki v arktičnem morju. Na sliki je videti tudi odkrivatelj Stefansson.
prekoračila reko Moravo na več kra-
Srbsko vojno poročilo.
— - • - * .
Pariz, 11 nov. — Srbsko poslanstvo je danes prejelo sledečo uradno brzojavko, datirano 8. nov.:
'Sovražniku se je posrečilo prekoračiti zapadno Moravo blizu Kraljeva in južno Moravo v smeri Djuniča in Leskovca.
"Sovražni napadi blizu Grdelice so bili odbiti. Bojevanje na desnem bregu reke Leskovice in na levem bregu Morave Binačke, vzhodno od Gnilane, se je. končalo v prid nam. Sovražni napadi proti Kačaniku so bili odbiti."
Poprava nemških poročil.
Drugo uradno naznanilo, izdano po jrbskem poslanstvu, popravlja gotova poročila o srbskih stvareh, izhajajoča I iz nemških virov. Naznanilo pravi:
"Prvič: General Radomir Putnik, na-čelnilf srbskega generalnega štaba, je sicer v slabem zdravju že dolgo časa, vendar vztraja v svoji službi in vodi I vosjkovanje srbske armade.
"Drugič: Topovi, uplenjeni po Nemcih v Kraljevu, so bili brez važnosti z vojaškega pogleda. Bili so del vojnega plena iz dveh prejšnjih vojen in
I njih izguba ni oslabila srbske armade. "Tretjič: Nikdar ni srbska vlada mi slila na mir, niti ne bo pretehtovala mirovnih pogojev, dokler ne pridobe | zmage zavezniki."
Srbi se izognili pasti.
London, 12. nov. — Avstro-Nemci in Bolgari napredujejo počasi v svojih prizadevali, odrezati ali uničiti srbsko armado. Te prizadeve pa postajajo te-žavnejše, ker so Srbi zdaj zasedli zelo važne obrambne postojanke južno in vzhodno od Kraljeva in vzhodno od Ivanjice, po uradnem naznanilu. Velike bitke se tudi vršijo na jugu med Bolgari in Anglo-Francozi, ali poročila si tako nasprotujejo, da ni mogoče posedati, katera stranka je kaj pridobila.
Umeknili se v redu.
Pariz, 12. nov. — Srbsko poslanstvo v Parizu je danes objavilo sledeče u-Iradno naznanilo od srbske vlade: "Srbske čete so v dobrem redu za sedle obrambne postojanke južno in vzhodno od Kraljeva in vzhodno od Ivanjice ter vzhodno od levega brega Morave in dalje južno, kjer so bili obupni boji ves dan 10. t. m. Spopadi se nadaljujejo vzhodno od Gnilana, ob [reki Lcskovici, ob Dinački in pri Ka-
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 13. nov. — Vojni urad je no coj izdal sledeče poročilo o vojskova I nju v Srbiji:
"Naše čete pri Višegradu so zavzele sovražno sprednjo postojanko. Avstro-I ogrske čete, prodirajoče v spodnjem iLimskcm okrožju čez Ivanjico, so za-I vzele višini Slivado in Crvenogoro. (..Nadaljevanje na 2. strani.)
Washington, D. C., 12. nov. — Obtožbe drja. Josipa Goričarja, bivšega avstro-ogrskega konzula, da je vsak avstro-ogrski konzulat v Združenih Državah središče za kriminalno (kazensko) delovanje v zvezi z vojno v Evropi, so bile proglašene za popolnoma krive in dr. Goričar je bil razglašen kot izdaj avec v izjavi, izdani tukaj danes po avstro-ogrskem poslaništvu.
Izjava pravi, da je dr. Goričar pobegnil iz generalnega konzulata v Berlinu, kateremu je bil začasno prideljen v prvi dobi vojne, ker je izvedel, da so [ga njegovi predstojniki zasledili v taj-' nem stiku s .sovražniki Avstrije. Sel je v Italijo in odondod v Združene Države, kakor je obdolžen, nabirat av-stro-ogrskih podanikov proti njih domovini. Zatrjuje se, da bo z vsemi takimi nabranei, prijetimi kot vojnimi ujetniki, ravnala Avstro-Ogrska kot z izdajavci.
Diplomati zelo vznemirjeni.
Pravijo, da bode poslaništvo prej-kone postopalo proti drju. Goričarju zaradi sramotitve po zakonih Združenih Držav. Če se to zgodi, je pričakovati, da bo generalni konzul Nuber v New Yorku podal obtožbe, ker je eden imenovanih po drju. Goričarju. Konzul Nuber je bil zapleten tudi v Dumbovo dopisovanje.
Uradniki avstro-ogrskega poslaništva so bili zelo razburjeni po današnji objavi dr. Goričarjevih obtožeb. V vladnih krogih ni noben uradnik ničesar izjavil o tem,
lajava avstro-ogrskega pnslauištva trdi, da je bilo med bivanjem drja. Goričarja v Rimu ugotovljeno, da je bil v tesnem stiku z ruskimi in srbskimi agenti, očividno v svrho, iti v Združene Države in uporabiti svoje znanje o središčih .slovanskih priseljencev, pri-šedših iz monarhije, v službi vseslo-vanske propagande, ter z namenom, sejati nezvestobo med priseljenci na-pram^ijih rojstni domovini.
vlade v San Franciscu, ni imel prav ničesar opraviti z menoj, izvzemši morda v uradnih poslih," je rekel g. Silvestri. "Njegove obtožbe, da sem z drugimi avstro-ogrskimi konzuli na-snoval naklep v razstreljevanje tvor-nic za strelivo, so nespametne, ker sem se v zadnjih dveh letih sestal samo z enim gentlemanom izmed tistih, ki jih imenuje.
"Moja vest je čista. Dvomiti o mojih dejanjih ne more nihče. Niti sence — razumete me — niti sence — niti za las sence dvoma ne more biti na mojih dejanjih-.
"Če more kdo le za las obsenčiti moja dejanja z dvomom, mu dam $10,000."
Zavrača obtožbe.
Pittsburgh, Pa., 13. nov. — Baron Lothar Hauser, avstro-ogrski konzul v Pittsburghu, je pozno danes izdal izjavo, v kateri zavrača obtožbe, podane po drju. Goričarju.
Von Nuber menda pojde.
Washington, D. C., 13. nov. — Zanikanje dr. Goričarjevih obtožeb po Avstro-Ogrski ni zadušilo govorice, da je Alexander von Nuber, generalni konzul v New Yorku, "persona non grata" (nepovsečna oseba) zavezni vladi.
Pravijo, da ima tajnik Lansing dovolj poučil pred sabo, da prekliče ek-sekvaturo (potrditev) generalnega konzula in ga tako prisili k odhodu. Von Nuberjevo ime je baje v zvezi z raznimi naklepi proti vladi, od namišljenega sleparstva s popotnimi listi do načrtov za oviranje izvoza vojnih potrebščin iz dežele zaveznikom.
Vlada je začela obširno preiskavo.
Booker T. Washington umrl.
Tuskegee, Ala., 14. nov. — Booker T. Washington, voditelj črncev v A-meriki in predstojnik zavoda "Tuskegee Institute for Negroes", je umrl danes. Star je bil 56 aH 57 let, a nihče
-ni vcthH rmtatičn-cgtt tUi<s 'njegovega rojstva.
5,000,000 usmrčenih v vojni.
Basel, 13. nov. — Polkovnik Heus-sler, švicarski vojaški statistik, je precenil skupne izgube na usmrčencih v sedanji vojni na 5.000,000.
Vedeli o njegovi nezvestobi.
"Avstro-ogrsko poslaništvo," pravi izjava, "je bilo obveščeno pred vec meseci o drja. Goričarja agitatorski propagandi, izvrševani v tej deželi, a se je zdržalo dozdaj vseh protinare-deb, v svesti si sramote povzročene po dejstvu, da je bivši konzularni uradnik prelomil zvestobo in pokorščino svoji domovini."
Tajnik Lansing je odklonil govoriti o obtožbah, kakor je storil v vseh slu čajih neuradne kakovosti. Pravosodno ministrstvo pa ima na roki dokaj poučil o delovanju generalnega konzula von Nuberja, katera je nabralo med preiskavo njegove zveze s slučajem drja. Dumbe, odpoklicanega avstrijskega poslanika, a dosedaj nima nič določnega glede 6btožeb, ki jih je podal dr. Goričar.
Za obtožbe baje dokazi.
Providence,* R. I., 13. nov. — "The Providence Journal" objavi jutri med drugim sledeče:
"V krepkem odgovoru na zanikava-nja avstrijskega poslaništva in več avstro-ogrskih konzulov, da so snovali naklepe v tovarnah za strelivo ter neprestano spletkarili z vohuni in tajnimi agenti, je dr. Josip Goričar snoči izjavil sledeče:
" 'Ali je kdo pričakoval, da bodo ti možje pripoznali dejstvo? Jaz lahko enostavno dam svojo častno besedo, da je, kar sem povedal, resnica in da se dejstva dokažejo v zadovoljstvo ameriškega ljudstva.
" 'Nadalje hočem izjaviti, da nobeno nasilno dejanje, bodisi požar v kaki tovarni za strelivo, razpok bombe na na krovu kake ladje, ali ustanovitev urada za ponarejanje popotnih listov, ne izhaja iz zmešane pameti k^ke posamne osebe. Vsako dejanje se vnaprej osnuje, ljudje, ki se jim zaupa izvršitev zločina, se izberejo vnaprej in ves naklep se izvaja sistematično. Po-samniki enostavno izvršujejo povelja, dobljena odzgoraj'."
Zanika zaroto.
Chicago, 111., 14. nov. — Hugo Silvestri, avstrijski generalni konzul v Chicagu, je včeraj zopet zanikal obtožbo drja. Jos. Goričarja glede zarote v razdevanje tvornic za strelivo.
"Dr. Josip Goričar, zastopnik moje
ZDAJ JE ČAS
poslati božična darila svojcem v staro domovino, ker letos se ista radi vojske počasno dostavljajo. Navadno vzame od 20 do 30 dni, pa slučajno še delj časa, da pridejo denarne pošiljatve v roke naslovnikom.
Gostoma slišimo, da pridejo denarji poslani skozi našo družbo, po več dni prej kakor pisma.
Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše
posredovanje.	W. , , _
* * * "j
BOŽIČNA DARILA "Ui
v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in livaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske.
V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu.
Denar nam pošljite pq poštnem aH ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
5 kron pošljemo zdaj za......$ .75
XOO KKON
ZA
Pri teh cenah je poštnina že vraču-
nana.	•
Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za nižje cene, da Vam prihranimo denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Jolict, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter Marcli 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLO VEN IC-AM ERIC AN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
gijo ter bila v jako opasnem stanju, a je srečno prestala nevarnost. Gospa je velespoštovana in priljubljena, in je vsakdo želi skorajšnjega okrevanja.
—	Mnogo bolnih rojakov. V bolnišnici sv. Jožefa je zdaj kakih deset rojakov. Frank Vidic ml. je zbolel za vročinsko boleznijo, pravtako Steve Stukel ml. in Anton Smrekar.
—	Vzorno urejena je nova mesnica in grocerija g. Johna N. Pasdertza na voglu Cora in Hutchins sts. in priporočamo rojakom, da si to trgovino o-gledajo na svoje lastne oči in spoznali bodo, da je med Slovenci mogoč napredek samo znati in hoteti je treba. Uslužben je pri g. Johnu N. Pasdertzu njegov sorodnik g. Frank Sodeč, ki je bil nekaj časa zaposlen pri Ferko Bros. v Milwaukee, Wis. -
—	G. Josip Pasdertz je zopet uslužben v mesnici g. Josipa Sitarja, 503 N. Chicago St., kar gotovo razveseli vse njegove prijatelje.
—	"The Trades Review" se bo imenoval tednik, čegar 1. št. izide dne 29. nov. v Jolietu. Urednik in izdajatelj bo Geo. W. Bills, a urednica ženskega oddelka bo Madge Argo. Tednik bo obsegal menda 16 strani in bo pospeševal delavske stvari.
St. Stephen, Minn., 9. nov. — Slavno uredništvo: — Prišli so bolj mrzli, jesenski dnevi. Včasih piha veter kot bi hotel marsikaj odnesti, včasih pa sije lepo solnce in prežene črnosive oblake. Zmrzovalo še ni posebno, sedaj pa gotovo kmalu zmrzne zemlja, saj je že pozno. Pred nekaj tedni so še ljubko cvetele jagode po travniku.
Žitna letina, ovsa posebno in pšenice, je bila skoro povsod prav dobra, hvala Bogu! Turšica ni prav dobro dozorela zaradi hladne spomladi.
Na praznik Vernih duš smo imeli devet svetih maš, da se je moglo mnogo molitve opraviti za verne duše. Prijatelji, molimo zanje, tudi mi gremo za njimi!
- Na Zahvalni dan bomo imeli "fair" v prid cerkvi.
K sklepu pozdrav cenjenim čitate-ljem.	J. Poglajen.
Joliet, 111., 15. nov.—Drugi dan našega "faira" je sijajno uspel. Udeležba je bila uprav ogromna, tako da je prostora primanjkovalo. Na plesišču ali v spodnji dvorani naše stare šole je bila pravcata gneča, vendar je vladal najlepši red ves čas do pozne ure, ko se je plesaželjna odrasla mladina razšla s trdnim sklepom, da se prihodnjo nedeljo zopet snide. Na sejmišču ali v zgornji dvorani je bilo tudi neprestano vrvenje pred raznimi "štanti", polnimi sladkarij in raznovrstnega tržnega blaga. ter pred konjički, ki vozijo o'potečo srečo itd. Skratka — izborcn uspeh! Prihodnjo nedeljo bo tretji dan naše cerkvene veselice in upati je, da pride jo tudi vsi tisti naši ljudje, ki jih včeraj in predzadnjo nedeljo ni bilo. Zamuditi tako lepo in pošteno domačo zabavo, bi bilo naravnost greli. Na svidenje torej v nedeljo!
— Pogreb g. Johna Petrovčiča se je vršil v četrtek dopoludne ob prav veliki udeležbi sožalnega občinstva. Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. je izkazalo svojemu prezgodaj umrlemu članu zadnjo ča-t s tem, da je spremilo njegovo truplo v cerkev in na pokopališče skoraj poluoštevilno. Pa tudi drugega občinstva je bilo toliko, da ga je bila prostorna cerkev polna. Odlikoval se je z obilno udeležbo zlasti naš mlajši zarod, ki je izgubil v pokojnem Johnu svojega bivšega sošolca in tovariša i/.za otroških let. Kakih deset krasnih vencev iz svežih rož je bilo položenih na krsto. Sv. mašo za-dušnico je služil domKči župnik, Rev. John Plevnik. Moški zbor najboljših naših pevcev je v cerkvi zapel rajniku v čast "Blagor mu", "Jamica tiha" in "Nad zvezdami" pod vodstvom g. or-ganista tako miloglasno, da se je poslušalcem srce tajalo. V pogrebnem izprevodu je bilo 33 dvovprežnih kočij (hackov) in nebroj buggyjev. Kes lep pogreb je imel naš John Petrovčič, pa ga je bil tudi vreden. Omenjamo še, da je umrl pri polni zavesti, pftviden s sv. zakramenti za umirajoče' in po-slovivši se od svojcev z upanjem na svidenje v boljšem svetu. Užaloščeni soprogi, staršem in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje, a nepozab nemu rajniku svetila večna luč nad zvezdami!
— Gospa Marija Pasdertz, soproga g. Johna N. Pasdertza, znanega trgovca, je že nad mesec dni v bolniški postelji v svojem domu, 1506 N. Center st. Zbolela je za srčno hibo in nevra
di, ker je naš dopis tako dolg, saj sedaj bodemo nehali. Srčno Vas pozdravimo,
Philip Omahen, v imeni drugih 7. in 8. razreda.
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Lorain, O., 9. nov. — (Iz šole sv. Cirila in Metoda.) Dragi g. urednik: — Že je dolgo, odkar smo Vam zadnjič pisali, zato Vas lepo prosimo, da bi zopet priobčili en dopis od nas, učencev šole sv. Cirila in Metoda.
Pretekli četrtek, 4. nov , smo dobili novega dušnega pastirja, cast. gospoda S kur.
Takoj prvo jutro, ko je sem prišel, ie gospod že prišel v šolo in z nami govoril. Ko je vstopil v šolo. smo mu zaklicali iz celega srca: Dobro dr 'i. dobro došli, dragi častiti gospod!
Go.-pod je gotovo mislil, da to bode vse, kar bodemo zanj storili, kajti zelo je bil iznenaden popoldne, ko smo ga poklicali v šolo, da bi ga slovesno pozdravili. Vsi otroci smo bili zbrani v eni sobi in smo poklicati čast. gospoda in mu zopet zaklicali: Dobro"došli! nakar smo zapeli "Polni veselja «1110 danes, ker smemo pozdraviti Vas" itd. Potem je Mary Ambrožič, deklica o-smega razreda, v imenu vseh šolarjev pozdravila č. gospoda s sledečim govorom :
"Ljubljeni in predragi naš pastir! j Bodite nam pozdravljeni, dragi častiti gospod, da, tisočkrat pozdravljeni! Iz celega srca se veselimo, da Vas smemo pozdraviti in Vam zaklicati: Dobrodošli, dobro došli! Naša srca so prenapolnjena z veseljem, ker imamo Vas dragi gospod, sedaj v naši sredini in čutimo, da nam boste zares dober in ljubeč oče. Mi Vam obljubimo, da hočemo Vam le veselje delati. Vse bodemo storili, karkoli bodete zahtevali od nas.
Prosili bodemo ljubega Jezusa, da Vas naj obilno blagoslovi, da Vam naj da zdravje in srečo tukaj v Lorainu. O ljubi Bog naj da, da bi mnogo mnogo let tukaj bili in delovali za naš blagor. O11 naj blagoslpvi vsako Vaše lelo z obilnim uspehom.
'Toda, četudi smo še otroci, vemo, da duhovnikov poklic je težak, in da Vaša pota niso posuta le s cvetlicami, temveč tudi s trnjem.
"Vendar, dragi naš duhovni oče, če Vas ljubi Bog obišče s križi in težavami, Vam bode dal tudi milost, jih potrpežljivo prenašati, in s tem si boste zaslužili prekrasno krono v nebesih, katere se boste veselili celo večnost.
"Se enkrat Vam obljubimo, da Vas hočemo ljubiti in ubogati in Vam v vsakem oziru le veselje delati. Iz celega srca Vam še enkrat kličemo: Dobro došli, dobro došli, naš predragi častiti gospod!"
Po končanem govoru mu smo podali krasen šopek cvetlic, kajti cvetlice so ja znak ljubezni, in navsezadnje mo pa zapeli: "Hvala večnemu Bogu.'
Čast. gospod Skur se je potem nam zahvalil za veselje, katero smo mu napravili Rekel je, da z nobenim denarjem 11a svetu nam ne bi mogel poplačati tega veselja. Tudi pohvalil je naše petje, rekel je, da naši glasovi so kakor angelski. Potem nam je podelil blagoslov in nam dal "free afternoon".
Mi smo zares vedeli, da imamo tako dobrega dušnega pastirja. On je do nas kakor najboljši oče, in vsak dan komaj čakamo, dokler pride v šolo. Tudi z nami se igra, kar nas zelo veseli.
Dragi gospod urednik, ne bodite hu-
Junaku v spomin!.. .
Tam ob Dnjestru je dal svoje mlado, nadebudno življenje za domovino eden najboljših škocijanske župnije: praporščak Valentin Skušek iz Jeperjeka. Dan pred svojo smrtjo je odposlal domov vojno dopisnico sledeče vsebiue: "Dragi moji; Nisem še prav nič ranjen in ne bolan do sedaj; kaj se bo v prihodnosti zgodilo, to je pa v rokah božjih. Če moram jaz in toliko drugih sinov naše domovine biti tukaj in •se nam kaj zgodi, ne smete zato preveč žalovati, saj veste, da mora vsakdo stati na mejah, da brani Vas in Vaše domove, da morete mirno živeti in brez skrbi spravljati pridelke." — Kakor bi bil slutil, da bo božja Previdnost terjala tudi njegovo življenje kot žrtev za domovino! Drugi dan 4. m. m. ga je šrapnelov izstrelek zadel v čelo.
Rajni je bil kot novomeški dijak član dijaške Marijine družbe. Za slovo mu je v 1. številki letošnjega "Bogoljuba" zapisal pater Pavel te-le besede: "Bil je skozinskoz vnet, goreč, v resnici pravi Marijin otrok." Neki ranjenec, ki je bil pri njegovi kompaniji in je prišel domov,' je pripovedoval o njem: "Skušek je možak — z vsemi dober in vse ga ima rado." Bil je vzer-mladenič, ki je povsod očitno kazal in odločno branil svoje katoliško prepričanje tudi pri vojakih. Pri svojih podložnih ni trpel nikoli nesramnega govorjenja, ki se tako pogosto sliši pri vojakih.
Bil je vojak-junak, ki je nanj bil ponosen ves pešpolk! V par mesecih je napredoval do praporščaka. "Domoljub" je že enkrat poročal, kako je ner koč zajel nad sto Rusov in strojno puško. Odlikovan je bil s srebrno hra brostno svetinjo prve vrste. Zaslužil si jo je pa, kakor sam piše tako-le: "Neko jutro prodiram s svojim vodom proti nekemu od Rusov slabo zasedenemu jarku; prav isti čas pa se navale od nasprotne strani cele mase Rusov proti nam. Komaj skočimo v jarek, ko slišim, kako nam prigovarjajo, naj se vdamo. Kranjski Janez seveda pravi: "Le bližje, seveda se vdamo." Ko so bili le še par korakov pred nami. takrat pa sin kranjskega Janeza ko niandira: "Streljati!" Namah so napravili Rusi 11a peklenski ogenj mojih Janezov "Kelirt eucli!" Seveda je^ma-lo zdravil prišlo nazaj. ker s'rio jih T,ar kosili Potem pa smo napravili brez povelja,še napad na ruski jarek, ga zavzeli in ujeli posadko."
Vojak, ki je dober kristijan je — junak; to je pokazal rajni Skušek. Naj bo zgled naši mladini!
Sveta maša na višini 2200 metrov.
Slovenski vojni kurat č. g. Ivan Sa-gaj je prideljen moštvu vernih Štajercev in Koroščev 11a višini 2200 metrov. Navzočnost dušnega- pastirja 11a bojišču, okoli katerega divjajo granate, je za vojake, ki se bojijo Boga, v veliko pomirjenje. Dne 12. septembra je bila tam sveta maša, in sicer že v drugič: moštvo se je udeležilo božje službe z veliko pobožnostjo. Izredno priljubljeni, od oficirjev in moštva visoko či slani poveljnik tega oddelka se ui zbal triurnega napornega pota na višino, da se je v sredi svojih vrlih vojakov kakor vsakokrat, tako tudi tokrat udeležil svete daritve. Kakor zadnjo nedeljo, so se tudi sedaj po kratki, v srce segajoči pridigi osmim črnovojnikotii slovesno izročile častne kolajne.
zavzetje Rige od zapada na videz izjalovil. Berlin priznava umeknitev nemških čet in jo pripisuje dežju, ki je krajino pomočviril, dočim Petrograd zatrjuje, da so bili Nemci pognani nazaj. Ruske čete na suhem so bile podpirane po brodovju v Rigovskem zalivu. Posledek je, da je počasno prodiranje ruskih čet ojačilo njih fronto ob reki Dvini od Rige do Dvinska. V središču ni mnogo delavnosti. Na jugu, v Volhiniji in Galiciji, poročajo Rusi-krajevne uspehe manjše važnosti, dočim naznanja Berlin male pridobitve in odbitje ruskih napadov.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 10. nov., čez London. 11. nov. 1:30 zj. — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Rusko bojno torišče: V vzhodni Galiciji vlada na fronti ob Stripu izza izjalovljenja zadnjega ruskega ofenzivnega poskusa mir.
"Poskus sovražnika, pri Czartorysku predreti linije nemških zaveznikov, se je po težkih bojih izjalovil."
Rusi pridobivajo na severu.
London, 13. nov. — Na vzhodnem bojnem torišču so Rusi pridobili nadaljnjega ozemlja v svoji ofenzivi v okrožju Rige. Petrograd poroča, da so bili Nemci pognani dalje nazaj za-padno od Rige s težkimi izgubami. Južno ob celi dolgi črti do Galicije je bojevanje medlo in so Rusi napadli le tu pa tam, a bili odbiti, kakor poročata Berlin in Dunaj.
Odbili nemške napade.
London, 14. nov. — Ko so Rusi odbili nemške napade v okrožjih Rige in Dvinska. so začeli ofenzivo. Rusko uradno naznanilo ne omenja te ofenzive, pač pa nemške poraze v tem odseku. Nemško in rusko poročilo omenjata obupno bojevanje v soseščini reke Styr 11a jugu, kjer so čete generala von Linsingena ujele 1,515 Rusov.
Z zapadnega bojišča.
London, 11. nov. — Podkopavanje in bojevanje z bombami je glavni pojav vojskovanja na Francoskem. Pariz poroča, da so bili nemški zakopi razdejani blizu Beuvraignesa, pri Haute Chevaucheeju in pri Les Epar-gesu.
Topniško streljanje je bilo posebno silno okrog Loosa, pri La Fosse Co-lontv in Souchezu.
Stavka poravnana.
Knjige se niso ujemale.
Rhinelander, Wis., 11. nov. — A. D. Sutton, 21 let blagajnik mesteca Rhinelander, je za $14,000 "prekratek", kakor so dognali pregledniki knjig. Sutton je povrnil $5,000.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
"Druge čete so, premagavši vse težave mraza in snega v visokem gorskem okrožju med I barom in Mora vico, naskočile važni višini Smrčak in Košutico ter odbile več protinapadov..
"Armada generala von Gallwitza ,j? zavzela prelaz in \ išino Jastrcbae ter ujela 1,100 mož.
"Bolgarska armada prodira čez Mo ravo."
Nemški cesar potuje v Sofijo.
London, 13. nov. — Cesar Viljem se je v četrtek peljal skoz Oršavo, Ogrsko, namenjen v Sofijo, kjer ostane pri kralju Ferdinandu dva dni, kakor brzojavljajo iz Kodanja na "Daily Mail".
Potem namerava cesar, dostavlja brzojavka, pregledati maršal von Mac-kensenove armade, ki zdaj prodirajo v Srbiji, in pozneje obiskati Carigrad.
Srbi se umikajo.
I.ondoh, 14. nov. — Na balkanskem bojišču se Srbi umikajo s pogorja na pogorje pred avstro-nemškimi četami, katerih uradna poročila naštevajo uje tje mnogih ujetnikov vsak dan ter za pleno nekaj topov in vojnih potreb ščin. Srbi prizadevajo znatne izgube svojim zasledovalcem. Ob vzhodni fronti se Srbi uspešno ustavljajo Bol garom. Angleške in francoske čete odbijajo bolgarske napade in so pod jele že več protinapadov z uspehom.
Z ruskega bojiiča.
London, 11. nov. — Na vzhodnem bojnem torišču se je nemški pohod v
Atleti., i »v Michic
ikoj vrnejo na a dva tedna.
v. — Stavka 1,-entral-železni-1a potoni obo-Siavkarji se stavka je traja-
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4	Zgodovina slovenskega naroda, S.
zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
E11 iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Cliicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Alois Skulj
P. O. Box 1402, N. Y. City.
100tl4
Naznanilol
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste giocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem r°" jakom, zlasti pa našim gospodinjah-Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I11-
a
Jadranska Banka
Popolnoma vplačana glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron.
Glavni urad: TRST.
Podružnice na DUNAJU, DUBROVNIKU, KOTORU, LJUBLJANI, METKOVIČU,-OPATIJI, ŠIBENIKU, SPLJETU in ZADRU. I
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosi" in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbij0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. V
V2 ORi
Pr, Za;
m
s aR s s K s s .uriš K S S Š W m w m « s K W. tf*1*
Buchanan-Daley Co«
Deaplalnes and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Zvon svobode na povratu.
San Francisco, Cal., II. nov. — Zvon vobode se je danes podal 11a svoje lovratno potovanje domov v Philadel-ihijo skozi južne države. Vojaštvo je spremljalo slavno narodno svetinjo do postaje od njenega prestola na razsta-išču, kjer jo je ogledalo na stotisoče ljudi.
LISTNICA UPRAVE.
Mr. J. L., Helvetia, W. Va. — Onih 200 kron, ki ste jih poslati še dne 25.
vg. skozi naše posredovanj*, je Vaša žena gotovo že zdavnej prejela, ker imamo v roki izkaznico od Poštne hranilnice na Dunaju z dne 15. sept., da e bil denar tatn odpremljen.
Denar gre dandanes mnogo točneje v stari kraj kakor pisma, zato se primeri mnogokrat, da v stari domovini lobe denar prej kot tozadevno pismo »I pošiljatelja. Mnogokrat se pa pismo izgubi ali pa zaostane, da ne dobite odgovora.
Vsakdo je že prepričan, da ako pošlje denar skozi "Amer. Slovenca", da je tako siguren, kakor če bi ga bil satu izročil v roke naslovnika.
Nad sto tisoč kron smo že letos postali za naše rojake in rojakinje v staro domovino in niti enega vinarja se ni zgubilo.
Vse naše pošiljatve so garantirane.
Uprava "A. S."
Protin
je jako nerodna bolezen za zdravljenje. Mr. Rud. Kaspar, iz Ravenna, Nebf., piše nam: "Sevcrovo Zdravilo zoper Revmatizein me je zopet spravilo na noge. Zdaj zopet hodim. Trganje po členih je prešlo." Podobna pisma nam neprenehoma dohajajo in hvalijo Sevcrovo Zdravilo zoper Revmatizein, zlasti za zdravljenje v sluča jih zastarelih živčnih bolezni in trganja po kosteh, ter členkih, lumbago in revmatična nevralgija. Vprašajte svo jega lekarnarja za Severovo Zdravilo zoper Revmatizein. Cena $1.00. Ako ga pri njem ne dobite, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. nov.-Tues.
Les za Stavbe in Premo?
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NIŠO CEN®
^ TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
•e 1
N
v
boc .16.
P6J
list
ko
1
Hi
<Ek >
Plač kpl;
Sih t). :
(
Ozir
sa2l 1 2 i
4
5
6
7 «
M
t r-*
a«
;^
Union Coal & Transfer C
116 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf'
Chicago telefon 4313.
Northwestern tele«"0
Prvi in edini sloyenski pogrebniški n^
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sm
nt-
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet*
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden "aJ,tjn ,«1" mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.	^cj,g»
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajtc tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
»išk ?riš,
Jlšcj
I*
5>u s 'eta
P'
tan( oči »res f«te 'etc, Cf110
bil, ■*totl
V
s
H,
CaStl
"lilij &
K s.
s
S"
v >
•V 5 ti; K.
K K k,.

kx 1 v M
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovtjenu 29. novembra 1914 lukor. v drž. Ill,, 14. imija 1915
0RUŽ81N3 GESLO: "VSE Z K VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.tEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonicli, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. kP's.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
V3a
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe
pošljejo na 1. porotnika.
Jodr*no Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
jg fotP' sPreJema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od T7t>	^ Pr'stoPu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
PepolnCUjE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listjne 0 vs°to takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne j2pV redu »» sprejete v gl. uradu.
Zj LACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: H D°P°iln° ,zKubo vida na enem °«su vsoto $100.00;
izk"0 izgubo vida na ol>eh očesih vsoto $250.00; 2a if®0 e"e roke nad zapestjem vsoto $100.00; ^ iz k °beh rok nad zaPestjem vsoto $250.00; ia i u Cne noge nad členkom vsoto $100.00; za iz k obeh nad členki vsoto $250.00; n i2 i "ajmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ia z|0gUj.° najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00;
ko
delo.
!Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezm6žen za vsa-
«e	ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer
^kratn * VSOta $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a ° operacijo na kili ali vtrganjem.
'tč rafp^k0dn'ne.111 operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-?lačati	ta^nik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-
^Plačila »S odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
v ZJ operacije.
daje r>ansCo Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S. n
takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Člam(ice) plaJ
ai
eg te8a plačujejo Društva bolniško podporo.
®*irom
na vsoto
ajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
Kjzred 1
2 '"
3	,"•
4
s
6 '" 7
t ""
zavarovalnine: Za $250.00;
Starost
..... 16—20
20-25
..... 25-30
•••• 30—33
..... 35—40
..... 40-45
..... 45-50 .......... 38c
..... 50—55 .......... 45 c
te8a plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Asesment.
..........18c
.....	20c
.....	23c
..........25c
... ..	28c
..........32c
Razred. 1 .... 2 ....
3	....
4	....
5	....
Za $500.00: Starost. 16—20 .... 20—25 .... 25—30 .... 30—35 .... 35-40 ....
6	......... 40-45
7	......... 45—50
Asesment.
..........35c
.....	40c
;....	45c
..........50c
..........55c
..........63c
..........75c
IZ STARE DOMOVINE.
—^ .——.j^*. »
Iz čast-
•adel
"'škil, k.r "ojnem polju r Krotrov	• ^^^^^^^
Sue j v P'sejo: stotnik Rudolf Prišel Padel. va vr ,. f life1. 1,JeSov d **	Šmaren je
■Pa, ' Prinesel S scv«nega bo-
v	S nevrjetno vest. Smuč,
C^vnj^^nekaj tedni smo se 'tV av,,i1' R ,',lrUŽhi' zdaJ 1-a v gro-R0H'" je bil v Ljubljani,
pešpolka. Izdihnil je svoje mlado cve toče življenje v 20. letu svoje starosti. Pokopan je v Prvačini pri Gorici.
— Obesil se je v policijskem zaporu v justični palači v Ljubljani cigan Henrik Goran, katerega so iz prisilne delavnice oddali v ondotne zapore.
"aših krajev
•rebške
erJa S;
znani 53 • »Uica. Služil je pri
na'<H<lJ,H';Polku' Trenovih pt ' 'etos sr ..
P,?;"1 k » n ?VRUsta so ga p., ^Sk*® ter
— Iz italijanskega ujetništva se je
oglasil Anton Pegam, posestnik iz Mi-
šač št. 2, p. Podnart, Gorenjsko. Pe
gani je bil od začetka mobilizacije •
.[Galiciji; tam ga je zadela ruska krogla
v levo roko. Ko je zopet okreval, je
1)rj a . . ..	šel na južno bojišče in jc bil dne 26.
i)ri 4. bataljonu v . .. . XT . .	, .	.....
i junija ujet. Nahaja se sedaj na Siciliji
in piše, da se mu razmeroma dobro
godi.
na hercegovsko
% ruvanje,rv'r;t(,p Takrat jt;
"ajvišjim .1, Cs.no roko, odliko
vseh sredstev in devet otrok v nepopisni bedi.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Mahkovec, služkinja, 83 -let. — Miroslav Tičar, sin knjigovodje, 4 mesece.
Ivan Kimovec, posestnik, 68 let. — Marija Doberlet, hči strojnika, 21 mesecev. — Marija Sink, mestna uboga, 72 let. — Alojzija Žakelj, mizarjeva žena, 44 let. — Anton Pandru, sin kaj-žarja, hiralec, 29 let. — Marija Ross-manith, žena strojnika, 46 let. — Fran Šparovic, železniški naddelavec. 42 lei Fran Bizjak, znani doigoletni gostilničar pri "Krč.onu" in posestnik, Tržaška cesta 5, nasproti tobačne tovarne. — Marija Krapež, soproga ka-varnarja in restavraterja Krapeža (Narodna kavarna); bila je težko bolna že dalje časa. Bila je zares ljubezniva in plemenita gospa.
—	Smrtna kosa. Iz Postojne poročajo: Postojna je spremila k zadnjemu počitku enega svojih najboljših meščanov: Zagrebli smo c. kr. evidenčnega nadoficiala v pokoju Ivana Burjo. S pokojnim Burjo lega v prerani grob mož kristalno čistega značaja, mož poštenjak. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil. Bodisi na izprehodih, ko si občudoval njegovo poznavanje življenja in prirode ter globoko ume-vanje svetovnega in življenskega nazora, bodisi pri časopisu, bodisi v družabnem življenju, vselej nam je bil enako ljub in drag.
—	Umrla je v Črnem vrhu nad Idrijo Ivana Lampe, zasebnica, v starosti 66 let.
—	Umrla je Angela Sluga iz Loke, okraj Kamnik; preminula je v deželni bolnišnici v Ljubljani.
•— Izpred izjemnega sodišča v Ljubljani. — Pobegli prisiljenci uzmoviči. Dne 11. svečana t. 1. so iz tukajšnje prisilne delavnice pobegnili I71etni Ka-rol Ciniolino iz Trsta, Anton Jurca, 17 let star čevljarski vajenec iz Senožeč in Janez Stanič, 18 let star vrtnarski vajenec iz Gorice, vsi že kaznovani. Iz tamošnje delavnice so izmaknili nekaj obleke in obuval in čevljarskega o-rodja v vrednosti 68 kron 8 v ter si ta plen med saboj razdelili. Dočitn sta Jurca in Stanič bila še tisti dan prijeta, se je posrečilo Cimoliniju pobegniti v Trst, kjer so ga zasačili še le aprila meseca. Fant pa je 23. julija iz prisilne delavnice v drugič pobegnil ter dvema strankama ukradel obleke, žepno uro z verižico in dežnik v skupni vrednosti 71 kron 40 v, kar Ciniolino priznava. Ciniolino je bil obsojen na 14 mesecev, Jurca na 8 in Stanič na 6 mesecev, vsi trije v težko ječo.
—	Slepar iz navade. Julij Brilej, pristojen v Koprivnico, samski trgovski sotrudnik v Ljubljani, je človek, ki ga redno delo ne veseli. Zaradi goljufije ima že 3 kazni, a sedaj je začel kar na debelo ljudi varati. Izdajal se je za zastopnika raznih tvrdk, ponujal strankam blago, kakor testenine, pšenico, olje, riž in drugo. Zahteval je ali takojšnje plačilo za naročeno blago, predujme in če to ni izdalo, pa provizijo, češ, da mora on blago tudi takoj plačati. Ni čuda, če so mu šli ljudje v teh kritičnih časih na lim. Osleparil je v 16. slučajih stranke, ki so mu verjele za 446 K 20 v. V štirih slučajih je ostalo le pri poskusu, ker mu niso stranke ali verjele ali pa zaupale in bi v drugem slučaju trpele škodo skupno 137 K 50 v. Brilej, ki svoje krivde ne taji, bo sedel poldrugo leto v težki ječi, katero kazen je'takoj nastopil.
—	Umrla je v Zgornji Šiški Ivana Susteršič, rojena Bolih, soproga posestnika in mehanika Susteršiča. Ranj kn jc bila delavka v tobačni tovarni.
tografijo in napisal na zadnji strani: 'To je moj najljubši tovariš." Ne vemo, zakaj je g. kurat poslal sem to vest. Kdor bi poznal tega Ignacija Erharda, bi to moral naznaniti župnijskemu uradu Sv. Peter pri Mariboru, ki bi potem naznanil .sorodnikom smrt tega vojaka, ki še menda ne vedo, da njihovega sina že krije črna zemlja.
—	Padel na bojišču. Št. llj v Slov. gor. Vojak M. Cinar nam je sporočil, da je padel na bojišču J. Hamer.
—	Padel na severu. Iz Ploderšice. Smrt nam je vzela našega ljubega, 33 let starega posestnika in izurjenega kovača Antona Platzerja; zadet od ruske krogle, je padel na severnem bojišču. Vojskoval se je od 27. avgusta 1914. Bil je vzoren mož, vse ga je rado imelo. Zapustil je mlado ženo s tremi malimi hčerkami.
—	Padel na jugu. Sv. Križ na Murskem polju. Fran Ivanič je bil rojen leta 1882. Šele 33 let star, pa je že moral pasti kot žrtev vojne. Služil je pri domobranskem pešpolku. Kot narednik je bil poklican v vojno na severno bojišče, kjer se je bojeval 8 mesecev ter je bil tudi enkrat odlikovan in povišan za štabnega narednika. Meseca junija je bil prestavljen na južno bojišče ter je bil zopet odlikovan in povišan za častnega narednika. Pokojni zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otročiča. Ker je bil mirfen in vljuden mož, ga vsi res bridko pogrešamo, posebno pa še njegovi stariši, ki so ga hoteli imeti k pomoči. Vanj so stavili veliko upanje, a nemila usoda jim je z njim odvzela vse.
Padel je na severnem bojišču Rudolf Maček iz Ptuja, kadet pri domačem pešpolku.
—	.Padel je na južnem bojišču pri Doberdobu predmojster Jožef Zafoš-nik iz Dragonjevasi pri Cirkovcih. Bil je za svojo hrabrost pred sovražnikom odlikovan s hrabrostno svetinjo 2. razreda. Poveljnik nadporočnik piše njegovim starišem, da je z njim izgubil srčnega vojaka, oddelek strojnih pušk ljubeznjivega tovariša, ki ga ohranijo i za vse čase v dobrem spominu. Njegova hrabrostna svetinja se bo poslala njegogvim starišem.
—Padel je iia severnem bojišču poddesetnik Janez Rampre iz Čermožiš pri Stoprcah pri Rogatcu. To je že drugi sin te vrle družine, ki je postal žrtev vojne. Padli je brat kaplana Rampreta iz Sevnice.
v sovražno postojanko; plen, kolikor sem ga zajel, takoj pošljem." In res je kmalu prihajalo proti našim postojankam kakih 30 Rusov. Kastner pa je 3 svojimi možmi drvil dalje in se je šele tisti večer pridružil ostali prodirajoči stotniji. Kmalu zatem mu je ruska krogla preštrigla nit življenja.
— Dve italijanski zastavi na zvoniku v Pontablju. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Neka patrulja je 5. sept. zapazila na zvoniku v Pontablju dve italijanski trobojnici. Poveljnik patrulje je poslal tri prostovoljce, ki so .sneli ti zastavi, kateri sta bili po svoji velikosti in obliki kakor po grbu popolnoma enaki italijanski vojni zastavi, torej najbrž erarični zastavi. Hrabri patruljci so bili predlagani v odlikovanje s hrabrostnimi kolajnami in razentega obdarovani od armadnega poveljstva s 100 K. Poveljnik italijanske patrulje, ki je ti zastavi razobesila v noči na 5. sept., je najbrž tisti, k je 5. sept. v boju z eno naših poljskih patrulj padel. Tudi 9. sept. sta bili od neke patrulje na pon-tabeljskem zvoniku dve na novo raz-obešeni zastavi sneti.
na 4 leta, Nikola Nikolič na 1 mesec, Lazar Kladar na 2 in pol leta, Boško Mikovič na 1 mesec, Ljubomir Raniov na 5 in pol leta, Caharija Zarič na 2 in pol leta, Rade Starovič na 1 in pol leta, Jeftimr Tangič pa 2 in pol leta, Drago Stanišič na 2 in pol leta, Peter Jovanovič na 2 in pol leta, Branko Vu-kovič na 2 in pot leta, Miloš Ilič na Z in pol leta, Angjelko Popovič na 1 mesec, Jakob Savič na 1 mesec, Gaje Jovanovič na 1 mesec, Kosta Hackmann na 1 mesec, Nikita Todič na 5 in pol leta, Štefan Hackmann na 1 leto, Mili-voj Popovič na 1 leto, profesor Veljko Vujasinovič na 10 mesecev, Veljko Stjepanovič na 10 mesecev, profesor Adam Bise na 11 mesecev, ravnatelj trgovske šole Peter Miletič na 10 mesecev, Musta Bektič na 15 mesecev. Velimir Narančič oproščen.
NAPRODAJ VSE VRSTE POHI-štva. Mora se takoj prodati ali vse skup ali na kose. Vsaka primerna ponudba bo zadostovala. Vprašajte na 200 Grover St., vogal 4th Ave. Brooklyn kara se vstavi na vogalu.
ŠTAJARSKO
1
V0st in ih,Valn,ln priznanjem V	Povišan za
Mu'i 1Vcč se C' ni	ob-
ft PH kadr?T°\0ljn0.javil
^ eUa 1 Z'»ož,,0 j Zavo,jo njcRO-
> k/VRulinsS •°,Ra odredili ™
i niajo 'eRovi	za Pričuvne
m? t*VeliC 'cnci	spo-
^-elj l	inpra-
%tii • Sp,,ni sJ J:u" napovedali dJe m U 10 ni da'° miru. Sto°>me "
— Padel je, kakor se sedaj uradno potrjuje, dne 18. junija letos v boju pri Kosmierzynu v Galiciji Martin Radovan, najstarejši sin čevljarskega mojstra Martina Radovana v Ljubljani, v Gradišču.
— Vojaki so umrli. V raznih ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči
1 vojaki: Fran Hainke, pešec; Ivan Sku-
bic, pešec; Josip Matys, pešec, Anton
Hutter, pešec; Karol Popek, vojaški
i delavec.
v varstvo svoje
>
rmel ;e ' p .tov°lino javil
q" Pa PresQ.d'^septembra, me
,, Je8ov , 'tavi1' k drup».....
Hko: p '^niih urah
na
S i„ .a 'ciji sc ; postojanke v tis0v ie| * .svo drzal nadvse hra-
' C nMed iS? S'"1 «« «*>
Dsc " <lol» strel v me-silo.

v°Jaki. Ko
C |Cas,ll,i i,7.P°fknpali "o «a z
Galiciji a frontc
v jugo-
ci p.
»dei ra„
t MnJJ AS , Martinu pri Go-' kot Pešec jV s°trudnik domobranskega
V ruskem ujetništvu se nahaja poročnik dr. Ivan Šiška iz Ljubljane.
—	Odlikovanje. Srebrno svetiojn l. razreda za hrabrost je dobil c. kr. telefonski poslovodja Alojzij Bianzani iz Planine pri Rakeku, dragonski polk
št. 5.
Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda štabni narednik Anton Toplikar pri 97. pešpolku, oddelek strojnih pušk, iz Ljubljane.
—	Žrtev svojega poklica. V Ljubljani so pokopali 52 let starega voznika ljubljanske rešilne postaje Štefana Jer-šina. Prehladil se je v naporni nočni službi, ko je ves ča.s vojne vozil ranjence s kolodvora v ljubljanske bolnišnice. 16 let je 8voj poklic vestno in pridno izvrševal. Zapušča ženo brez
KOROŠKO.
„J
- Pod ognjem. "Kraji, južno od Gorice, so bili pod sovražnim ognjem..." tako je povedalo uradno poročilo z dne 18. sept. Južno od Gorice so: Št. Andrež, Sovodnje, Rubije, Ga-brije, Rupa, Miren, Orehovlje. Na vse te kraje streljajo Italijani pogostoma in so napravili tam že dosti škode na poslopjih in po poljih. Zadeli so tudi že Bilje. Že pred časom je priletela granata v šolsko poslopje v Biljah in druga je obiskala župana Savnika. Iz nekega pisma z goriške fronte je posneti: "Grem skozi Št. Andrež. Cerkev je porušena, porušena hiša poleg nje. (To je lepo poslopje, krčma Petra Ltitmana.) Vsakih deset korakov kaka jama, katero je izkopala granata. Srečam dva vojaka. Peljeta mrtvega tovariša, z apnom je obeljen. Že vem, za kako boleznijo je umrl. Razvila se je močna kanonada, sovražnikova in naša. Jaham čez polje. Nisem ravno dobro razpoložen. Vsak drug korak moraš ali preskočiti jamo, ali iti okoli nje, italijanske granate kopljejo jamo pri jami..."
— Umrla begunka. V deželni blaz-nici na Studencu je umrla Frančiška Bensa, 44 let stara gospodinja pri bratu Antonu Šviligoj, posestniku v Pev-mi št. 146. Nazadnje je stanovala kot begunka v Dravljah, občina Št. Vid nad Ljubljano.
KJE JE JOS. NEMANICH IZ BE-reče vasi (p. d. Paučnikov) št. 29? Pred nekim časom se je nahajal v Bisbee, Arizona. Kdor ve zanj naj mi njegov naslov poslati blagovoli, ali mi naj sam piše. Anton Nema-. nich, 1000 N: Chicago St., Joliet, 111.	uftt
SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
—	Smrt. Iz Djekš poročajo: Kot prva žrtev italijanske vojne je padel Karlutov Valentin Šapovec iz Kneze, miren in tih fant, zvest lovec in gozdar, blag skrbnik in priden pomočnik za svoje onemogle stariše. Bil je u-streljen v trebuh in skozi pljuča. Umrl je v bolnišnici ter bil pokopan na vojaškem pokopališču v Mauthen na Koroškem. — Umrla je Uršula 1'okerž-nik, vdova, posestnica Pokeržnikove hiše in trgovine na Djekšah. Rajna je bila skrbna gospodinja, dobra mati ter posebno mnogim krstna aH birmska botra.
—	O padlem Kastnerju poroča kurat Leopold Turšič: Kmalu zjutraj se je raznesla novica o drznem in junaškem činu kadeta Žige Kastnerja, koroškega
Ako hočete streho popraviti po it mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle«.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja znani pevec društva "Trst" in član slovenskega tržaškega gledališča Rado Pregarc. Pisal je svojemu očetu.
—	Smrt med begunci. V Ljubljani so pokopali goriško begunko Marijo Fon. Umrla je v hiralnici.
— Veleizdajniški proces v Biliaču. Proces proti trem profesorjem in 40 dijakom gimnazije v Tuzli zaradi ve-leizdajstva je končan in je bila dne 5. oktobra razglašena sodba. Na smrt na vešalih je bil obsojen abiturijent Todor Ilič zaradi veleizdajstva. Po Slovenca, učitelja po poklicu. S štiri-I istem paragrafu so bili obsojeni, a za-desetimi možmi se je prejšnji večer. radi nedoletnosti ne na smrt: bogoslo-
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper revmati-zeni in trgani« bolečine in o-trpnelost členkov in mišie.
1'ravo zdravilo je v zavoju, kiikoršnega Ti-dite nu sliki.
/.iivrniU' vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa pičit* ponj naravnost na
F. M Mir
& Co. 74-80 Will-ington Street New York.
—	Umrl jc v celjski rezervni bolnišnici poročnik Ernest Bratkovič na ranah, ki jih jc dobil na južnem bojišču. Pokojnik je sin ptujskega notarja Ka-zimirja Bratkoviča.
—	Vlak povozil vojaka. Iz Grobel-nega poročajo: Tu je skočil desetnik 26. domobranskega pešpolka Alojzij Jnger z vlaka in prišel pod kolesa, ki so ga zdrobila.
—	Pogreša se Anton Jošt, pešec 8. stotnije 26. domobranskega pešpolka. iz Celja. Odšel je na bojišče začetkom vojne in od 20. februarja ni več glasu o njem.
—	Nepojasnjena smrt. Pri vasi Sliv-lio blizu Laškega trga so našli mrtvega vpokojenega bosanskega višjega državnega pravdnika Kottmauerja. Sodi se, da ga je na izprehodu zadela kap. neznan človek pa mu je, ko ga je našel mrtvega, vzel uro in denarnico.
—	Odlikovanje. Iz Slovenjgradca poročajo: Namestnik je podelil nad-učitelju tukajšnje šole, ravnatelju Franu Vrečku, častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
—	Padel na bojišču. Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšnji posestnik Jožef Korošec v Me ta vi, ki ima tri sine v vojni in kojega sin Martin je ujet v Italiji, je dobil z italijanskega bojišča od vojnega kurata pismo, da je padel na Doberdobski planoti nek Ignacij Erhard in da je pokopan na pokopališču v Opatjetn selu. Mi tukaj ne poznamo padlega tega imena. Martin Korošec je poslal domov njegovo fo-
odpravil na patruljo, za katero se je prostovoljno javil. Neusmiljeno ga je obdelovala sovražna artiljerija in vse je mislilo, da je Žiga z vsem svojim moštvom izgubljen. A potuhnil se je v visoko travo in čakal ugodnega trenutka. Ponoči se je s svojimi možmi oprezno priplazil do žičnih ovir in udri v sovražno postojanko. Skrbelo jc poveljnika stotnije, ko Žige od nobene strani ni bilo, a v največje začudenje in veselje dobi obvestilo: "Udri
vec Marko Ilič na 12 let, dijaki Mladen Stojanovič na 16 let, Štefan Botič na 15 let, Božidar Tomič na 12 let, Voji-slav Vasiljevič na 14 let, Drago Madžar na 3 leta, Sreten Stojanovič na 10 let. Zaradi krivde oziroma zatajevanja so bili obsojeni dijaki: Alija Sime tovič na 3 leta, Ljubo Todorovič na 5 in pol leta, Obrad Mičič na 5 in pol leta, Alojzij Budimir na 2 in pol leta, Ivan Zečevič na 4 in pol leta, Svetolik, Mihičič na 2 in pol leta, Vid Gakovič
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, JDelnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonjr.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25. dneh
Y stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.20
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisni« in poiiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
V SLUŽBI KALIFA	
Zgodovinski roman iz ea- Vti sov hrvatske telesne straže v Španiji.	Hrvatski spisal Dr. Ye-limir Deželič. Poslovenil Starogorski.
(Dalje.)
Wadha je počakal, da se je umiril in nato reče povsem mirno, kakor bi se ničesar ne zgodilo:
—	Ni potrebno! Jaz .ti rečem ne ti, ne on. Ako me poslušaš, dosežeš vseeno svoj cilj.
—	In postanem kalif?
—	Da. Postaneš kalif!
—	Kako misliš to?
—	Poslušaj me in ne razburjaj se, ako ti ne bo kaj po volji. Zgodaj je še in še imamo časa celo noč. To noč lahko izvršimo potrebno, samo .treba je, da zrelo pomislimo. Bodi miren.
—	Ako je pametno, kar mi boš povedal, te bom poslušal.
—	Sedi in poslušaj!
Muhamed sede na divan, dokler je Wadha el Ameri stal.
—	Slabiča kalifa moja človeka ne u-bijeta, kakor si govoril, nego ga samo vržeta v tajno, skrito ječo. Sina El-Hakemova, ki je že v svojem desetem letu postal kalif, ni treba ubijati. Zaupamo ga samo zanesljivemu in zvestemu stražniku in nikdo razun tebe in mene in njega ne izve za skrivnost, da je Hešam el Movaijed billah še živ. Tako ne pade njegova smrt na tvojo in mojo glavo.
—	Ali kaj poreko ljudje, ko najdejo prazno postelj kalifa Hešama? Ali se ne bo uprla vsa Kordova in planila, kakor plamen, ki požre mene in tebe?
—	Gotovo. Ali tudi temu se odpo-more.
—	Kako?
—	Hešamova postelj ne sme biti prazna.
—	Ti misliš... vpraša Muhamed.
—	Poznam kristjana, ki je kalifu po letih, po obliki in obrazu podoben.
—	Sijajno — vzklikne Muhamed in jame slutiti, kaj misli Wadha.
Tega človeka ujamejo.
—	In zadavimo mesto Hešama — pristavi Muhamed.
—	Uganil si, veliki gospodar! Njega usmrtimo in njegovo mrtvo telo polo-žimo v Hešamovo posteljo in vse bo mislilo, da je kalif umrl. Ti boš, kot njegov naslednik že jutri proglašen kalifom in vsi se ti bodo poklonili. Nato pokopljemo mrtvo telo v. veliki časti in postavimo mu spomenik v prvem dvoru alkazarja. Ti pa si nadeni, ko boš proglašen kalifom ime Al-Ma-hadi Billa (z milostjo božjo miritelj sovražnih are). Meni pa pusti mirno, djjt je dalje ostanem to, kar sem. Cast hadžiba je zelo častna, a tudi zelo odgovorna. Vzemi boljšega, modrejše-ga in vrednejšega od mene.
Te besede je dodal Wadha, kakor da se brani sprejeti veliko čast, v resnici pa samo zato, da v Muhamedu še bolj podneti željo, da ga imenuje za liadži-ba. Kar je pričakoval, to se je zgodilo. Muhamed ga potrka po rami.
—	Boljšega, modrejšega in vrednejšega od tebe ne poznam. Ko postanem kalif, postaneš ti vezir vezirov, moj hadžib.
—	Pristaješ na to, kar sem ti predlagal? — vpraša Wadha.
Muhamed ni takoj odgovoril, nego Še za trenutek pomišljal.
—	Ali mi jamčiš, — reče naposled,— da vse to, kar si mi svetoval tudi.dobro opraviš?
Wadha el Ameri je komaj pričakoval tega vprašanja.
—	Jamčim ti, tako mi Alaha, s svo jim življenjem, da se zgodi vse tako, kakor sem ti rekel.
Muhamedov obraz preleti smehljaj zadovoljstva in stopivši tik k VVadlii, reče:
—	In jaz ti prisegam pri vsem, kar mi je sveto, da si že jutri hadžib.
—	Ako je to tvoja zapoved, veliki sin prorokov, se ne bom protivil.
—	In sedaj na delo! Cas beži. Me sec je visoko na nebu, a ti še imaš mnogo posla, predno izvršiš to, kar sino sklenili.
—	Ne skrbi — odvrne Wadha el A-meri. — Časa dovolj, če bomo le imeli srečo.
—	Naj ti bo v pomoč Alah, ki ruši in postavlja vladarje. Sedaj uvidevam tudi sam, da je tvoj predlog mnogo boljši. Bolje je, da odstranimo kalifa na ta način, katerega si ti nasvetoval.
111.
Kalif Ilešam je počival na ležišču posipanim z mirtami, rožami, jasminom in razno ditlitečo travo. Oblečen je bil v rdečo svileno svečano obleko. V srebrnih in zlatih posodah na marmornatem stebru jc gorel ogenj in na lepo izrezani in okinčani mizici, obloženi s slonovo kostjo je stal pred njim srebrni vrč.
Okrog njega so sedele njegove žene na čilimih in perzijskih preprogah. Ena je bila lepša od druge, kakor sveže rože, na katerih trepeta jutranja rosa. Najljubša mu je bila Aiša. Njeni dolgi, črni lasje so ji padali po belih ramah,- zakrivali ji bele prsi in se dotikali kalifa, kateri ji je s suho, rme-no roko božal svilene lase. Mrzlične oči je upiral vladar Španije v njeno svetlo čelo, na njene na pol odprte male gracijozne ustnice, izpod katerih so blesteli biserni zobje. Gledal je njen sveži obraz in lep pravilni nos ter premišljeval s kakim biserom ji naj
ovenča krasne lase. Nekaj časa jo je gledal ves zamaknjen, nato pa zašepe-tal.
—	Aiša!
Ona je dvignila glavo in ga pogledala z velikimi modrimi očmi.
—	Slišim, gospodar!
—	Cas hiti, ali moja ljubezen do tebe je večna. Daj mi vrč, da se napi-jem iz njega nove moči, in z dihom svojim mi odganjaj skrbi, ki mi mučijo čelo. A nato pa vzami lutnjo in zapoj mi nekaj. Zakaj samo tvoj glas je kakor glas slavčka.
Aiša mu poda vrč, ki je stal na mizici. Nato pa vzame lutnjo in z malimi, nežnimi prsti, na katerih so se lesketali dragulji jame z mamljivim nasmeškom peti:
Solnca sinko svetli, libanonska cedra, naj od pesmi moje bo ti duša vedra. Sladka je ljubezen, vse od meda slaja, morje slasti divne nam v ljubezni vstaja.
Ko sem pasla ovce po zeleni travi, kinčala z makom lase si na glavi, bele si nožice v bistri vodi prala, o ljubezni sreče nisem nič še znala.
A odkar mi tukaj v carski hiši svoji si prižgal ljubezni žarek v duši moji, ko v ljubezni srčni mi poljubljaš čelo; Nekaj sladkega navdaja moje telo.
Solnce naj poprej iz neba pade name, predno zginil dan bi brez ljubezni zame,
naj v roki tvoji handžar se zasveti, srce mi prebodi, pusti me umreti.
Tiho in milo je donela pesem od začetka iz Aišinih ust, a nato je postajala boljinbolj strastneja in tužna. Njene oči so se širile, iskrile in v pesem je bila dihnjena vsa strast ljubezni. Ko je skončala, je vrgla lutnjo pr»č in sedla h kalifu.
—	Aiša — reče kalif in jo poboža po obrazu, ki je žarel od ognja — krasno poješ, kakor slavček v grmovju ob obali Quadalkvivira. In nikdar ne bom pozabil tvojih pesmi, ki mi jasnijo dneve v mojem suženstvu.
—	Suženstvu? — ga pogleda Aiša. — Ti imenuješ to sijajno življenje sužen-stvo, za katerega te zavidajo ljudje. Neizmerno blago, ki polni tvoje blagajne, krasne sobe, v katerih prebivaš, divne gostije, katere prirejaš, ali je to vse nič? Ali smo tebi žene tvoje v nadlego? In tvoja Aiša?
Kalif zgane z ramami in mahne nezadovoljen z roko.
Aiša je opazila, da je vtis njene pesmi trajal zelo malo časa in da je postal kalif vnovič zamišljen.
—	Ali nas več ne obseva solnce tvoje milosti — vpraša prestrašeno.
In njene družice, ki so dosedaj mirno poslušale in gledale, kaj se godi o-krog njih, so ga obkolile in ga božale.
—	Motite se, drage moje, zakaj jaz sem vam vsem iskreno vdan. Ali nekaka tesnoba, neki nemir v mojem srcu mi ne da, da bi bil zadovoljen, da bi bil srečen.
kakor nekdaj. Ko 'se vprašam, zakaj si ne vem odgovoriti. Ali sem se mar prenasitil vsega, ali je to nekaka slutnja, da nam preti velika nevarnost, ne vem, ali to vem, da je moje srce nemirno, da stoji moja duša pred nekaj tajinstvenim.
—1 Naj te Alah čuva vsega hudega— so vzkliknile vse naenkrat.
lil na njih obrazih se jc zrcalil nemir. Vedele so, kaka žalostna usoda jih čaka, ako jih izženo iz kalifovega harema.
—	Malo prej — reče Aiša z nežnim glasom, — si rekel, da ti moja pesem sladi dneve. Ali te ni pomirila?
Kalif je bil, kot bi preslišal to vprašanje. Njegov pogled je bil nepremično uprt v vrata. Njegove izbuljene oči so gledale nepremično v nekaj, kakor da vidijo pošast.
Aiša se dotakne z rožnatim prstom svoje roke njegovega čela in kalif se vzdrami.
A hkrati, kakor bi se nečesa domislil, reče:
—	Pustite me, moje mile, pustite me samega. Prišel je čas moje molitve. Pomolim k Alahu. On je edini, ki mi lahko pomaga. Jaz sem služabnik A-lahov in on je moje upanje. Pustite me, moje drage, pustite!
Nerade, z nekakim strahom so se kalifove sužnje odstranile.
Edina Aiša je ostala za trenutek sama pri njem.
—	Gospodar — je rekla, gledaje ga sočutno. — Morda si bolan?
—	Bolan, ha, bolan — reče kalif nevoljno. — Da, kot takega so me proglasili. Odredili so zame molitve in mi poslali zdravnika. Nisem tako bedast, da bi ne razumel, kaj pomeni vse to. Ali jaz sem zdrav, zdraveji, kakor sem kedaj bil. Ah, Aiša, žena moja! Čuj me — reče Mešam ter jo stisne k sebi n glas mu je drhtel. — Meni se vse zdi, da se bomo morali ločiti, ločiti na veke.
Gospodar — vzklikne Aiša, oklepaje okrog njegovega vratu svoje gole in kakor alabaster bele roke. — Gospodar, ne govori tako. Kaj naj počne sirota Aiša brez tebe.
—	Ali me v resnici tako ljubiš —
jo pogleda nekako neverjetno bledi kalif. — Kdo ve, morda me ti samo varaš, morda so vse te besede in vsa ta ljubav samo fraze, samo komedija in nič drugega.
—	Kako 'si moreš kaj takega misliti, dobri gospodar moj — odvrne Aiša skozi solze.
—	Bog je pokrovitelj onih, ki verujejo. On je povede iz teme k svetlobi — je citiral Hešam besede iz korana. Nato pa pogladi svojo brado s suhlja-sto roko in reče z žalostnim glasom:
—	Pisano je: Ljubezen združena z zadovoljstvom, imeti žene, otroke, blagajne polne zlata in srebra, konje v hlevih, polja, vse to se zdi nam ljudem lepo. A vendar je to samo uživanje tega sveta; pri Bogu je pa vse lepše bivališče.
Aiša je pokimala. Zapazila je, da popada Hešama zopet neke vrste verska blaznost, v katero je vedno padel po velikem uživanju in zabavi. Vedela je, da se sedaj prične čas žalovanja v haremu in da odide kalif v svoje sobe, kjer se bo postil in molil.
In resnično, kalifova usta so že molila običajno molitev, začetek korana.
—	Slava Bogu, gospodarju sveta, blagemu in mitostivemu vladarju in sodniku na sodnji dan. Tebe oboža-vamo, tebe prosimo pomoči. Pripelji nas na pravo stezo, na stezo onih, katere si oblagodaril z dobroto in ne na stezo, ki so zaslužili tvojo jezo in kateri 'so v zmoti.
Aiša je vedela njegovo navado in mu je prinesla rožnivenec z devetin-devetdesetimi zrni, to je toliko zrn, kolikor imajo Arabci imen za Boga. Stota manjša krogljica je dokončavala število.
Hešam je prijel rožnivenec in mahnil z roko, naj odide.
Aiši se je poznalo na obrazu, da ja° nezadovoljna s to kalifovo spremembo.
Pogledala ga je z žalostnim pogledom in rekla:
—	Ali me več ne potrebuješ, gospodar?
—	Idi, Aiša, ne potrebujem te. Del noči hočem posvetiti molitvi.
—	Gospodar, ali te sme Aiša nekaj prositi?
—	Samo reci, dušica, — odvrne kalif naglo.
—	Ne muči se preveč z molitvijo. Tvoje življenje je za nas vse tako dragoceno, a ti bi lahko zbolel, ako mučiš svoje telo preveč s postom in molitvijo.
—	Ne boj se — odvrne Hešam. — Xikdo ne more uiti temu, kar mu je sojeno. Ako mi je sojena smrt, umrem in nič mi ne more pomagati. Molitev je pa potrebna, da se rešim grehov.
—	Počivaj srečno," gospodar.
—	A moj počitek!
—	Ali ne moreš spati?
—	Ali ti že nisem pravil?
—	Si. A mislila sem, da je to že minulo.
—	Dete moje, ti ne veš, kako mi je — vzklikne Hešam in se prime za glavo.
—	Ubogi moj gospodar, tako silen in mogočen, a tako otožen.
—	Silen in mogočen! Ah, kaj govoriš? Ali sem v resnici kalif. Ali zares vladam? Samo moj podpis na javnih listinah je edin, po čemer se spozna, da sem kalif.
—	Zakaj ne vzameš vlade v svoje roke?
—	Zakaj?
—	Da, zakaj?
—	Ker bi umrl isti dan.
—	Kdo bi se drznil dvigniti roko na tvojo posvečeno glavo?
—	Ti še vprašaš? Kdo ve, ali sem sedaj varen, da ostanem pri življenju, ko nisem vladar. Kdo ve, ali nisem tudi kot tak komu na potu?
—	Gospodar!
—	Da, moja Aiša, vse se mi zdi, da je moje življenje na kocki. Kdo ve, ali se še jutri vidimo živi.
—	Ubogi moj gospodar, ne govori tako.
—	Zakaj ne, ako to čutim in slutim.
—	Ali ni ničesar, kar bi te moglo rešiti iz pasti tvojih sovražnikov.
—	Ne vem... ne veni! Edini, ki bi me mogel rešiti je moj stari prijatelj Wadha el Ameri. Ali oropali so mi ga...
—	/nabiti bi jaz lahko poslala pismo Wadlii el Vmeriju, naj pride k tebi.
Hešam ^e je zganil pri teh besedah.
—	Nikakor, pri Alahu. Lahko bi zvedeli to moji sovražniki in mislili bi, da jim snujem pogubo. To hi pospešilo moj padec.
—	Ali, gospodar, morda se pa vendarle preveč bojiš.
—	Pusti me. Vem dobro. Nisem sicer preoprezen, ali jaz poznam te ljudi.
—	Ali kaj storiš?
—	Vse svoje zaupanje stavim v Alaha. Ako mi ne pomore on, mi ne pomore nikdo.
—	Imaš prav!
—	Ce mi ne pomore on, je vsa druga pomoč zaman. Zato idi v svoje sobe in me pusti samega. Ako te boin potreboval, te pokličem.
Aiša je odšla in Hešam se jc vglobil v molitev.
Ni minulo niti des?t minut, kar ga vzdramijo iz molitve trije močni udarci na vrata.
Kalif plane pokoncu. Obraz mu je postal bled, kakor mrliča in ves preplašen je zrl na vrata.
—	Alah, kaj pomeni to?
Še en udarec se je slišal na vratih. Hešam je pograbil sabljo in šel k vratom in zaklical:
—	Kdo je?
—	Jaz sem, gospodar — se je odzval glas.
—	Kdo je ta jaz? — vpraša kalif.
—	Ali me ne poznaš po glasu. Tvoj suženj sem. Wadha el Ameri.
—	Kalifu se je razvedrilo lice in takoj je odprl vrata.
—	Kaj te nosi tako pozno k meni, dobri moj Wadha?
—	Strah.
Hešam stopi korak nazaj.
—	In kaj je ustrašilo neustrašenega mojega prijatelja.
-— Nevarnost, katera ti preti.
•—• Meni? — vpraša Hešam s plahim glasom.
—	Da, tebi.
-—In kaka nevarnost je to?
—	Velika in strašna.
—	Mar smrt?
—	Da, smrt, — odvrne Wadha el Ameri.
—	In kdo se drzne — reče kalif in na obrazu se mu je pojavila bolest — da se lotuje posvečene osebe kalifove.
—	Oni, kateremu ni ničesar sveto, oni, ki hoče biti to, kar ti, kalif.
—	Mar Muhamed? ,
—	Rekel si.
Jezno je udaril Hešam z nogo ob tla in vzkliknil:
—	Lopov! Ali ne more čakati, da umrem. Saj je on moj zakoniti naslednik.
—	Da. A ti še nisi tako star.
—	Ali ni -rešitve — odvrne Hešam resignirano.
—	Pač. Ako bi ne bilo rešitve, bi me ne videl tukaj.
—	Ne trati torej časa in mi hitro povej, kaj storiš.
(Dalje prih.)
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za....... .............-...$10.51
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................
$7.01
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1&51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$5J*'
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$1^
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 stcklenic) za ...................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........ .........$7.«
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
St
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John PeterneL Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel, lily, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank .Ulchar. Ilibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan.
Newburg (Cleveland): John Lekan. Collin wood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urli R. Jakobich. Steelton, I'a.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Fnumcfaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash,: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zgladi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
skei
J01.IET.ILU
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. Itl^0''
RABIMO
dobrega in bistrega moža za prodajanje naše zemlje v naši slovenski koloniji v Wisconsin. Pravi mož lahko dobro zasluži. Izkušnje nepotrebne.
GRIMMER LAND CO.
1263 N. Paulina St., cor. Milwaukee Av.
CHICAGO, ILL.	2t
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
W. H. KEE
Slovenci v La Salle in dar potrebujete pogrebnika se
na to tvrdko in prepričani boste najbolje postrežem, ker' je najboljši ter mnogo "*ntl drugi.
V slučaju potrebe rešit"4^ (ambulance) pokličite nas P® nu, ker smo vedno pripravil® dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK
C»
W. H. KEEGA^
Telefona št. 100 — vsak j* Cor. 2nd and Joliet St.,
STENSKI PA»
Velika zaloga vsakovrstni'1 v5>' in firnežev. Izvršujejo5*^/ varska dela ter obešanj® papirja po nizkih cenah.
A lexander H*
i\Ou. Phone 376. \J
120 Jefferson St
N. W. telefon 55°
Naročite zaboj stekleni
novega piva, k! se Imenuje
Ob,
Odi
bol
Peli
I Pol vra
<(
li s
rin;
Har
rek teži
. s ski rek zoj
se
I
sk,
let
Pri
«ic
les;
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oh Metnaa 405,	s. Bluff St.. JolKlJli