Chicago, HU petek, 24. Julije (Julv 24), im.	UM §TKV.—NtJMBKR 172
pripeda k 1 nema svetu, ge dober p določajo 0«
m m
k w*. •*■» *

mr
a« rede, katere ee r nasprotju
aUUUe.
r WaShiagtee, P. C, 28. Jul— čim je padel sastor na odru tenneessejske trsgikomedije, že ■e dviga drugi saator na odru nove drame, ki »e bo odigravala v glavnem meatn Združenih držav in pred svetnim sodiščem, ako se bodo -hoteli sodniki reano pečati s to zadevo.
Loren H. Wittner, vledni u-službenec, je včeraj psčel akti jo, katera morda priaili zvezno sodišče, da odloči, da 11 prirodo-slovne vede, hi ukljoČujejo evolucijo, zameta vajo biblijo. Vložil je prošnjo sa "injunetion" pred vrhovnim sodiščem Kolumbijskega distrikta v svrho, da sodišče prepove dlstriktnemu blagajniku Whitu isplačati na-daljno plačo šolskemu, nadzorni ku Franku W. Ballouju in W. P. Hsyu, ravnatelju oddelka za biologijo in kemijo v srednjih šolah v Washingtonu, Iz razloga, ker Ballou dopušča in Hsy uči stvftri, ki nasprotujejo naukom biblije.	.
Prošnja za "injunetion" je bila vložena na podlagi neke točke v apropriacijski naredbi, ki je bila sprejeta v kongresu na predlog republikanskega poslance Summersa v prejšnjem letu in katera določa, da šolski nadzorniki in učitelji v jasnih šolah lah Kolumbijskega distrikta, ki dopuščajo
iltSko*tn
temi
vloe ao plače is zvezne blsgaj ne. Ta točka je bila sprejeta brez kake debate, tako da ni širša javnost sploh znala o tem.
Frt|lti invilk liiiili!
Nov evolucijski proces se je pojavil v Waahingtonu.
Brjran sdsj strelja v časopi sih; odgovarja Darrovru, da. ni ignorant.
Dobro farmarsko letino napovedujejo za letos. ' .
Vprašanje vodne poti do oce
VeHka povodenj v Trinidadu, Colo.
v • Po svetu. A Nemčija svari zaveznike, da Dawesov načrt propade, če ne bo sprejet njen mirovni pakt
Rifijanci v novi ofenzivi; Francozi izpraznili dve trdnjavi. Nove homatije na Kitajskem Trije jetniki'v Mont^ealu, Kanada, barbarsko bičani.
0
Bryaa Izjavlja, ia al Igaaraal
Darrowu odgovarja v po vi is Javi, da sicer ni noben učenjak, je pa "izobražen )uristjaa*.
Dayton, Tenn. — William Jen-nings Bryan, ki jo zadnji ostal v Daytonu, je v sredo odgovoril Darrovru na očitanje, da je ignorant ali nevenlč. Bryan opisuje vse svoje življenje in kaj se je učil in kaj je delal. Pravi, da ima deset kolegnih naslovov; trije kolegiji in štiri državne u-niverze so mu dale naslov doktorja prava. Bil je kongresnik, državni tajnik in irlkret Je kandidiral za predsednika Združenih držav. Potoval je veliko s+etu in povsod je našel >r leljs med kronanimi glavami(J)
je, geologije, zoologije, antropologije, filologije ln arheologije. To je sploh nemogoče, ksr člo-•sl ifietl
AU ZGRADE VODNO POT
DO OCEJUM?
ORGANIZACIJE ZA GRAD^ NJO VODNE POTI SO SE ZDRUŽILE.
Optimisti upajo, ds bo pot d grajena v treh lotih.
taytaaaki praaaa končal i farsa, pravi Laadaa
Darrow ia Hcopea Imata velike ' almpatije v Angliji, Rryana
f liondon, 23. Jul. — Londonski listi, ki A> dnevno prinašali de-tajllrana poročila o poteku evolucijske obravnave v Ameriki, so razočarani in soglasno zaključujejo. da /e proces, ki je is-prva še nekaj obetal, končal s i farso.
čitateljih, stala, ker
stala, ker odganja pri ljudski še-' Ijo po dobrem čtivu.
Veliko let se že rešuje šanje vodne poti Is Chicaga Mehiškega šaliva. Zapreke so številne, ki zadržujejo
^ Angleški listi se atrinjajo, da tak proces bi bil mogoč v, An-£iji pred petdesetimi teti. Amerika Je duhovno in kulturno pol stoletjs sa Anglijo. Darrow in Soopes sta danes zelo simpatični osebi na Angleškem, dočim i-jo tu sa Bryena le posmeh.
SHaaai}a aa Utafikan
Chicago, III. — V Chieagu sa je vršils konferenca, ki Je.velike gospodarske vašnosti, Id se pa dnevnikom ni zdela tako vaš-na, da bi jo priobčili na prvi strani. Vesti o pijancih, in drugih takih dogodkih, kazujejo, kako malo se vek razvil, da postane ras pravi človek, ki ne bo več in uganjal drugih reči, l
bi najpopolnejše bitje na ^ ne smelo izganjati, da aasligši te . . .. .. . lti ime, so ps našle prostor ns prvih generali motili-straneh. TO pokazuje, da volk ,lrmJf ta dnMiem« kim dnevnikom nI toliko m rs- r voJtMK. vekeils eo ee baje šitev ln 'uvaševanje važnih go- ■porazumele._
Hpodarskih vprašanj, kot za ^^	_ Modnarod-
vzbujanje tisto radovednosti pri	\ V.
na naselbina Je aačela graditi na , xi m prav lango i*Hivpjih meJ^h barikade ia ograjo iz bodeče šice v strahu pred ^^ inovo civilno vojno, kl prsti la-bruhniti med kiUjskimi voja-1 d0 šldmi poveljniki v okolišu fian-gaja. Nove čete iz centralnih provinc neprestano prihajajo v Sspigaj. Kitajski lokalni lisU na-vJr»* povedujejo vojno v dveh tednih. dru" KJtkjske vojaške oblasti so vče-dale ustreliti 17 častnikov i tihotapsko trgovce s opijem.
ujejo po voljno gospodarskega
vek "bi moral ipetl *eč življenj, če bi se hotel poglobiti v Predsednik sodišča Sftdons Jot vse te vede". Brysn vztrsjs, ds
sprejel peticijo in pozval tri dis-triktne uradnike — blagajnika Whita in pomožna uradnika njegovega urada Daniela J. Dono-vana in Jamesa R. Lusbyjs. T-ds pridejo 28. Julija pred sodišče in dokažejo zakaj ne bi smel "injunetion" biti izdan proti njim.
Wittndr priznava, da je v verskih zadevah liberalec in da je njegova akcija "test čase", tožba za poskušnjo, ki naj odloči, ds 11 omenjena točka apropria-cijske naredbe sploh ksj drži— kskor js bil Scopesov proces v Terinesseeju poskusni slučaj.
Wittner zahteva, da sodišče odloči, kateri šolski predmet ne spoštuje Mbtije, nato pa v peticiji sam navaja enajst specifičnih zgledov, ki dokazujejo, da se v *asbingtonskih srednjih in višjih šolah* učestvsrl, kl so v direktnem naaprotju z biblijo. Med učjiimi predmeti, kl nimajo rešpekta do biblije, so biologijo, fizika in kemija. Da opozori sodišče, lc^ko Je biblija "dlsrešpek-tlrana", navaja Wittner sledeče:
1.	Profesor Hay dopušča nauk, da nobeno živo telo na zemlji ne more uiti zakonu težnosti, to je ds se ssmo od sebe ne more dvigniti v srak, medtem ko uči biblija, da Je Elija šel v nebesa v gorečem vosu, da je Kristus vstal od mrtvih in splavsl telesno v nebesa in da vsi mrtvi ljudje vstanejo is grobov na sodnji dan in gotovo Število ljudi pojde telesno v nebesa.
2.	Hay uči, da ss kemični slemenu ne morejo pretvoriti v druge elemente, dočim biblija uči, da so jo prst pretvorila v meso, ko je Ml ustvarjen prvi človek, in da je prva ženska na-"tala lz gole kosti. Dalje uči biblija, da je bil prah v Egipta Is-premenjen v uši in voda v 1tri. Kristus jo izpremenil vodo v vino in Lotova žena je bila pre-tvor Jena v steber soli.
S. V šolah nadalje učijo, da je MmJJe okrogle in ss vrti " sointe, medtem ko
je evolucija le ugibanje in med tem ugibanjem in biblijo ne huh re biti kompromisa.
IN PO TREH LETIH JE PROST ZENE IN ALIMENTOV.
Njegoya bivša žena pe nI zadovoljna s takim rasvosUsnjem zakonakega vesla.
New Brunawlek, N. L — Jo< nsthan T. Meeker se Je ločil od svoje žene. Sodišče se Je izreklo, ds Ji mors plačevati po dvanajst dolarjev ns teden. Meeker se je uprl in ni hotel plsčevsti alimentov. Ko je ženi dolgoval že okrog štiri sto dolarjev, ga J« dala žena aretirati in tirati pred sodnika.
Sodnik ga Je poslal v ječo, ker ni hotel plačati alimentov. Presedel Je tri leta v Joči, nakar Je prosil, da ga izpuste. Držsvni pravdnik Je podpiral njegovo prošnjo, češ, da se ga Je okrsj naveličal podpirati. Njegova ločena žena je nasprotovala, da gs ispuste iz ječe. Njen ugovor ni izdal ničesar. Meeker Je prost ln Je dobre volje. 8voJI ženi ps nsj brž ne bo plsčal alimentov.
Cerasa jo zapustit grsdove dr-
Žsvi
London, 28. Jul. — Marki Cur-zon, ki Je umrl pred nekaj meči, Je zapustil vse svoje zgodovinske gradove in zbirko u-metnin državi.
Je zemljs plošča in da Je Jozve ustavil soinee ns nebu.
Wlttnerjev odvetnik, B. H. Dolby, jo dejsl, da U slučsj Je drugačen od Unnessoejskegs. V Tennossoeje je bils znanstvena evidenca Izključena, v tem slu čaju pa bo sodišče narsvnost primorano slišati vse znanstvenike, moderniste in fundsm^nta-liete, kolikor Jih pride, da dokažejo, kje ln v čem se prirodo-slovne vede ne strinjajo z Mb-
,IJb' 1
rešitev tegs vprašanja. Da se reši to šanje, se je ustanovilo več štev, ki so vzela v svoj "gradnjo vodne poti is Ch do Mehiškega šaliva." Vsako tako društvo je to vprašanje re-Ševalo po svoje. Kolikor društev, toliko je bilo načrtov za u- u resni$enje ts vodne poti. To pomeni, da kolikor je bilo glav, te-' liko je -bilo misli in da a * fcošitev tega šenjs, mesto, da bi ga pospolor Jfala. /
Končnd so ps te različno organizacije vendar prišlo do spoznanja, da se morajo sdružlti, ako hočejo kmslu rešiti to Vpr< šanje. Prvi sestanek kov teh organisaeij je imel u-speh, in optimisti upsjo, da Bo vodna pot v IHlnoisu dograjena r treh letih.
" Ta sestanek je povzročil, ds združene organlsacije prično Dogajanja s faktorji, ki večslfcanj ovirajo graAijo vodne poti " | se ti ovirajoči faktorji za načrt, Id so zasnovale žene organizacije, tedaj treh letih dovršeno delo velikega pomena za gos razvoj srednjegs In severoaspa-da.
1» Kantona je prišle vest ono-
zgrodlk, v katerih js tih šest stavkajočih delavoev
DOBRO LETINO ZDAJ NAPOVEDUJEJO
ALI BO KAJ IIASNILA FARMARJEM?
Pol iedelakl tajnik vidi fsrssarje zadovoljno. ;
Waahington, D. C. — Poljedel-akl tajnik Jardine je podal Iz-Javo, v kateri povdarja, da poljedelstvo okreva od depresije zadnjih lst
"Farmarji odhajajo lz sonce bankrota," je dejal poljedelski tajnik ln pri tem naglašal. da se v farmarji sopet vrača zaupnost.
Nato ja povedal, da so farmarji zmošnl aamt, reševati svoje probleme; In ds je on dobil vtis, da farmarji ne bodo sahtavali preveč zakonov v svoje zaščito.	^
Živinorejci in prsšičorejci so v boljših rasmersh, kot so bili od leta 1910..." Je menil polje-delsld tajnik. Nato je pa nadaljeval: ''Ce bodo farmarji previdni pri postavijenju pšenloe na trg, In če ne bodo poplavili trga, tedaj bodo sa svoj pridelek dobili dobre cene.
Rasmere v pasu, v katerery se prideluje kortisa, so precej drugačne kot prod enim letom, ko so bUl prallčl pečeni, korus-ni pridelek pa slab in dratf. Znamenja govore, da bodo pridelali veliko bsmbaša, ki bo prinesel
Barbarska kMaafa
V v
Trije krimlaale! v katoliški pre-v Inri Quebec prejeli prvih deset udarcev raapeti aa krišu, nakar oo jim rano ladrgnill e soljo. So jih Čaka 80 udarcev.
Montroal Quehec. Kanada. 28. jul. — Za debelimi sldovi tukajšnje štirioglate Jetnlšnioe St. Vln-oent de Paul so včeraj lsbičali tri jetniks prav po srednjeveškem zgledu. Jetniki — Henrl Dumont, ki Je napadel šens)to, in dvs ro|>arjs, James Mlller ln Wil-lism Martin ~ ao bili privosanl ns križe s obrszom nsvsdol In ječsrjl so jih po golih hrbtih desetkrat optsslll li bičem, kl Ima dvanajst jermenčkov in na koncu jermenčka vosel. Belk koša Je bila pod udarci isprva modra, kmalu pa rdeča in kri js cursla po telesu. Bičanje pa še nI bilo vse. Jetnike, napol nesaveetne, so odnesli v bolnišnico In Um so JIH polotili na miss, kjer so Jih pomagač! Čvrsto drsali sa roke tn noge. drugI so Jim pa rana na hrbtu isdrgnitt s soljo. Jetniki so nsravnost tulili bolečin. Zdravniške pomoči sanje nI. Rane se morajp same zaceliti, In ko se flobro zacelijo, bodo sopet bičani.
1 'Taka js bila obsodba. Srednje-veška Justlca, ki šs *|vl v Uh krajih, Jo odredile, da morajo Jetniki dohiti 80 udarcev, In sicer deset takoj* drugih deest, ko oadravijo in sadnjih deset, predno dokončajo sapomo kasen — in vsaklkrat morajo biti aveše rane nasoljene.
^J^^M^^^ie Jj^povij^ci^	^^^
francoska po vsota! nsseljenoev vari prevladsjeje katollča-
iu
bilo
Wsahingtoa
D. C — Is kro-ecije prihajajo
RUSKA
KNEOINJA ZEVALKA.
vap*
Prerokovala je srečo neumnim
ija 01
rt
Kijev, Rueljs. - Knegin, ga VolKdnskljevs, vdova rala Volkonskegs, ki js M u| streljen, ker Je vodil protlrevo-lucijonarje v letu 1918. J« sedsj v kaši. Obaojena Je bila na tri leU* ječe, ker Je kršiU zakon proti vedeževanju. Knoglnja Je videla bogat vir dohodkov v pripovedovanju zreče neumnim ljudem, ki no mialljo Uko daleč, da bi vodeževalke povedalo srečo najprej aebl, ako bi Mpele res moči, ds pogledsjo v človeško bodočnost.
Kneginjs se je nastanila Mizo vojašnic. Tu je prerokovsla mladim vojakom, kakšna velika
čr^asa rošlUv kitajskega vprašanja. NI pa Še določen noben datum, kdaj so vrši konferenca
o reviziji pogodb s KiUjsko.
<
' * i ll •	h M f%	W , < ^ I Zj
aaan v jmp
Htreoemann js dsjal v sborniel, da asčrt pade, če enteaU ao sprejme garancijskega pakta.
' v ša
Berlin, 28. jul. Zunanji mi nister Stresemanrt Je včeraj v svojem govoru v parlamentu svaril zavezniks, ds pride, vvesov načrt |4ačfvanJa vojna odškodnine v nevarnost, sko se mir na vrne v Evropo. Garancijski pakt, katerega Js ponudils Nemčijs, je dobro jsmstvo ss mir, je rekel Strosemsnn.
Stresemsnn Je izrekel i zado-voljnost, ker Je Frsncijs držala hesedo in začela Izpraznjevatl Porurje. Ožigosal Je Ludendorf-fove ln druge nsclonsIisU, kl noprenehoms napadajo in^ zba-dsjo Prsneljo.
Dr. Breltschoid, vodjs socisll-Je priporočal, da Nemčija j stopi v ligo nsrodov.
PREVIDNOST JE NA MESTU PRI RAVNANJU S STRUPOM.
Daa v lile, III. — Trideset mesecev stari sinček Frank HsrU js mrUv. ker Je «eeal gobo. kl je bila nspojena* s »trufKim proti muhom. Bils Js novs iznajdba, ki jo posula usodepolna sa malenčka.
(arJeva garderoba na prodaj.
... , . .___._ , . I^nlngrad. 28. Jul, — Včeraj
sreča Jih čaka, ako pobegnejo i* M dražbi začeli proda-armade. Na U način Js aep« jtt| garderobo In drugo osebno IJevala vojake k dezertadjl la je mHje bivšega ruskega carja delala proti sovjetom. To ji je .Nftelele In njegote družine.
prlneslodtri leU ječe.
MDARROW NAJ OSLEPI I" MOLI PASTOR.
Prodsjs je privsbils veliko mno->loo In tudi več Američanov ter Anglešev je bilo navsočih. Luk-h uri joe ns obleka carinje Aleksandre In njenih hčera Je bila med predmeti, U so bil! na prodaj. Zraven sU bili tudi dve bo-
Mandeville. J-a. — RoV.-«o bert G. Lee, tukajšnji baptistov ski pastor, jo v sredo odpH hop gaU okrašeni zibelki iz Prsncl-Ustovski tabor z molitvijo, v ka jo. Ena Je bila prodana, drugo so terf je isrekel željo, da naj Bo* pa sovjetl obdržali za Javni mu-oslepi Clarenca Darrowa kakor roj. Dratha prvega doe je pri-jo SavU in blagoslovi BrjreiuhnesU več tisoč dolarjev.
ni špekulante. Farmar l>o mo-ra! prodat! pšenico, ko Jo emla-U, kajti plačati bo moral dolgove in obrsstl, Zato bi bile dobro, da bi bil poljedelski Ujnlk po-Jasni I, kajije mislil, ko Je rekel, 'ake bodo farmarji previdni pri poSUvlJenju pšenice na trg.' A-ko Je mislil s Um povedati, da naj farmarji sadrže pšenico od trga, dokler no bodo cene ugodne za farmarja, tedaj N moral že večini farmarjem povedati, s a J* si niskupijo življenjske potrebščine, stroje, orodje, pls-jo obresti in dolgove, ko pše-Ica čaka ae ugoden trg."
NAJVEČJA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V CHICAGU ODPRTA.
mmmmrn^m j *	'
Chicago. IM. — V Chieagu so oficijelno odprli Unljsko posU-jo sa promet. PosUjs bo stsls šsstdsset milijonov dolsrjsv In se razteza s vsemi svojim! poslopji prek pet in trideset akrov sveU. V to postsjo drže proge Uhle železniških družb: Ghics-go, Burlington in Qulncy, Chicago, Mllwsukse In St. Paul, Chicago in Alton in Ponnsylvanie.
Predjsmlopje Ims osem nadstropij. V Um poslopju jp) pgods Jajo vozni listki, v njem ep čakalnice ln splošni železniški u-radl. Vzhodno od Canalska, eesU ss aehsjsjo tir! zs vlake ie petnajst skrov sveU Je tiokrlžlh s sUklom. Ns uosUjl sU celo dve celici sa Jetnike na iiotovaeja ln majhna bolnišnica.
ZDAJ MOLIJO ZA IMRKOWO. HPREONKNITKV.
Mandrvllle. U. — To mestece Je precej pozabljen kraj In zelo redkodaj izve širša Javnost, da se Um doli v l»ul*lsni nahaja mesteee s tem Imenom. Ampak ondotnl baptisti imajo društvo za mladino. To društvo Je zdaj sklenilo, da bo molilo vsak dan za spreobrnitev Darrowe h krščen« t vu.
"Zakaj? Cemu? Ha j brez boš-Jo volje ife immIc še las s človeške glave. Darrow vendar Živi po bo«j! volji." pršijo tlet! meščani v tem malem gnesdu. kl a« ns strinjajo s to molitvijo. ,
Francoske ietš v Maroka se Is-gubtts etrjsas LJuU bojevanje sa
Paria, 28. Jul. - Abd-el-Krim Je včsrsj začel novo silovito fensivo v avrho, ds osvoji glavno šelssnlco med Fesom In Taao. Francoske čete so morala ispraa-niU utrj^io postojanko Osilo, kl se nahaja 16 milj soveraosaped-no od Ta*«. Trije nov! rodovi so rebellršlt in se pridružil! Rlfl-jsneem.
Fes, Maroko, 28. Jul. — Francoska trdnjavica Ribana, kl ss je tri tedne branila pred na padajočimi Rifijanci. ss je v torek podsls. Rifijanci so ujeli celo ftossdko, katero »tvore Izključno senegalsk! zamorci v	•
DAVČNA VPLAČILA ODPRTA OD I. SEPTEMBRA NAPREJ. ♦
Waahlngton. D. C. — Od pr* vega sepUmbrs naprej bodo davčne listine Javnosti na ras-polsgo. Ljudje se bodo lahko prepričali, koliko davka Je kdo plačal. Na ogled bodo listine razsUvljene vos dan skosl trideset dpi,
NATUKAI.I/.IKANI JUGO-
Chicago. III. -- V llllnolsu, Indlsnl, Wlsconalnu In Michlgs-nu Je biki 21l.f,H4 In<črncev na-tUrallalraniH v lotu 1924. Med tem! je 1827 Jugoslovanov. Največ naturallzlranorv . Js Poljs-kov, namreč SE 14. Komo v Chl* cmgu Js 18,86A inozemcev dobilo drugI državljanski i>apir.
Odmevi evolucijskega
Chicago. — Charles Humbor In Frsnk Clayton, «»aeda na Weat Monroe st., sU se/V torek zvečer v rszgovoru o evoluciji Uko msgrela. ds sU se stepU in policaj J' "I" sretirsl. Hum-!>er, kl je 50 let star, je evolucijonist, Ctayton.»60 |ot, Je pa fundsmentalist in navdušen pristaš Bry sna
•rtlOSVITA-THE ENLICHtt^NfMBHT^
UNK)*LABEL APPLIED FOR
8C0PB8U PONUJAJO POVHKO KAPO!
Velik del telesnih boloinl lah-ko nasledimo do ieprtjft» To itenjo no x*nem*rj*jte.
Jo neprecenljivo pomoč v tekom lUnju iolpddne ln pre-bovne nourodnooti lnruprtj*. SIJojru tooikoltt oiltbole
Uudl.
Con* 00« In Ife \
dim celi dan, ne da bi kaj drufO-
ga vzela « seboj kot vodo."
"Pa vseeno bova nekoliko jed-
ur
Ona stopi takoj k peči. Frank pa reče: "Le počasi, Kristina, gostom bom jaz stregel."
"Pa jedla no bom, ako meni ne prepustiš, da bi priredila. Tolikokrat si že jedol, ko som jaz skuhala," se ona odreže.
Ako jo tako, se bom po učil."
Med jedjo so ona ozre skozi okno ter vzklikne: "Iti morami Gtyj, kako jo le solnee nizko, As opazila nisem, da jo tako pftz-nor
Namenil se jo iti z njo, po ji Ugs ni hotel povedati samo zato, da je bilo slovo bolj popolno.
PoaloviU sU so kot zaljubljenca. On je šol po konja, o v resnici je prignal tudi svojpga.
"Ali bom imeU dva konja za nazaj ?" se ona začudi.
"Veš, da no pustim kaj takega, da bi šla sama\domov, ker noč bo prej kot prideš domov".
"Torej si so hotel nekoliko pošaliti, ker nisi hoUl prej povedati!" \
po sedaj, da U no bo doigčas."| / "O, kako lopo," noče ooa radostno. "Kako bodo doma veseli r
Vtmiti zajahala la oddir-jala. Ko prideU na grič, sa ona ozre in gleda naaaj po dolini.
"Kaj si opaafla, Kristina f .
"Nič posebnega: samb ph»tor ogledujem* Kako kratkočaana se ipi vidi U dolinMlisi mogel dobiti lepšega kAot si ga. Gotovo bol nekdaKnosen nanj."
"Lepo bi biloffko bi bila tudi ti z menoj," odgovori Frank šaljivo.
Kristina ni hoUla na to nič odgovoriti, ampak vzpodbodU je konja, da je bila hitro v veliki razdalji od Franka.	«<
Potem še on obrne konja in požene za njo. Takoj jo videl, da se Razdalja vodno daljša, Spoznal je, da ona fceli imeti dirko. Njen konj jo bil dober tekmec vsakemu, zato jr pričela, da bi se potom prav živahno smejala. Ko jo l, ako se bolj na požu-
Konec.
"Prav lepo je tu. Vse drugače kot je bilo. Ali ae spominjaš tl-sUga viharja, Frank?"
"O da! Neštetokrat Sfm mu bil Že hvsležen. ker mi je dal priložnost se seznaniti z osebo, katero sedsj ljubim fees vse."
"Ti ps zmeraj pripomniš kaj smešnega." se ona pošali. <
"Mogoče, kljub Umu je resnično."
Ko se vrneta v kabino, on zagleda peč. ki ga je apominjala, da bo treba tudi še kaj jesti.
"Ali si lačna, Kristina?"
"Ne, nisem. Sem zjutraj doma jedla," pravi stoječa sredi sobe.
, "No, in sedaj mi hočeš povedati, da od zjutraj pa do sedaj, ko je Že pozno popoldne, med Um časom pa jezditi petintrideset milj, da nisi lačna? Tako sramežljiva pa vendar ns smeš biti
pri meni!"
; "Resnica, Frank, včasih jez-
MEDVLADJE
SOCIALEN RuMAN.
(Dnljo.)
—	Zanemarjeno,, kaj ne? — je vprašal^ Grudnovka grofico in žo tudi sama odgovarjala. — Cisto naravno, jco ni gospodinje in ne — gospodarja !,
-e- Vsa tvoja hvala jn* no prepriča, tvoja zgovornost, kako je prijazno to ali ono in kakšnega gospodarja ima! ~ se je branil Rojnik. — Star, zakrknjen grešnik sem. treba bi bilo, da me potisneš nasaj, tja v prve hlačice morda, pa bi še kaj zalegli dobri nauki. Tako
pa ... i	I
Smehljal so je In pogledal Nrtdijo, ki gA jo vztrajno opazovala.	^
—	Ali ni ros? — jo jo vprašal fn iskal vso drugega odgovora v njo očeh.
—	Nekoliko težko bi šlo, — je odgovarjala s smehom, — preveč sU zrasli!
—	In premalo v dobrem! — Je takoj odvrnil. — La prav m« poglejU! — Zasukal je zdaj ono, zdaj drugo sonce proti s*tri. — Ali jih vidiš? — je vprašal, r- Imaš It la kaj srebrnih? * *
Oni dan so je bil pogledal zvffier v zrcalo in nenadoma zapazil ob ustnicah dve gubi, Id ju podnevi šo ni bilo prav videti. Skoro ustrašil se jo bil, prvK je začutil, kako ao odmika mladost.
, — Ko bi poiUneJe živel, bl ne šlo Uko hitro! — jo dojat s čisto določnim namenom ln opazoval Natalijo. Toda U nl hotela slišati ; obrnila ss jo drugam in Rojnik ni videl nja-nega obraza.	,
—	Pa če so čutiš poklicana, — se jo spet pošalil, — pa me le sprsvl na boljšo pot! Morda bo šlo in koristno bo tudi!
Z balkona so so odpravili drugam in Rojnik st jo polagoma udsJ. Ko šo ga prišli Čez uro klicat, naj bl šel v tvomlco, se mu ni prav nič mudilo. Zgovoren je bil, ss šalil z NaU-lljo in je tudi že sklenil, da se hitro vrne iz strojarne. Vendar ga ni bilo precej Časa ln medUta je Grudnovka v resnici jela urejevati po sobah, kjer se ji je zdelo preveč narobe ln nedostojno. Grofica jI jo pridno po-magala ln kmaltt je bilo videti precej drugače. Našli sU tudi hlapca, zakaj tu pa Um jo bilo treba presUvitt opravo. Natalija je nabrala na vrtu zelenja in cvetja Ur ga dela v vazo, ki so doslej ssmo lovile prah, da so so sobe napolnile s avežim krepkim vonjem.
Ko so jo Rojnik vrnil, sU bili dami še vod-no pri delu.
—	Ali si zadovoljen? — je vprašala se-
stra.
—	Seveda, saj je bilo potrebno! Da povem po pravili, saj včaal tudi sam vzrojim, pa no zaleže dosti! Ali čaaa nimata, da bl so lo s Uklml rečmi ukvsrjal!
Tudi popoldne ata dami urejevldi Rojnlkov dom ln alužabnlštvo je bilo do skrajnosti slabe volje.
—	Morda bo pa nevesU? — sO, ugibali pozorneje in ogledovali grofico. Rojnik se je preoblekel, dan Je bil izgubljen sa vsakršno delo.
Večerjali so ns vrtu. ker Je posUlo v su-hoUh neznosno rsdi vročine. Rojhlks jo mikalo. da bi šel pogledat k SUni, pi ae ni mogel odtrgati.
—	VI radi pojete. — ae Je spomnila Na-Ulija; — ali ne bi šli h klavirju? \
Rojniku je bilo všeč in dobro mu j« dalo, da ga dekle tako naUnčno pozna.
—	Od aeatre ve vae to! — Jo pomislil lt\ pogledal Albertlno, ki je že vaUjala.
—	Dobro, pojdimo! — js deJaU ln prijela grofico za roko. Sli so v hišo ln Grudnovka je poakušala nekoliko poti. Rojnik jo poslušal Natalijo in ae čudil.
—	Saj ato umetnica! — jo dejal preeano-čan. — Niaem vedel doelejl
Godba ga jo prevzeU ln omamljala, nič ni opazil, kdaj jo aeatra odšla ln ju puatfla aama.
—	Kaj šo! To jo agolj aprotnoat! — j« dajala grofica ln prootaU. Po krptkem poml-aloku jo dodala: — Obiščite ona. kadar pride-U v Gorlcp! Ali nas bosU? . .
Drugo jutro je bil Rojnik že zgodaj v stro-jarni in je opazil poglede, ki mu niso bili nič kaj po godu. Prvi trenuUk mu nI bilo jasno, zakaj neki, poUm pa so jo spomnil odslovi j eno-ga delavca. Zgodilo se jo namreč, kakor ao pričakovhli, pozvan jo bil k vdjakom. T — "Eden več ali manj, kaj zato? — je čul tvpmičar za seboj. — Ljudi jo tako preveč!
Delavec je razlagal drugim, i^kor bi bilo to aamoobsebl umevno. V resnici je očiUl hi Rojniku je pognalo kri v obraz. Obrnil bi aa, pa mu je bilo, kakor da ga kdo tišči za tilnikom z železno roko. Pogledi mož so ga bičali in u-maknil so jim je naglo. Cesar prej niti pomislil nI, to je stopilo sdaj živo predenj; delavca jo izročil krvnikom, očaU, sočloveka, kl bi ga lahko bil obranil! Kaa ae jo zbudil v njem, ne rodi onih grozečih oči, temveč radi lahkomiselnosti, a katero j« to bil napravil, dele sdaj ja prav začutil nasprotja, daje on sam, brez rodbina in precej mlajši, doma, medtem ko je moral 060 treh otrok po njegovi krivdi bogve kam, morda v smrt
Stopil jo na/dvorišče in se srdll sam nase. Opazil je hlapca, ki ja vprašal neosnaženega konja, in ae znesel nad njim, kakor bl se Še nikdar 90 bilo zgodilo kaj takega. Hlapec ja osuplo gladal in ae Uho vprašal, kakšen zlodej ga jo neki obsedel. Pošurfl so jo in glodal, da čimprej lagins gospodarju izpred oči.
—	Kaj pa to pomeni? — je vprašala aeatra, ki ja bila prišla medtem s vrta. — Kaj to po jed?
8 prijazno besedo nič no opraviš! — je mrmral Rojnik In zakrival pravi vzrok. Sestro pa ja skušala izviti Is njega. zaknJ jo bila gro-flca sinoči Uko molčeč A
—	Tudi v cerkvi se jo danes dolgo zamo-tila; doslej jo šo nl naaaj!
Rojnik jo zganil a rameni; to poizvedovanje mu je bilo silno nffrijetno.
ZASTAVE
AMBRIfiKR, SLOV. HRV.—! | SIGURNO 2S% CENE Ji REGALUE, PREKORAMNI-	KOD DRUGOD
CE, TBOBOJNICB, ZNAKE) VICTOR NAVINSEK KAPE, UNIFORME, ITD. I m Greove SU * Cso—j
Kar aU aa naši prvi dva letošnji skopni potovanji Isvrilli v popolna zadovoljstvo vdalaftaalh potnikov in kar dobhramo nors povprs-šsvanja po prihodnjem skupnem potovanj«, smo af odločili, da prit* dimo prihodaje skapne pete vanj«
s priljubljenim pomikom Pitoeaake Unija:
Id odpluje la Nov Torka no .
• 15. AVGUSTA T. L.
Kakor aa dosedanjih skupnih potovanjih, M bodo tudi to pet ss-dile našim potnikom rosne poeebne o*odnoeti./Zat» aa aodl s.-Up* prilika vsem onim rojakom, kl so ŠO «0 poletje nameajmii v dotnovlss, bodisi U aa obisk aH aa stalno.	^
* la vaa nadaljna pojasnile o to« potovanj«, kakor tadi e drag* pomikih In Unijah ter o potnlikih sa^evah v spletnem, aa ebrmte m
SLOVENSKO BANKO
Neir Tofk, N. T.