CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA^ 'C E L J E j 10. JAN. 1958 , L. IIL STEV. 1 CENA 15 DIN Predsednik republike našim narodom in sveta ob novem letu Vneto prizadevanje za mir v svetu in vztrajen boj za napredek države Novoletna poslanica predsednika re- publike Josipa Broza-Tite ni globoko od- jeknila samo pri naših narodih, marveč po vsem svetu. Poslanica po svoji vse- vbini tudi ni bila naslovljena zgolj na- šim narodom temveč vsem prebivalcem »veta. Maršal Tito je svojo poslanico začel z ugotovitvijo, da vsi narodi sveta sto- pajo v novo leto zaskrbljeni in da je ta bojazen upravičena. »Nova atomska doba, je dejal pred- sednik republike, in prva napoved o prodoru človeka v vsemlrje sta, namesto da bi z brezkončno radostjo in ponosom zaradi zmage človeštva nad prirodo in veličastne perspektive, ki se mu s tem nudi, povzročili, da se morajo ljudje bati teh genialnih pridobitev človeškega uma, ker mislijo, da jih bodo izkoristi- li kot sredstva zastraševanja in kot voj- na sredstva, ki morejo spremeniti svet v razvaline in pripeljati do nastrašnejše katastrofe.« Maršal Tito je te ugotovitve navezal na želje miiroljubnih delovnih ljudi vse- ga sveta, ki želijo mir, sodelovanje in sožitje. V prvi vrsti teh prizadevanj polnih akcij, je ravno naša država. »Misel o potrebi aktivne koeksistence, je poudaril predsednik republike, pro- dira danes vse močneje v zavest ljudi, kot edina mažna rešitev, da se človeštvo reši groze uničevanja z atomskimi, hd- drogenskimi in drugimi najsodobnejšimi vojnimi sredstvi. Vztrajno moramo na- daljevati borbo, da bi ta ideja miroljub- ne in aktivne koeksistence med narodi In državami končno zmagala«. Maršal Tito se je v poslanici zavze- mal za to, da bi positopoma ustvarili za- upanje med državami, ki naj bo pod- laga za nadaljnje reševanje mednarod- nih problemov. Dejal je, da je treba za- vreči misel na uporabo sile in nato na- nizal vrsto pereč.h vprašanj, zlasti na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v Severni Afrjki in v drug.h predelih sveta, kjer nerešeni politični položaji predstavljajo nenehno nevarnost za svetovni mir. Ostro je obsodil zaostrevanje odnosov med velikimi silami in voja^imi bloki, ki ustvarjajo vedno nove probleme s svojo nepopustljivostjo. Govoril je o na- sprotjih med Vzhodom in Zahodom, kjer je na obeh straneh vedno veliko besedi o miroljubnosti, na drugi strani pa potencirano oboroževanje. »Po mojem mnenju, je dejal tovariš Tito, je dvanajsta ura, da bi sklicali mnogo širši sestanek na najvišji ravni, na katerem bi bile zastopane majhne in velike države in na katerem bi vendarle začeli razpravljati, kako naj bi poiskali izhod, ki je nevaren za mir.« Predsednik republike je mnenja, da je od odgovornih ljudi velikih sil odvisno, ali bo leto 1958 prineslo človeštvu srečo ali pa nove, še težje preizkušnje. S tem v zvezi je poudaril, da bo Jugoslavija še vnaprej vlagala vse svoje sdle, ves svoj vpliv v razvijanje tistih idej, ki so v skladu z načeli Ustanovne listine, ki naj pr peljejo družino narodov sveta k sodelovanju, k mirnemu reševanju spor- nih vprašanj, k tekmovanju za blagor, napredek in srečnejšo bodočnost vseh narodov sveta »Jugoslavija izvaja tudi v praksi na- čelo sodelovanja z vsako državo neglede na njen družbeni sistem in bo vodila to politiko tudi v bodoče. 2elim, da bi se naša podpora pri tem nadaljevala tudi v bodoče, ker mora biti naša zunanja politika samo na ta način učinkovita«, je zaključil predsednik republike tisti del novoletne poslanice o položaju, ki za- skrbljuje narode sveta ob vstopu v novo leto. Tovariš Tito je nato spregovoril državljanom Jugoslavije. Poudaril ie. da v letu 1958 pričakujemo velike uspehe v našem notranjem razvoju. Lanski uspehi so lepa podlaga za tak napredek. V nove tovarne in podjetja je prišlo lani 180 000 novih delavcev in bruto proiz- vodnja se je v primerjavi z letom 1956 povečala za 18 odstotkov, narodnih do- hodek pa za 21 odstotkov. To je posle- dica tudi večje proizvodne zmogljivosti. Taki uspehi so bili doseženi tudi v krpe- tijstvu, saj je bilo lansko leto rekordno med vsemi povojnimi leti. Premagana so stara pojmovanja o kme- tijski proizvodnji. To delo je treba na- daljevati in še posp>ešiti. »Ce bomo znali uporabiti vse znanstvene metode v na- šem kmetijstvu, se nam ne bo treba več bati sušnih let in drugih vremenskih ne- prilik«, je dejal v poslanici tovariš Tito. Napovedal je, da bomo prihodnje leto investirali v kmetijstvo nad 20 milijard več kot preteklo leto in da bo do leta 1961 investiranih v kmetijstvo nad 250 milijard. Tovariš Tito se je dotaknil velikih po- manjkljivosti v naši notranji trgovini. Predvsem je opozarjal, da bo treba v bodoče zgraditi transportne in skladi- ščne naprave, da bi mogli odkupiti vse pridelke in da bi odstranili sebična poj- movanja trgovskih podjetij »manj bla- ga, več denarja«. Doslej se je dogajalo, da podjetja niso odkupila pridelkov in celo preprečevala dovoz teh pridelkov na trg, samo da bi mogla povečati cene manjšim odkupljenim količinam. • Kritiziral je tudi ix)manjkanje skrbi nekaterih mestnih odborov za preskrbo svojega prebivalstva. Mnogi med njimi skrbijo bolj za to, kako bi od dohodkov trgovanja dobili čim več sredstev za komimalne ureditve. »Tudi jaz mislim, je dejal tovariš Tito, da je vse to (komunalna ureditev — op. ured.) zelo važno, toda še važnejša je skrb za zadovoljevanje vsakdanjih po- treb državljanov... Naši državljani so zelo disciplinirani in znajo potrpeti, ka- dar vidijo, da nečesa ni zaradi objek- tivnih razlogov. Toda kadar kljub dobri letini ni na trgu dovolj pridelkov ali pa da cene naraščajo, potem nihče ne more zameriti, ako se ljudje sprašujejo, zakaj je tako, če je vsega dovolj.« Ko je zaključeval svoje pripombe o nepravilnostih in pomanjkljivostih v preteklem letu je predsednik republike takole dejal: »Moram reči, da in da se ne bomo obotavljali izvesti raznih ukrepov, da bi to stanje popravili. Kar se tiče pri- merov špekulacije in negativnega mo- nopolističnega poslovanja, bomo izvedli, če bo potrebno, tudi administrativne ukrepe, da bi zaščitili koristi celotne skupnosti in vsakega posameznika.« Na koncu svoje novoletne poslanice je tovariš Tito poudaril, da smo lahko na svoje uspehe ponosni, da s temi usi>ehi s-topamo v leto 1958 tudi z najboljšo per- sp^tivo za nadaljnji razvoj, za izbolj- šanje življenjskega standarda, za ure- sničevanje naše srečnejše bodočnosti. Novoletno poslanico je predsednik re- publike zaključil s prisrčnimi voščili vsem našim delovnim ljudem. »Vsem našim državljanom in držav- ljankam, našim delovnim kolektivom, naši mladini, našim znanstvenim in pro- svetnim delavcem in naši ljudski inte- ligenci sploh, našim pionirjem in pri- padnikom naše Armade in službe var- nosti države prisrčno čestitam novo leto 1958!« Predsednik Glovne zodružne zveze Jugoslavije lov. Paško Romac med savinjskimi hmeljarji V ponedeljek je obiskal naš okraj predsednik Glavne zadružne zveze iz Beograda tov. Paško Romac, ki se je te dni mudil v Sloveniji. V spremstvu tov. Simoniča in tov. Cvenka je dopoldan obiskal Savinjsko dolino. Oglasil se je v Hmeljarskem inštitutu, na posestvu v Vrbju, pri Trgovskem podjetju »Hme- zad« in končno še v Kmetijski zadrugi Petrovče. Povsod se je živo zanimal za napKredek kmetijske, predvsem pa hme- ljarske proizvodnje, za razvoj zadruž- ništva in oblike sodelovanja med zadru- gami in kmeti. Predsednika Kmetijske zadruge v Petrovčah, tov. Jelovška je obiskal doma, ker je le-tega bolezen pri- klenila na posteljo. Razgovor, ki so ga tu imeli, ni bil zato nič manj pomem- ben, nasprotno, še prisrčnejši. Le-tu je tov. Romac privolil tudi v krajši razgovor z našim novinarjem. Tovarišu predsedniku Glavne zadoniž- ne zveze Jugoslavije sicer ni bilo všeč, da sem hotel zvedeti za njegovo mne- nje, to pa zaradi tega, ker se mu je zde- lo, da je poldnevno bivanje v Savinjski dolini le prekratek čas, da bi mogel dati temeljitejšo izjavo o svojih vtisih in mišljenju. Zato me je prosil, da njegove besede posredujemo bralcem tudi tako, to se pravi neuradno. Tov. Romac je dejal, da je dobil vtis, da Hmeljarska poslovna zveza in za- družne organizacije v Savinjski doli«i pjopolnoma čvrsto držijo vse probletne proizvodnje, predelave in prodaje svo- jih pridelkov v rokah. Njegovo mišlje- nje je, da je tako prav. Nadalje je ugotovil, da se zadruge ia zadružniki uspešno borijo za sodohn# pridelovanje hmelja, kar je tudi zel« Ix)ZLtivno. Tudi v Savinjski dolini, pravi tovariš Romac, je postalo sodelovanje med kmeti in zadrugama neizogibno potreb- no in bo v bodoče še bolj. Zelo mu je všeč, tako je povedal, da zadružne orga- nizacije v Savinjski dolini vodijo pra- vilno politiko o izkoriščanju sredstev, ki jiih ustvarjajo z razliko v ceni ob pro- daji hmelja. To se odraža predvsem v tem, da ta sredstva vlagajo za razširi- tev nasadov, za modernejšo in cenej6» obdelavo zemljišč in končno za sodob- nejšo predelavo pridelka. Na koncu je tov. Romac pripomnil, da je videl lepe uspehe pri uvaj^ju novih oblik sodelovanja med zadružniki in za- drugami, da so te oblike po njegovem mnenju še v začetni stopnji, da pa ni mogoče prezreti vseh pogojev in velike pripravljenosti za razvoj k še napred- nejšim, sodobnejšim in boljšim oblikam. Tov. Romac je obiskal tudi predsed- nika okraja tov. Jermana, popoldan pe se je odpeljal še v Šoštanj in Velenje. Predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije tov. Paiiko Romac in sekretar OK ZKS Franc Simonič na obisku v Savinjski dolini Priprave za volitve v Ljudsico sicupščino Zbori volivcev do 25. januarja KOLIKO ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH LJUDSKIH POSLANCEV BOMO VO- LILI V CELJSKEM OKRAJU? — RAZMEJITEV OKRAJA NA VOLILNA PODROČJA Volitve v Zvezno in republiško Ljud- sko skupščino so razpisane. Ljudske po- slance v zvezni in republiški zbor bo- mo volili vsi volivci neposredno v ne- deljo, 23. marca. Volitve v zvezni zbor proizvajalcev industrijske in kmetijske skupine bodo v sredo, 26. marca. Volitve v republiški zbor proizvajalcev indu- strijske skupine bomo opravili v torek, 25. marca, v republiški zbor proizvajal- cev kmetijske skupine pa v petek, 28. marca. 2e iz samih podatkov o volilnih da- tumih se vidi, da uvajajo novi volilni zakoni v volilni sistem nekaj novega. Ta novost je v tem, da volijo v splošnem vsi volivci v državi neposredno ljudske poslance le v zvezni zbor, vsi volivci vsake republike pa neposredno le v svo- je republiške zbore, dočim bodo poslan- ci v federalni in republiški zbor proiz- vajalcev obeh skupin izvoljeni po po- sredni poti. V zvezni zbor bo dal ves celjski okraj tri poslance in enako število tudi v zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine. Le pri zveznem zboru proizva- jalcev kmetijske skupine je glede na sorazmerno n.zko udeležbo kmetijstva pri povprečnem zveznem skupnem druž- benem proizvodu tako stanje, da odpade komaj en ljudski poslanec na tri uprav- ne okraje (Maribor, Celje in Murska Sobota). V zvezni ljudski skupš!^ini bo tedaj okraj Celje imel vsega 6 ljudskih poslancev. Skladno s številom poslancev je glede na ključ — na 60 000 prebivalcev 1 po- slanec — okraj Celje zato razdeljen na tri volilne okraje za volitve v zvezni zbor in sicer na: volilni okraj Šoštanj, ki obsega obči- ne Mozirje, Šoštanj, Vransko in 2alec; volilni okraj Celje, ki obsega občine Celje, Slovenske Konjice in Vojnik ter na volilni okrai Šentjur pri Celju, ki obsega občme Šentjur, Šmarje pri Jel- šah, Rogaška Slatina, Kozje in Laško. Za volitve v zvezni zbor proizva- jalcev" industrijske skupine ima naS okraj prav tako tri volilne okraje, pri čemer tvori občina Celje glede na ia- razito močno koncentracijo industrije samostojni volilni okraj. Drugi volilni okraj tvorijo gospodarske organizacije s obmo^ia občin Mozirje, Šoštanj, Vran- sko in 2alec, tretji volilni okraj pa pred- stavljajo gosoodarske organizacije i (Nadaljevanje na 2. strani.) Letošnje delovne akcije v šoštanjski občini Struktura prebivalstva šoštanjs-ke ob- čine se je v zadnjih letih močno spre- menila. Sedaj je kar 77,4% ljudi v de- lovnem razmerju. Prav ta občina je tu- di med tistimi redkimi, ki je mnoge gospodarske probleme reševala s pro- stovoljnim delom. Tako so regulirali Pako od Saleka, zgradili nov stadion, igrišča v Velenju in cesto Šoštanj— Velenje. Skupne delovne akcije so zdru- žile ljudi vseh kolektivov in postale močan činitelj pri dviganju socialistične zavesti. S takim delom bodo nadaljevali tudi letos. V Šoštanju bodo gradili javno kopališče in še nadalje urejali okolico stanovaniskih hiš. V Velenju bodo ure- dili ljudski park, gradili telovadnico in nadaljevali z urejeinjem okolice novo- zgrajenih stavb. Med največjimi akcijami pa bo regu- lacija Pake od Velenja do Šoštanja. Vodna skupnost je v ta namen že do- ločila 40 milijonov dinarjev, precej bo prispevala tudi šoštanjska termoelek- trarna. Največ pa bodo napravile prid- ne roke prebivalcev, ki bodo s pro- stovoljnim delom prihranili skupnosti težke milijone. STRAN 2 10. JANUARJA — STEV. 1 POGLED PO SVETU George Kennan je bil po vojni več let amer ški ambasador v Moskvi in pra- vijo, da je eden od najboljših zahodnih poznavalcev sovjetske stvarnosti in ru- ske miselnosti. V angleškem radiu je imel predavanje »Rusija, atom in za- hod«, ki ga je v zadnjem trenutku pri- redil nalašč za NATO konferenco v Parizu. Kennan je zadnje čase bival več mesecev v Angliji in je eden od tistih, ki bi radi prezračili ozkosrčno in zatohlo ameriško in angleško konserva- tivno zunanjo politiko. Navedimo nekaj misli iz njegovega referata: Vojne se je mogoče izogniti. Tako na zapadu kakor na vzhodu ni prave volje zanjo. »Preventivna vojna zoper komunizem« na zahodu ni resna zadeva. Miselnost, ki preveva voditelje NATO pakta je nekako tale: »Ne raz- mišljajmo o ničemer, oborožujmo se do zob in to čimprej. Oborožimo se tako, da- bomo eventuelno vojno zdržali. Obo- rožimo se, kajti samo tako bomo poli- tično močni in nikdo nas ne bo mogel prisiliti h kopromisu. Ko bodo v Mo- skvi videli, da niso sposobni začeti z uspešno agresijo, bodo priznali pozitiv- ne strani zapada in se odrekli svojim ciljem.« Kennan imenuje to miselnost Zaho- da —iluzija. Kajti malenkostna pred- nost v orožju še ne omogoča in ne daje boljših pozicij pri političnih razprav- ljanjih. To je dokazala prav jasno si- tuacija v 1. 1948, ko se je NATO pakt rodil. Tedaj Moskva ni imela atomske- ga orožja, vendar njeno stališče do Za- hodne Evrope ni bilo prav nič pomir- ljivo in Stalin je bil — živ in agilen. Res je bilo takrat marsikaj drugače, gospodarski položaj, povojne razmere, vendar je v bistvu šlo za isto stvar. Marshallov plan naj bi bil prvi korak v tedanji zahodni strategiji, ki naj bi pokazal zahodni Evropi prave politične cilje, to je ohranitev zapadne civiliza- cije (kar je treba brati: zapadnega družbenega sistema, kapitalizma). Ta- krat je bii. centralni namen obnovitev Evrope, ne pa vojaška vzpostavitev obeh blokov, čeprav so k temu vzpod- bujale sovjetske grožnje in potrebe Ev- rope. Kennan trdi, da so zadnji dogodki po- ložaj tako zaostrili kakor korejska voj- na 1. 1950. Vendar se mu zdi nemogoče, da bi vojna 1. 1950 izključila vse druge možnosti zapadne politike. Zdi se mu nemogoče, da bi opustili vse konstruk- tivne cilje, ki jih zahodni svet prav lahko doseže, saj ima neprimerno bolj razvito gospodarstvo kakor vzhodni. To dejstvo narekuje Zahodu, da mora vo- diti poleg oboroževalne politike tudi realno konstruktivno politiko. »Gotovo smo vsi, na Zahodu in Vzho- du, te slepe, jalove oboroževalne tekme siti. Nevarnost, ki nam preti, je obema stranema skupna. Rusi vdihavajo isti zrak kot mi in umirajo kakor mi. Kennan priznava, da so sovjetske me- tode problematične, vendar ne more mi- sliti, da bi vrsta mirovnih poslanic iz Moskve ne vsebovala jedra resnice in odkritosrčnosti. Zato meni, da obstoje objektivne psihološke možnosti za mir- no sožitje v svetu z občutkom relativne varnosti. Zato pomeni enostranska obo- rožitev Evrope z atomskimi izstrelki hudo nevarnost, ker meče hudo senco. Nekaj je treba tvegati, da se izognemo večjim tveganjem. Nikar ne sanjajmo o absolutni varnosti, kajti te ne bomo dosegli z nobeno oborožitvijo. Lotimo se pogajanj in kompromisov, da ustva- rimo svetu pametno ozračje, v katerem ne bo stanovitne vojne nevarnosti. Kre- pitev NATO pakta ne sme onemogočati pogajanj, vojaške poteze ne smejo za- dušiti ustvarjalnih diplomatskih poli- tičnih akcij. Ce bomo igrali samo na vojaške karte, ho Moskva imela lahke pogoje za svoje politične in propagand- ne akcije.« To je — po Kennanu — že tudi večkrat pokazala. V hladni vojni se tehtnica nagiblje na stran tistega, ki poleg vojaške politike ne opušča po- zitivne strani življenja, ki gradi mir Z moralnimi in materalnimi silami. Moskva stoji nasproti Zahodu ne sam,o s svojo zunanjo in vojno politiko, mar- več tudi z vso svojo ideološko in filo- zofsko integracijo notranje in zunanje politike. Posvetovalna konferenca NATO pakta v Parizu pa s tem ne računa. Kennan gotovo ni prijatelj socializma, nasprotno, vse, kar ne računa z večnim obstojem kapitalizma, sovraži. Vendar so njegova izvajanja v londonskem r-a- diu tisto, s čimer bo svet v prihodnjih letih moral računati. Stevenson ni šel v Pariz, Gaitskell in Bevan se ne stri- njata z Macmillanom, računati je treba z naprednimi silami v drugih državah. Amerikanski pisatelj Thoreau pravi, da je senca tem daljša, čim manjša je luč. Senca atomske bombe nad svetom je toliko večja, čim manjša je luč razuma in pameti v ljudeh, ki sedajo za okrogle mize, usodne za prihodnost človeškega rodu. T. O Kako bomo predlagali poslance Zveznega zbora Poslance Zveznega zbora Zvezne ljud- ske skupščine volijo neposredno držav- ljani ali republiški zbori. Po zakonu o pravicah in dolžnostih, volitvah in od- poklicu zveznih ljudskih poslancev bo- do kandidirali poslance Zveznega zbo- ra, ki jih neposredno volijo državljani na zborih volivcev ali pa jih bo pred- lagalo določeno število državljanov. Za kandidiranje na zborih volivcev bo potrebno sklicati zbore volivcev, na katerih bodo državljani izbrali dele- gate za kandidacijsko konferenco. Prav tako bo treba sklicati zbore volivcev, na katerih bodo volivci potrdili kan- didate, katere je predložila kandida- cijska konferenca. Te kandidature mo- ra nato potrditi tudi volilna komisija. Treba bo torej sklicati zbore volivcev za izvolitev kandidatov za kandidacij- sko konferenco in zbore volivcev za- radi odločanja o kandidatih, ki jih bo kandidacijska konferenca predlagala. Ti zbori bodo sklicani za področja^ za katera se sklicujejo zbori volivcev za volitev odbornikov v občinske zbore. Po zakonskih predpisih morajo biti opravljeni zbori volivcev za kandida- cijsko konferenco najpozneje 25 dni od dneva razpisa volitev. V kolikor pred- sednik ljudskega odbora ne bi sklical teh zborov, jih bo sklicala okrajna vo- lilna komisija najpozneje v roku 7 dni po izteku roka od 25 dni. Na zboru volivcev za volitev dele- gatov za kandidacijsko konferenco predlagajo iz vrst volivcev s svojega področja najmanj po enega delegata. Ce je na področju, za katerega je sklican zbor volivcev, vpisanih v volilni spisek preko 600 volivcev, takrat volivci pred- lagajo dva delegata. V kolikor pa šte- vilo volivcev presega 1200 volivcev, bo- do volivci predlagali tri kandidate. De- legate za kandidacijsko konferenco mo- ra predlagati najmanj 5 volivcev, iz- voljeni pa bodo tisti volivci, ki bodo dobili največje število glasov. Na zbo- rih volivcev bodo volivci lahko izrazili svoja mnenja o kandidatih za ljudske poslance, o katerih bodo pozneje raz- pravljali tudi na kandidacijski konfe- renci. Po izvolitvi delegatov bo okrajna vo- lilna komisija sklicala sestanek kandi- dacijske konference, in to takoj po pre- teku roka, ki je določen za sklicanje zborov volivcev, najpozneje pa do kon- ca petega tedna od razpisa volitev. Kandidacijska konferenca bo izbrala petčlanski verifikacijski odbor, ki bo ugotavljal polnomočja delegatov in iz- bral predsedstvo, ki sestoji iz predsed- nika ter dveh članov. Na tej konferenci predlaga vsakih pet delegatov po enega kandidata. Od tako predlaganih kandi- datov bo sprejet za kandidata vsak ti- sti, ki je dobil najmanj 40% vseh gla- sov delegatov na kandidacijski konfe- renci. Na podlagi zaključkov kandidacijske konference se sestavi predlog kandi- datov in dostavi okrajni volilni komi- siji. Okrajna volilna komisija pošlje nato predsedniku občinskega ljudskega odbora potrebno število overjenih pred- logov kandidatov, kar je seveda od- visno od števila zborov volivcev oprav- ljenih na področju občine. Nato je pred- sednik občinskega ljudskega odbora dolžan, da najpozneje v roku sedem dni po zaključku kandidacijske konference skliče zbor volivcev zaradi ugotavlja- nja kandidatov. Zbor volivcev, sklican zaradi ugotav- ljanja kandidatov za ljudske poslance, se sme opraviti le, če je prisotna naj- manj ena desetina od skupnega števila volivcev na področju, za katerega je sklican zbor, v nobenem primeru pa ne sme biti število navzočih manjše od 50 volivcev. Ce pa je število volivcev na področju, za katerega se zbor skliče, manjše od 120, se zbor lahko opravi, če je navzoča najmanj ena tretjina od skupnega števila volivcev s tega po- dročja. Naloga zbora volivcev je, da pretrese predlog kandidatov, ki so ga sprejeli na kandidacijski konferenci. Od predlaganih kandidatov se bo smatral kot sprejet vsak tisti kandidat, za ka- terega bo glasovala večina prisotnih volivcev. Ce bi zbor volivcev ne sprejel nobe- nega od kandidatov, ki jih je predla- gala kandidacijska konferenca, izvoli zbor iz svoje sredine kandidacijsko ko- misijo, katere naloga je, da na pod- lagi predloga volivcev predloži novo listo kandidatov. Kandidacijska komisi- jo mora predlagati najmanj deset vo- livcev. Vsak volivec ima pravico pred- lagati kandidacijski komisiji po enega kandidata za ljudskega poslanca. Po končanem predlaganju kandidacijska komisija prouči predloge in sestavi predlog kandidatov, ki mora vsebovati le predlagane kandidate. V kolikor zbor volivcev ne sprejme v celoti predlog kandidacijske komisi- je, izvolijo novo kandidacijsko komisijo. Po končanem glasovanju in izvolitvi kandidatov se sestavlja predlog kandi- dature. Da bi nekdo postal kandidat za ljudskega poslanca, je potrebno, da ga predlaga najmanj ena četrtina od skupnega števila zborov volivcev na področju volilnega okraja ali pa, da so ga predlagali zbori volivcev, ki obse- gajo najmanj eno četrtino vseh vo- livcev, vpisanih v volilni seznam na področju volilnega okraja. Predlog kandidature, ki ga pa pred- loži izven zbora volivcev skupina dr- žavljanov, mora podpisati najmanj dve sto volivcev. Predlagatelji morajo biti vsaj iz polovice občin na področju vo- lilnega okraja. Iz vsake občine pa mora biti najmanj pet predlagateljev. Predlog kandidature zbora volivcev in predlog kandidature skupine držav- ljanov mora potrditi pristojna okrajna volilna komisija, in to najpozneje 21 dni pred dnevom, ki je določen za vo- litve. Zbori volivcev do 25. januarja (Nadaljevanje s 1. strani.) območja preostalih občin našega okraja. Ključ za tako razdelitev na volilne okra je je 30.000 proizvajalskega prebivalstva na 1 poslanca. V republiško Ljudsko skupščino voli okraj Celje vsega 25 ljudskih poslancev in sicer od tega v republiški zbor 16, v zbor proizvajalcev industrijske skupine 8, v zbor proizvajalcev kmetijske skupi- ne pa 1 poslanca. Temu odgovarjajoče je seveda naš okraj razdeljen na posebne (republiške) volilne okraje. Značilno pri tem je, da voli vsak volilni okraj po 1 poslanca. Za osnovo take razdelitve je služil ključ — na 12.000 prebivalcev 1 poslanec. Na- daljnja pomembnost je še v tem, da so temelj volilnim okrajem komune. Sled- nje je zlasti dosledno izpeljano pri vo- lilnih okrajih za volitve v republiški zbor, ki jih je po številu 16. Občine Ro- gaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Šentjur pri Celju, Laško, Vojnik, Slo- venske Konjice in Mozirje so vsaka zase samostojen volilni okraj. Glede na šte- vilo prebivalstva pa je občina Šoštanj razdeljena na 2 volilna okraja, občina Celje na 3 in področje občine Žalec skupno z občino Vransko tudi na 3 vo- lilne okraje. Nekoliko drugačna je slika volilnih okrajev za volitve v republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine, ki jih je po številu 8. Pri tem je odločala okolnost, da so industrijski in obrtni obrati po posameznih komunah prav različno razmeščeni in je zato tudi šte- vilo proizvajalskega prebivalstva, ki tvori osnovo za razdelitev na volilne okraje (ključ razdelitve — na 10.113 pro- izvajalskih prebivalcev 1 poslanec), do- kaj različno. Tako je prišlo do združe- vanja več komun v en volilni okraj, le občina Celje je zaradi že omenjene moč- ne industrijske razvitosti sama razde- ljena na tri volilne okraje. Omeniti je treba še volilni okraj za volitve v republiški zbor proizvajalcev kmetijske skupine. Glede na delež na- šega kmetijstva pri povprečnem republi- škem skupnem družbenem proizvodu tvori ves okraj Celje en samostojen vo- lilni okraj. Še nekaj o prvih volilnih pripravah. Predvsem je treba pomniti, da začno teči vsi volilni roki s 1. januarjem 1958. Glede na to morajo okrajne volilne ko- misije do 10. januarja razglasiti območ- ja zborov volivcev za izvolitev delega- tov za kandidacijsko konferenco. Ta ob- močja so ista, po katerih so se sklicevali zbori volivcev za volitve v občinske zbo- re. Te zbore volivcev sklicuje predsed- nik občinskega ljudskega odbora in mo- rajo biti opravljeni najkasneje do 25. ja- nuarja 1958. Kandidacijsko konferenco sklicuje okrajna volilna komisija. Kandidacijske konference morajo za- ključiti svoje delo najkasneje do 4. fe- bruarja 1958, nakar bodo sklicani po- novni zbori volivcev za kandidiranje ljudskih poslancev. Poleg revizije volilnih imenikov, ki jo je treba prav tako še v tem mesecu izvršiti in je akcija v polnem teku, so to glavne naloge, ki jih moramo v nizu volilnih priprav opraviti še v januarju. Problemi grodbene in komunalne dejavnosti v Celju Svet za gradnje in komunalne zadeve pri celjski občini se je v teh dneh že sestal na svoji prvi seji, na kateri je obravnaval obširno proble- matiko gradbene in komunalne dejavnosti v naši občini. Poročilo pred- sednika sveta, tov. Jenka je nakazalo smer letošnjega in bodočega dela sveta za gradnje in komunalne zadeve. Okvirni program je zelo obši- ren, vendar ne kaže zanikati, da ne bi bil izvedljiv, če bodo na razpo- lago zadostna finančna sredstva. Regulacije voda predstavljajo osnovo nadaljnjemu razvoju našega mesta in občine. Zato bo treba nadaljevati in do- končati regulacijo Savinje. Prav tako važna pa bo tudi regulacija Voglajne, Sušnice, Koprivnice ter Hudinje. Šele z regulacijo teh voda bo končno od- stranjena nevarnost poplav v naši ob- čini. Stanovanjska izgradnja predstavlja za našo občino problem številka 1. V naši občini trenutno primanjkuje pre- ko 2000 stanovanj, vsako leto pa na- daljnjih 200. Če bomo zgradili letno največ 200 stanovanj (za več niti ni- mamo sredstev niti kapacitete), bomo imeli čez 5 let v Celju enako stano- vanjsko stisko kot danes. Zato bo treba skrbeti za čim smotr- nejšo zazidavo, za racionalnejše načrte in tipizacijo, za tesnejše sodelovanje s svetom za stanovanjske zadeve, končno pa tudi za skrajno omejitev mehan- skega prirastka prebivalstva v naši občini. Ceste predstavljajo važno postavko v našem komunalnem sistemu. V tem in prihodnjih letih bo treba nadaljevati s smotrno izgradnjo vseh cest, z asfal- tiranjem mestnih ulic, večjo pozornost pa bo treba posvetiti tudi rekonstruk- ciji cest na zunanjih področjih naše občine. Svet za gradnje in komunalne zadeve je s tem v zvezi predlagal tale prioritetni red: nadaljevati bo treba krožno cesto Store—Svetina—Celjska koča—Celje, nadaljevanje in razširitev Mariborske ceste, dokončanje " Lesko- škove ulice, ureditev Ulice 29. novem- bra, Jenkove in Oblakove ulice, uredi- tev cest na Otoku, ureditev nekaterih cest na področju treh priključenih ob- čin, asfaltiranje Teharske ceste od Pi- šeka do Štor ter ureditev vzhodnega dela ceste skozi Store. Pri tem pa bo treba nujno izboljševati tudi vzdrže- valno cestno službo. Kanalizacija predstavlja za našo ob- čino tudi svojevrsten problem. Izdelan je idejni načrt za generalno obnovo ka- nalizacije, ki bo v kratkem tudi for- malno potrjen. V bliznji bodočnosti je predvidena kanalizacija Otoka, Ljub- ljanske ceste. Mariborske ceste do nove šole na Hudinji, Skalne kleti ter do- končanje kanalizacije Store do bodoče postaje. Čistilne naprave bo moralo Celje brezpogojno čimprej dobiti. Industrija v našem mestu je dosegla tak obseg, da si brez sodobnih čistilnih naprav življenja v našem »belem« mestu ne bo moč predstavljati. Zato hoče svet za ko- munale vsestransko podpreti iniciati- vo Cinkarne za zgraditev naprav, ki bodo preprečile škodo, nastalo po cin- kamiškem plinu. Nadalje bo treba po- skrbeti tudi za gradnjo osrednje ali po- sameznih čistilnih naprav za odplake industrijskih podjetij. Elektrifikacija se bo letos razvijala predvsem v obrobnih predelih naše ob- čine. V zvezi z novimi gradnjami bo treba misliti tudi na izgradnjo novih trafopostaj. Omeniti je treba hvale- vredno delo podjetja Elektro Celje, ki je v našem mestu spravilo v kable sko- raj celotno omrežje, na območju bivše mestne občine pa zgradilo tudi vse pre- potrebne trafopostaj e. Tako spada da- nes Celje k mestom v FLRJ z najbolj- šim kabelskim omrežjem in mrežo tra- fopostaj. Vodovod prav tako kliče po temeljiti obnovi in dopolnitvi. Izdelan je načrt generalne obnove in dopolnitve celjske- ga vodovoda, ki se bo že v letošnjem letu pričel etapno izvajati. V načrtu so tudi gradnje krajevnih vodovodov (Za- grad, Košnica, Prekorje, Skofja vas, Ljubečna, Kompole in Store), ki jih bodo gradili režijski odbori s finančno pomočjo občine in komimakiega pod- jetja Plinama-vodovod-razsvetljava. Čistilna mehanizacija v Celju je nad vse skronrma, posebno pa je primiteven in nehigienski odvoz smeti. Občina si bo prizadevala, da bo še v letošnjem letu nabavila odgovarjaoče posode za smeti, v naslednjih letih pa predvide- vajo nabaviti še en škropilni avtomobil ter avtomobil za čiščenje snega. Mestni avtobusni promet. Na seji je bilo govora tudi o tem, da bi v na- slednjih dveh letih uvedli v Celju mestni avtobusni promet. Oddelek bo stopil v stik z zastopniki Avtobusnega prometa Celje, da bodo podali svoje mnenje o tej zamisli. Tako je bila na letošnji prvi seji Sve- ta za gradnje in komunalne zadeve v grobih obrisih nakazana komunalna in gradbena problematika v naši občini, na prihodnji seji pa bodo člani sveta obravnavali podroben delovni program za leto 1938. POSNEMANJA VREDNO Tovarna emajlirane posode v Celju je namesto venca na grob pokojnemu dr. Ferdu Kozaku darovala 5000 din Zvezi slepih v Celju. Namesto venca na grob pok. pisatelju Vladimirju Levstiku pa so darovali Zvezi slepih v Celju dru- žina dr. Cadeža in Kušarja po 2000 din, družina dr. Vomerja 1500 din ter od- vetniški kolektiv v Celju 1800 din. Okrajni odbor Zveze slepih v Celju se dobrotnikom za izkazano pomoč iskreno zahvaljuje. K. O. Cene električne energije postavljajo distribucijska podjetja in komune Povezava elektrarn s široko mrežo daljnovodov je ustvarila enoten sistem, ki preskrbuje vso državo z energijo iz najbolj ekonomskih virov prirodnih sil in brez obzira kje se le-ti nahajajo. Enotne cene električni energiji so omogočile potrošnikom porabo za enak denar in tudi brez obzira, kje se nahajajo. Toda ti pogoji niso vplivali na to, da bi računali tudi na stroške prenosa energije do potrošnikov. Oddaljenost in stroški proizvodnje doslej niso ime- li nobenega vpliva na ceno elek- trične energije. Posledica tega je bila, da je bila skrb za čim bolj ekonomsko oskrbovanje mreže z električno energijo zelo majhna. Tako je prišlo do tega, da so v nekaterih krajih, kjer bi lahko gradili lokalne elektrarne, raje gradili po deset in deset kilome- trov daljnovoda, da so se priklju- čili na glavne vode. V bodoče bo potrošnik moral plačati tudi stroške, ki so nastali zaradi prenosa energije od razde- lilne mreže do svojega stanova- nja. Tako bo potrošnik plačeval ceno, ki bo v skladu s stroški di- stribucijskega podjetja v mestu, občini ali okraju. Zvezna skup- ščina bo odredila splošni nivo cen električni energiji, medtem ko bo cene posameznim grupam določe- val Zvezni izvršni svet, aU od njega pooblaščen organ. Naša razdelilna postaja (v Celju n. pr. podjetje »Elektro«-Celje), bodo določala ceno za vse, ki so priključeni na njihovo omrežje. Ta cena bo poleg enotnih cen vse- boval^ tudi stroške razdeljevanja in nek odstotek dohodkov nad dejanskimi stroški. Te dodatne cene pa morajo biti enake za vse potrošniške grupe v dotični mreži. To bo v bodoče prisililo komune ali okraje, da se bodo zanimali za ekonomičnejše vire energije, (če je to seveda mogoče), kar pa do- slej ni bilo v praksi. Zaenkrat sicer ni mogoče ure- diti teh principov dosledno po- vsod. Stroški razdeljevanja so po- nekod tako visoki, da bi cene močno prizadele standard potroš- nikov. Stroški razdeljevanja so zelo neuravnovešeni. Tako v Ljubljani znašajo ti stroški 1.29 dinarjev za kilovatno uro, v Beo- gradu 1.60 din, v Zagrebu 2.20 din, v Sežani 10.47 din, v Sjenici pa celo 99.73 dinarjev. Predvide- no je, da bodo elektroenergetska proizvodna podjetja iz svojih do- hodkov pokrivala del stroškov razdelilnim podjetjem. Zahvalju- joč tem dotacijam bo smela biti cena povečana v primeru potrebe samo za. 10% razlike med posa- mičnimi in povprečnimi stroški razdeljevanja. Na ta način bo n. pr. v Sjenici kilovatna ura sta- la 10 dinarjev in ne 110, kolikor bi znašala stvarna ekonomska ce- na za ta kraj. Takšna situacija bo tudi v drugih krajih, kjer so in- dividualni 'stroški razdeljevanja nad povprečjem. Novi zakonski predpisi dajejo komunam določene pravice za po- stavljanje cene električni energiji za široko in komunalno potrošnjo. Komuna bo lahko predpisala za ti dve kategoriji potrošnikov raz- lične cene s tem, da bo razliko vlagala za izboljšanje, obnovo in izgradnjo nove razdelilne mreže. Kot je to po večini že urejeno za vodo, plin, lokalni kromet, čišče- nje itd., tako bodo komune tudi v pogledu električne energije uvedle tako politiko cen, da bodo postopoma pridobile sredstva za izgradnjo odgovarjajoče razdelil- ne mreže. Na ta način bodo posa- mezni kraji lažje prišli do konca problemov, ki so nastajali zaradi neekonomsko razvrščenega in do- služenega omrežja v lokalnem elektrosistemu. I. Stojilkovič Novoletno voščilo 10. JANUARJA — STEV. 1 3 STRAN V Rogaški Slatini preko 160 tisoč nočitev Obisk Rogaške Slatine v letu 1957 je presegel vsa pričakovanja. Zabeležili so preko 160 tisoč nočitev, od teh od- pade 60 tisoč na samoplačnike — do- mače in inozemske. Vedno bolj stopa v ospredje pomanjkanje prenočitvenih ka- pacitet, zlasti v poletnih mesecih, ko je sezona na višku. Zato je zdraviliški svet na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih predlaganih adaptacijah v obstoječih objektih. V naslednjih letih nameravajo posto- poma usposobiti in modernizirati ho- telske objekte, ki sedaj ne služijo svo- jemu prvotnemu namenu, vzporedno s tem pa tudi ureditev zdraviliške zdrav- stvene naprave. Pričeli so že z deli na prostoru, ki ga bo zasedala nova piv- nica. Z dograditvijo novega vodovoda bo tudi rešen trenutno najbolj pereč problem zdravilišča in kraja. Prav pri gradnji vodovoda je prišla do izraza skupna zavest vseh tamkajšnjih pod- jetij, saj se nihče ni izključil pri skup- nih naporih. Lahko trdimo, da je zdra- viliški svet — ob dejavni pomoči ko- mune — prav pri tem vprašanju prestal svoj »ognjeni krst«, saj so uvideli, da ni potrebno sodelovanje eamo med zdravstvenim zavodom in hotelskimi podjetji, temveč ima iste interese tudi steklarna. V tej zvezi je zanimiv pred- log zastopnika steklarne glede možnosti izkoriščanja precejšnjih količin odpad- ne zelo tople vode, ki sedaj odteka v tovarniške kanale. Predlog je bil osvo- jen in upamo, da bomo lahko kmalu zapisali zaključke strokovnjakov. Tudi dela pri izdelavi urbanističnega načrta Rogaške Slatine dobro napredujejo. Ob- činski ljudski odbor je pravilno ocenil pomen tega dela, saj je ta kraj med- narodno znano zdravilišče in mora nje- gova bodoča urbanistična ureditev od- govaarjati sodobnim zahtevam in iz- sledkom. Zato so to delo poverili našim najbolj znanim urbanistom v Ljublja- ni, Zagrebu in Beogradu. Posebna žirija bo ot;enila vsa tri dela in najboljše tudi nagradila. Posebno skrb bodo v novem letu po- svečali kulturno-zabavnim prireditvam, ureditvi informacijske pisarne, vzdrže- vanju zdraviliškega parka, nasadov itd. V Rogaški Slatini so v zadnjih letih krepko prijeli za delo. Upajmo, da stoji naše največje zdravilišče pred novim razcvetom! Ir Sindikati morajo biti budni Pred dnevi je bil v Žalcu občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Občnega zbora so se udeležili številni delegati z vsega področja občine. Kot gosta sta mu prisostvovala član Republiškega sindikalne sveta Ivan Sloser in pred- sednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Zmaher. Veliko je bilo govora o rezultatih PIV metode za praktično izobraževanje vodilnih kadrov. Čeprav v koristnost tega nihče ne dvomi, je bilo slišati pre- cej kritike na račun tega, da se s po- močjo te metode ne začne tudi z izo- braževanjem vseh, ne pa samo vodij. V bodoče bo treba temu problemu po- svetiti več pozornosti in ga rešiti kar se da zadovoljivo. Izobrazba delavcev in uslužbencev je sploh vprašanje zase. Kakršenkoli napredek si je nemogoče zamisliti brez nje. Na vsak način je prvi pogoj, pa če govorimo o dvigu sto- rilnosti dela, politični vzgoji aLi čemu drugem. Zato bi moral skrbeti pred- vsem občinski sindikalni svet, ki bi moral izobraževanje v podružni- cah kar se da pospešiti. Najti je treba samo ustrezne in najbolj priročne ob- like dela, pa uspeh ne more izostati. Govorili so tudi o žovnei,kem državnem posestvu, ki je na gospodarskme polju doseglo res lepe uspehe. To pa nikakor ne bi mogli trditi za sindikalno gibanje, ki komaj životari in zdi se, da bi bilo najpravilneje, če bi rekli, da ga sploh ni. Ob obisku nekaterih članov občin- skega sindikalnega sveta se jo zgodilo, da so predsednika sindikalne podruž- .nice komaj našli. Mož pa še sam ni bil preveč prepričan, da je res predsednik. Ni treba posebej poudarjati, da pri takem stanju ne moremo govoriti prav- zaprav o .nobenih uspehih in o pozi- tivnem razvoju sindikalnega gibanja in demokracije na tem posestvu. Ali so delavci in uslužbenci nezainteresirani ali kaj? Ce so, zakaj? Kolektivu držav- nega posestva Zovnek tak položaj ni v čast. Upamo, da ne bo dolgo tako in bo sindikalno gibanje tudi pri njih zaživelo in zasedlo tisto mesto, ki mu gre. V preteklem letu so se v sindikalnih podružnicah precej ukvarjali z vpra- šanjem premijskih in tarifnih pravil- nikov. Razumljivo, saj je ta oblika na- grajevanja »življenjsko« vprašanje de- lavcev in uslužbencev in eno od raz- vojnih obdobij naše socialistične poti. Kar se tiče analitične ocene delovnih mest, so delegati izrazili mnenje, da obstoja nevarnost za njeno preuranje- nost. Lahko se zgodi, da bo prišlo do napak, ki bodo pokvarile pomen in na- men nove oblike ocenjevanja dela. Nih- če ne pričakuje, da bo vse gladko ste- klo. Vsak začetek je pač težak in pravi rezultati se bodo pokazali šele pri prak- tičnem delu. Pozabiti ne smemo nam- reč, da bo analitična ocena delovnih mest flosegla svoj namen in se bomo napakam izognili v kar največji meri, zato morajo biti sindikalne podružnice kar se da budne. Se nekaj o izobraževanju! Komisija za ideološko vzgojo v preteklem letu ni pokazala nobene dejavnosti, milo re- čeno, včas h se je poskusila zbuditi. V prihodnje bo treba najti bolj živ- ljenjske oblike za ideološko vzgojo lju- di. Društvo inženirjev in tehnikov iz Celja je obljubilo svojo pomoč. V pove- zavi s sindikalnimi podružnicami bodo posamezni njihovi člani s predavanji in vodenjem razgovorov pomagali reše- vati najrazličnejše probleme, ki se ka- žejo na podeželju pri njegovi novi poti. Iz razprave povzemamo, da je bilo sindikalno gibanje v marsikateri po- družnici zaradi razbitosti nedelavno. Največ pozornosti bo treba posvetiti ravnanju z materialom in štednji, ki je s tem v zvezi. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko dragocenega dela gre v nič za- radi malomarnosti in premajhne skrb- nosti. Fotem pa še govorimo o življenj- ski ravni! Zavedati se moramo, da se ta začne pri žebljih in odpadkih. Na zboru je bilo veliko govora o tež- kem položaju trgovine in obrti v ob- čini, predvsem zaradi previsokih marž, premajhnih sredstev, slabe organizacije in premajhnega priliva novega strokov- nega kadra. Mladina se raje zaposluje v industriji, ki ji nudi boljše življenj- ske pogoje. Vprašanje trgovine in obrti v bodočo ne kaže več zametovati, saj je to eno od izhodiščnih točk za dvig naše življenjske ravni. tr. PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE V CELJU Svet na eelu osrednjega problema v Celju v ponedeljek se je prvič sestal novo- izvoljeni svet za stanovanjske zadeve pri celjski občini, ki ga vodi ljudski odbornik Alojz Napret. Predsednik sve- ta tov. Napret je v svojem poročilu poudaril, da bo prvenstvena naloga sve- ta v tem, da bo organiziral, pozneje pa vodil in usmerjal stanovanjske skup- nosti v našem mestu. Dolžnosti stano- vanjskih skupnosti so v glavnem zna- ne, treba pa je temeljito proučiti po- goje, ha osnovi katerih bi v Celju usta- novili stanovanjske skupnosti. Člani sveta so načelno govorili o bodočem obsegu in nalogah teh skupnosti, ven- dar so le-temu problemu sklenili po- svetiti posebno sejo.. Prav tako so skle- nili sklicati posebno sejo, na kateri bi obravnavali probleme stanovanjske uprave, eno posebnih sej pa bi posve- tili vprašanju stanovanjske izgradnje, ki bi morala dati osnovo petletnemu načrtu stanovanjske igradnje v našem mestu. Svet za stanovanjske zadeve bo brez dvoma imel obilo trdega dela, saj je vprašanje stanovanj v Celju eno iz- med osrednjih problemov. Zato bo na- loga sveta, da bo poleg sestavljanja na- črta za stanovanjsko izgradnjo usmer- jal to izgradnjo po obsegu, velikosti in opremi stanovanj. Skrbeti bo moral, da bo stanovanjska izgradnja čim uspešnejša, da bodo stanovanja poceni, da jih bo čim več, da pa bodo kljub temu sodobna in zdrava. Na seji so poleg drugega sprejeli tu- di nekaj sklepov. Med temi je treba dati poudarka sklepu, da predstavljajo smernice, ki jih je v poročilu podal predsednik sveta, okvirni program dela sveta v njegovi mandatni dobi. Nada- lje so sklenili, da bodo v kratkem skli- cali sejo z edino točko o stanovanjskih skupnostih, na katero bodo povabili predsednika Strokovnega sveta za sta- novanjske zadeve LRS tov. Drobeža, ki naj bi prenesel okvirne smernice za razvoj stanovanjskih skupnosti. Med drugim so sklenili sklicati sejo, na ka- teri bodo razpravljali o izboljšanju or- ganizacijskega in upravnega postopka razdeljevanja stanovanj. SE ENO TRGOVSKO PODjEiJE V KONJICAH Z novim letom je v Konjicah pričelo poslovati novoustanovljeno trgovsko podjetje »Dravinja«. Trgovine ima večji del po vsej občini, razen v Vitanju in nekaterih manjših krajih. Tako so se- daj v občini tri trgovska podjetja, mi- mo njih pa bo trgovina pri Jerneju da- na v zakup, dve pa bo imela še konji- ška zadruga. Da bi odpravila zoprno »»prosjačenje« 'Vse naše družbene organizacije in društva so za svoje uspešno delovanje odvisne od podpor naše skupnosti, bodisi da prejemajo podporo od okrajnega ali občin- skih ljudskih odborov ali pa od gospodarskih organizacij. Splošno znano je, da je pri vsaki mno- žični prireditvi naval prošenj za podpore vedno večjd. Le spričo velike uvidevnosti delavskih svetov, upravnih od- borov in vodstev podjetij ti viri podpor še niso usahnili. Marsikje pa že pojemajo, zato je trkanje na njihovo veldflkodušnost često manj uspešno. Razen tega se do- gaja, da nekatera društva ali or- ganizacije na ta način uspejo do- biti večja sredstva kot bi jim sicer po prizadevnosti in uspehih pripadala, druga, ki imajo za to več pogojev, pa ostanejo brez po- moči ali pa je le-ta v primerjavi z uspehi malenkostna. To je pač večkrat odvisno od zvez, ki jih nekdo ima z vodstvi podjetij, manj pa od prizadevnosti in uspe- hov prosilcev. Pri tem pa vodilni ljudje izgubljajo po nepotrebnem dobršen del svojega časa za re- ševanje takih prošenj, hkrati pa tako »pirosjačenje'« postaja več ali mani zaomo za prosilca kot za dobrotnika. Da bi tako stailje odpravili in da bi od družbe zbrana denarna sredstva primemo porazdelili družbenim organizacijam in dru- štvom, so na zadnjem plenumu Okrajnega odbora SZDL sklenili, naj bi ustanovili posebne občin- ske sklade, v katere bi vlagala vsa podjetja primerne deleže. Iz t«ga sklada pa bi Občinski odbor SZDL razdeljeval pomoč po po- trebah in po določenem ključu, skladno s prizadevnostjo in po- membnostjo družbene organiza- cije ali društva. Prepričani smo, da bi v ta sklad radevolje po svoji moči prispevala prav vsa podjetja. Tako bi prav gotovo tudi mla- dinske in pionirske organizacije prišle do najpotrebnejših finanč- nih sredstev za njihovo pravilno delo. Denar, ki ga vlagamo v ta namen, je dobro naložen. Iz- obrazba, kultura in prosvetna razgibanost mladega rodu so po- rok, da se bo dvignila tudi go- spodarska dejavnost odnosno več- ja storilnost ali prioduktivnost. Z njo se bo družbi vračala hva- ležnost za pravočasno izkazano naklonjenost. Zato naj bi bila ena prvih na- log občinskih odborov SZDL, da bi čim prej ustanovili take sklade ter zainteresirali podjetja na svojem področju, da bi po svojih močeh vložila vanj primerno vso- to. Takšen sklad naj bi ne usta- novili v občinah šele ob kon- cu leta, marveč čim prej, ker so potrebe preko vsega leta različne in nujpe. SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT V 2ALCU Na tapeti kritiono stanje ^ Keramlonl industriji Llboje Na prvi seji je Svet za industrijo in obrt v žalski občini razpravljal o kri- tičnem stanju Keramične industrije v Libojah. Ugotovili so, da je zadnje leto prodaja nazadovala in da »grozijo« v podjetju 80 ^ plače. Baje je zelo tehten vzrok za to dej- stvo, da podjetje zaradi pomanjkanja stanovanj ni uspelo dobiti potrebne strokovnjake, predvsem pa je za tako stanje kriv izrabljen strojni park. Svet bo s stanjem seznanil Zbor proizvajal- cev in predlagal sanacijo tega podjetja. Svet je nadalje odklonil zahtevo ko- lektiva »Pečarstvo« v Goto vi j ah, ki je želel, da bi občina podjetje likvidirala kot socialistični obrat. Svet je mnenja, da ima podjetje vse pogoje za obstoj. Zahtevo je smatral kot špekulacijo, da bi mogli ustanoviti privatno obrt. Iste- ga mnenja je bil Svet tudi za klavnico in mesnico na Gomilskem, pač pa je privolil, da KZ v Taboru opusti mes- nico. Svet za komunalne zadeve v Žalcu fe razpravljal o zazidalnih okoliših Na prvi seji sveta za komunalne za- deve pri žalski občini so razpravljali o zazidalnih okoliših v občini. Tako so ugotovili, da so sedanje zazidalne po- vršine v Polzeli neprimerne in da je treba poiskati druge. Odločili so se za tako imenovano »Gmajno« v bližini To- varne nogavic. Nadalje je svet rezerviral prostor na- sproti Kulturnega doma v Preboldu za javne zgradbe oziroma za stanovanjske bloke. Tu zasebnih gradenj ne bo. Zadnje dni v lanskem letu je v Žal- cu zasvetila nova ulična fluorescentna razsvetljava. Svet je sklenil dati dose- danjo ulično razsvetljavo v kraje, kjer ulične razsvetljave še nimajo. Kam jo bodo dali, še niso razpravljali. Nadalje je Svet sklenil naročiti načrte za elek- trifikacijo področja na Mrzlici, sklenil je razformirati ofbčdnsko pokopališko upravo na krajevne odbore, potrdil je predlog sistematizacije podjetja »Vodo- vod« v gradnji, ki naj čimprej sklene pogodbe z interesenti. Končno je Svet imenoval režijske odbore za elektrifi- kacijo naselja Zalog, za izgraditev vo- dovoda v Črnem vrhu in nov cestni odbor za upravljanje občinskih cest. NOVOLETNA PRIREDITEV V KONJICAH Tudi v Slov. Konjicah je imel Dedek Mraz kar dovolj dela. Oglasil se je v otroškem vrtcu ter se peljal skozi me- sto do novih stanovanjskih blokov. Otroci^^o sprejeli od njega različna da- rila. Zato so hvaležni konjiškim pod- jetjem, občini in množičnim organiza- cijam, ki so prispevala v ta namen sredstva ter pomagala pri organizaciji prireditev. Glavno novoletno prireditev so pri- pravili gasilci v mladinskem domu, ne- kateri delovni kolektivi pa so pripravili samostojne prireditve. . L.V. Letošnje Novoletne jelke pa ne bomo nikoli pozabili Nič posebno glasnega hrušča ni bilo letos okrog priprav za novoletno jelko, vendar je praznovanje tega največjega otroškega praznika letos po vseh kolek- tivih, šolah in mestnih četrtih proti pri- čakovanju dobro uspelo. Obdaritve so bile ponekod bogatejše, drugod skrom- nejše, Dedek Mraz pa je hotel vendarle vsem otrokom napravili enako veselje. Tako bi lahko trdili, da so se najbolj »znašli« na I. osnovni šoli v Celju, kjer so vso odlično organizacijo izvedli v pičlem tednu, kjer je sodelo- valo vse učiteljstvo in kjer je bilo praz- novanje novoletne jelke nedvomno naj- lepše v n^em mestu. Seveda so imeli na razpolago precej sredstev (ker so jih pač znali poiskati). Starši sami so prispevali lepe tisočake, najbolj izdatno pa jih je podprla Tovarna emajlirane posode (100.000 din), ki ima patronat nad njihovim pionirskim odredom. Tu- di po raznih tekstilnih tovarnah so zna- li pravočasno potrkati na vrata in so tako lahko z njihovo pomočjo s teksti- lom (plašči, obleke, perilo, obutev) ob- darili preko 200 pionirjev. Vsak pionir pa je še na skupni osrednji odnosno razredni proslavi dobil vrednost 300 din »v naturalijah« (pogostitev, s^laščice).. Pri skupni proslavi v telovadnici, ki je. bila zgledno, lepo in bogato okrašena, pa so se pionirji razživeli ob pestrem programu. Tako so letos na tej šoli starešinski piOTiirski svet, šolski odbor ter yse,.uči- teljstvo z mnogimi starši vred častno izpolnili svojo nalogo. Nič čudnega ni, da so njihovi pionirji enoglasno izjav- ljali, da ne bodo letošnje novoletne jel- ke nikoli pozabili. Nič manj prisrčno tudi ni bilo praz- novanje letošnje novoletne jelke na II. osnovni šoli in II. gimnaziji. Tu so po- leg razrednih prav dobro pripravili tu- di osrednji program, kjer se je mladina do solz nasmejala prisrčnim šaljivkam. Občudovanja vredna je bila tudi iz-- najdljivost poedinih razredov. Na I. gimnaziji je bila na višini pred- vsem osrednja prireditev prav tako pa so se tudi posamezni razredi izkazali s kvalitetnimi nastopi. Cetrtošolci (»ajev- ci«) se celo niso ustrašili zelo zahtevne trodejanke »Zelena vrvica« in so jo iz- vedli skoro mojstrsko, pri čemer so kot igralski talenti izstopali vsi »glavni ju- naki« (Mimik, Lorbekova in Zupanče- va). Povsem zadovoljni pa s praznovanjem letošnje novoletne jelke le ne morem® biti. Omenili smo že, da so bile po- nekod obdaritve precej bogate, drugod pa izdatno skromnejše, kar so otroci gotovo občutili. Nekatere šole so imele sredstev kar preko 200.000, druge pa le nekaj tisočakov (kljub večjemu številu pionirjev). . Da se to prihodnje leto ne bi več ponovilo, je nujno, da pristopi- mo takoj k organizaciji osrednjega fon- da pri Mestnem odboru SZDL, ki naj bi bil za take prilike pravilno in pra- vično porazdeljen med vse pionirske odbore, da^ v bodoče ne bo tako ob- čutnih ne^razmerij. Dedek Mraz je obiskal tudi otroke v vrtcu »Anice Cernejeve« in jih obdaril. Otroci so pred tem svoje starše razveselili s prijetnim progra- mom, ki je vseboval plesne, pevske in deklamatorske točke. Obvestilo javnosti Zadnje čase se širijo vesti in piše v dnevnem časopisju o iz- redno visokih premijah v celjski industriji, po katerih dosegajo posamezne osebe celo 900.000 dinarjev. Ker o tem dogodku nihče ne daje jasnejših pojasnil, kar je rodilo napačno tolmačenje med javnostjo in pri čemer se omenja Cinkarno, upravni odbor podjetja obvešča javnost, da se to v Cinkarni ni dogodilo. Upravni odhor »CINKARNE« CELJE Metalurško kemične industrije KULTURNI OBZORNIK Pisatelj Fran Roš - šestdeselletnik Dne 14. januarja 1958 praznuje bard celjskih kulturnih delavcev, pisatelj Fran Roš, dvojni jubilej: šestdesetlet- nico svojega rojstva, lahko pa rečemo tu- di štiridesetletnico bogatega in plodnega umetniškega dela kot pesnik in pisa- telj. Torej dva jubileja obenem. Slavij enec Fran Roš pa pomeni za Celje mnogo več kot samo pesnik in pi- satelj. V vsem javnem, kulturnem in »artodnem življenju Celja v zadnjih desetletjih je njegovo ime in delo naj- tesneje povezano z našim mestom. Ne le kot pesnik in pisatelj, tudi kot or- ganizator, vzgojitelj, dramatik, govor- nik in ne navsezadnje kot narodni bu- dit^lj je zavzemal vidno in pomembno mesto. Slavljenec je bil rojen 14. januarja 1898 v Kranju, kjer je služboval njegov oče kot tajniik na okrajnem glavarstva. Ko mu je bilo štiri leta, je bil njegov oče prestavljen v Celje in se je družina preselila v Celje. Od tedaj dalje živi Fran Roš z majhnimi presledki stalno v Celju. Ko je pričel obiskovati sloven- sko ljudsko šolo je prišel v stik tudi s proletarskimi in kmečkimi otroki, kar vsekakor ni ostalo brez vpliva na nje- gov poznejši razvoj, na njegovo narod-' no zavednost in izoblikovanje značaja. Ze v zgodnji mladosti se je na vzel od- ločnega slovenskega narodnega duha, ki je vladal v družini, v slovenski ljud- ski šoli, pozneje na ginmaziji pa ga je še poglobil in utrdil. Fran Roš je dozoreval v dobi najhuj- ših narodnostnih bojev, ki so dosegli prav v Celju svoj višek pred prvo sve- tovno vojno. (Spomine na to zanimivo in razgibano dobo je popisal pisatelj prav lepo v zborniku, ki je izšel za osemdesetletnico obstoja prve slovenske ljudske šole v Celju.) Po končani ljud- ski šoli je obiskoval zopet slovenske vzporednice na celjski gimnaziji, kjer je maturiral 1917. V gimnaziji se je družil s samimi Slovenci. Skupaj s Franjem Malgajem, Srečkom Pucer- jem, Arkom Videnškom i. dr. je osnoval in pričel izdajati literarno glasilo slov. dijakov na celjski gimnaziji »SavinjO'<, M ga je urejeval pesnik Rudolf Maister — Vojanov, pozneje nam vsem znani general Maister. Pot na slovenski Par- nas je pričel Fran Roš že kot gimnazi- jec v »Savinji«, kjer je objavil svoje prvence, lirične pesmi. Dozoreval je hitro, saj so njegove, že zrele in do- vršene pesmi zagledile beli dan 1917 v Slovanu in kmalu nato tudi že v vo- dilni slovenski literarni reviji Ljub- ljanskem 2-vonu, ki ga je urejeval Oton Zupančič. V prvi svetovni vojni je bil mobilizi- ran. Spomine na svoje vojaško življe- nje v bivši Avstriji je popisal v šaljivo — satiričnih pripoves.tih, ki so izhajale med obema vojnama v odlomkih v celjski Novi Dobi. V teh spominih pri- kazuje lik vojaškega inštruktorja Šer- bele, dobričine in šaljivca, ki se ga sta- rejši še sedaj dobro spominjajo. Te spo- mine je pisatelj pozneje še dopolnil in zaokrožil v strnjeno celoto ter čakajo na izid. — Po končani vojni se je med prvimi pridružil koroškim prostovolj- cem. in se boril na Koroškem ob strani Frana Malgaja, Srečka Puncerja i. dr. Ko se je vrnil s Koroškega, je odšel v Zagreb študirat pravo. Zaradi težkih gmotnih razmer se je moral odpovedati nadaljnemu študiju v Zagrebu in se posvetiti učiteljskemu poklicu. Ta ide- alni poklic ga je že z mladega močno m'kal, zato ga je vzljubil z vsem srcem. To lahko potrdijo številni nekdanji nje- govi učenci, ki ga imajo v najlepšem spominu. Kot učitelj je napravil še do- datno učiteljsko maturo in najprej služ- boval v St. Pavlu v Savinjski dolini, od 1925. dalje pa v Celju. Bivanje v Celju v Č81SU med obema vojnama je bilo najbolj plodovito in vsestransko. Ne le kot pesnik in pisatelj, tudi kot šolnik, kot organizator je razvil vse- stransko delavnost. Ko so aprila 1941 Nemci zasedli Ce- lje, je bil med prvimi Slovenci zaprt in nato z družino pregnan v Srbijo. V izgnanstvu je moral okusiti vse trdote brezdomca, kajti dalj časa je bil brez sredstev in zaposlitve. Ko je bila Srbi- ja osvobojena, je organiziral v Beogra- du prvo slovensko štirirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom, ki obstoja še sedaj. Jvmija 1945 se je vrnil v Celje in postal okrožni šolski nadzor- nik. Po ukinitvi okrožij je najprej po- učeval na II. gimnaziji, od 1948. dalje pa na učiteljišču do svoje upokojitve 1953. Čeprav preživlja zadnja leta kot upo- kojenec, njegov duh ne miruje, temveč snuje in dela še kar dedje z nezmanjša- nim elanom. Ni pomembnejše kulturne prireditve v Celju ali okolici, kjer ne bi sodeloval kot recdtator, govornik, svetovalec ali organizator. Povsod ga vabijo, povsod je dobrodošel s svojim ljubeznivim in pankupnim nastopom. Ce pogledamo njegovo slovstveno pot, vidirrK), da jo je pričel v dijaškem listu »Savinja« in jo nadaljeval preko Do- mačega Prijatelja v Pragi, Slovana in Ljubljanskega Zvona v Ljubljani in so- sialistične Svobode v Ljubljani. V času med obema vojnama je pridno sodelo- val še pri Našem Rodu, mariborskih Obzorjih, celjski Novi Dobi in drugod. Po vojni pa je med najboljšimi sodelav- ci Celjskega tednika, a tudi Pavlihe i. dr. V vsakokratnem Celjskem Zborniku naletimo tudi na njegove prispevke v prozi ali v vezani besedi. V knjižni obliki pa so izšla njegova naslednja dela: 1. Medved Rjavček (1929, druga iz- daja 1931), mladinska povest iz žival- skega sveta; 2. Juretovo potovanje (1930), realistič- no pisana mladinska povest; 3. »Dija« (1939, prevedena tudi v slo- vaščino 1948), mladinsko povest, ki izide letos v ponatisu pri Mladinski knjigi; 4. Zvesta četa (1933, Vodnikova druž- ba), povest iz študentoveskega življenja med prvo svetovno vojno, polna duho- vitih domislic in ironije, obsežnejši tekst, ki ima tudi avtobiografski zna- čaj; 5. Iz ječe in pregnanstva (1947), zbir- ka pesmi, ki so nastale med drugo sve- tovno vojno, kruta obtožba nacizma in vojne sploh; 6. Mokrodolci (1946), komedija, polna duhovitosti in satire, kjer kaže in ob- tožuje gnile razmere v bivši Jugoslaviji. Po srbski narodni pravljici »Car Tra- jan ima kozja ušesa« je ustvaril ljubek in prisrčen dramski prizor, medtem ko je doživela prodoren uspeh dramatiza- cija Desetnice Alenčice na mnogih mla- dinskih odrih doma in tudi v zamej- stvu. V dramskem prizoru »Največ sve- ta otrokom sliši slave« prikaže navdu- šenje stavcev v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, ko so prvič tiskali Prešer- nove Poezije. — Daljše njegovo dram- sko delo pa je še neobjavljena drama »Pot k zmagi« v 4 dejanjih, katere snov je zajeta iz delavskega življenja. — Njegovo dramatsko prizadevnost pa dopolnjujeta tudi dva libreta za celo- večerne operne predstave, kakor Gospo- svetski sen in Matija Gubec, ki ju je uglasbil skladatelj Risto Savin. Tudi kot šolnik je bil glavni avtor knjige Zgodovina za osnovne šole, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. — V pri- pravi ima pisatelj obširno knjigo hu- moresk, zbirko mladinskih pesmi in eno knjigo mladinskih iger. Tudi kot pobudnik in organizator ima pisatelj Roš bogato in uspešno pot za seboj. Od 1934 do pričetka druge sve- tovne vojne je bil predsednik Celjskega učiteljskega društva, pred vojno je bil pobudnik Celjskih kulturnih tednov in podpredsednik Društva kulturnih de- lavcev v Celju, po vojni pa je od usta- novitve dalje predsednik tega društva. Tudi v drugih društvih in odborih, kjer sta njegova pomoč in nasvet potrebna, je odbornik in sodelavec, kakor pri: Ko- roških borcih, Društvu upokojencev, Društvu slovenskih književnikov; so- deloval je v odborih za postavitev spo- menikov Primožu Trubarju in Srečku Puncerju in drugod. Za svoje življenjsko delo, s katerim je mnogo doprinesel k napredku in raz- voju celjskega mesta, je dobil pisatelj Fran Roš dne 22. julija 1955 naslov častnega meščana mesta Celja, ki mu ga je podelil Ljudski odbor mestne ob- čine Celje. Kot človek je pisatelj Roš človek vi- soke umske in globoke srčne kulture. Sovraštva ali mržnje on ne pozna. Ne le po imenu, po srcu je plemenit, cel humanist. V družbi je prijeten, zabaven in duhovit ter ima velik krog prijate- ljev. K šestdesetletnici se številnim če- stitkam pridružujejo vsi njegovi znanci in prijatelji ter uredništvo našega lista, želeč mu, da bi bil še dolga leta v prvih vrstah celjskih kulturnih delavcev, da bi še bogato plemenitil slovensko be- sedo ter iz globine svojega srca oboga- til slovensko književnost. Predvsem pa obilo zdravja in še na mnoga leta! A. B. VZGOJITELJICE SO ZBOROVALE Predšolsko vzgoki otpoli- pereč problem celjskega okraja Na vprašanje, ali je socialistična družba dolžna skrbeti tudi za pravilno vzgojo predšolskih otrok, je naš od- govor vsekakor iwtrdilen. Čeprav si pri- zadevamo, da bi bila družbena vzgoja otrok čim popolnejša, je vendarle tež- nja staršev samih, da bi jim pri tej dolžnosti pomagala tudi družba,. skupnost. Najprimerjnejše vzgojne usta- nove za predšolske otroke so otroški vrtci pod vodstvom kvalificiranih pro- svetnih delavk s posebno strokovno izo- brazbo. Današnja strokovna usposoblje- nost vzgojiteljic je tolikšna, da jim starši ne le popolnoma zaupajo varstvo in vzgojo svojih otrok, temveč se celo boni j o za njihov sprejem v predšolske ustanove. Prav zato so vsi otroški vrtci prenapolnjeni, starši pa zahtevajo no- ve. Največje težave so v mestih in in- dustrijskih središčih. Vzgojiteljice in vzgojitelji v otroških vrtcih, vzgojnih domovih in internatih imajo svoje sindikalno združenje, v Ce- lju pa svoje okrajno društvo. Na obč- nem zboru So povedali marsikaj, kar mora zanimati tudi širšo javnost. V celjskem okraju deluje 13 otroških vrtcev, od katerih v Celju trije. Vsi ti zajemajo le 602 otroka, kar pomeni, da je okraj po številu zajetih otrok na predzadnjem mestu v Sloveniji. Zmog- ljivost zgradb je tako majhna, da mo- rajo upravnice odklanjati prošnje mno- gih staršev, ker za njihove otroke ni več prostora. V Celju samem bi potre- bovali najmanj 10 otroških vrtcev, toda vsaj v dveh bi se dala povečati zmog- ljivost za 50 otrok, če ne bi v njih za- vzemale prostore privatne stranke. Vzgo- jiteljice so opozorile tudi na nove bloke in stanovanjska naselja, pri katerih manjkajo prostori za otroške igralnice. Neugodno je tudi stanje glede prehrane v vrtcih. Samo dva otroška vrtca nu- dita toplo hrano, to je 5 % vključenih otrok, dočim jo dobiva v Ljubljani 66%. Po socialnem poreklu v vrtcih 47,7 % otrok državnih uslužbencev, 40,8 % otrok delavcev in le 4,4 % kmečkih otrok. Zanimanje za ustanovitev novih otroških vrctev je veliko. V pripravi sta sedaj dva nova, in sicer v Vitanju in v Libojah. VZGOJA OTROK V VRTCIH Ze sam naval staršev za sprejem otrok v vrtce govori, da je ljudstvo z njimi zadovoljno in se izraža v njih pohvalno. Zanimivo sliko o njih je po- kazala anketa med učitelji osnovnih šol o tistih učencih, ki so prišli iz otro- ških vrtcev. Odgovori 107 šol so vse- skozi pozitivni. Ti otroci so med ostalimi umsko bolj razviti. V neurejenih družinskih raz- merah živeči otroci se v vrtcih prevzgo- jijo tako, da dosežejo povprečno vzgoj- no stopnjo. Umske in ročne spretnosti jim lajšajo delo v šoli. Bogatejši besed- ni zaklad, razvitejše govorne in likovne spretnosti, čustvena razgibanost in spro- ščena samostojnost so posebna prednost sistematične predšolske vzgoje. Zato je želja vsega učiteljstva, da bi bilo v vrtce zajetih čim več otrok. VZGOJITELJSKI KADER V minulem šolskem letu je bilo v celjskem okraju 38 vzgojiteljic. Razen malih izjem, ki se pripravljajo na stro- kovne izpite, imajo vse predpisano kva- lifikacijo. Vse pa se izpopolnjujejo v pedagoški izobrazbi z obiski vzornih ifli- stopov, vzornih vrtcev, z ekskurzijami, seminarji in strokovnimi predanji. Nji- hovo delo ni lahko. Marsikatere vzgo- jiteljice nimajo v službenem kraju sta- novanja, zato se vozijo na službena me- sta. Neenak je tudi delovni čas. Pri- krajšane so v počitnicah, ker morajo biti na razpolago tudi v tem času, ko so ostali prosvetni delavci več ali manj prosti. V otroških domovih, kjer so združeni s predšolskimi še šolski otroci, delajo vzgojiteljice namesto 5 po 10 ur na dan, kar pri plači še ni upoštevano. Pri taki zaposlitvi jim primanjkuje ča- sa za samoizobraževanje in za priprave na vzgojiteljsko delo. V domovih bi bile tudi potrebne posebne otroške ne- govalke, kd bi razbremenile vzgojiteljice pri njihovem vzgojnem delu. V vrtcih in domovih s samostojnim upravljanjem naraščajo administrativni posli, ki ovi- rajo upravnice pri pedagoškem delu, zato bo treba v njih namestiti posebno administrativno osebje. PREDŠOLSKE USTANOVE IN MLADINSKI DOMOVI POTRE- BUJEJO SAMOSTOJEN INŠPEKTORAT Do posebnega izraza je prišla na obč- nem zboru želja vzgojiteljev, da bi na okrajih ustanovili poseben strokovni in- špektorat. Z njegovo pomočjo in s skup- nim prizadevanjem bi predšolska vzgo- ja in vzgoja v domovih dosegla še ve^e uspehe. Klic po razširitvi mreže prdS- šolskih ustanov in njeni smotrnejši ure- ditvi postaja dan za dnem glasnejši Plenum PD »France Prešeren« Prvi korak k uresničevanju želje po tesnejši povezavi med posameznimi sek- cijami ter po skupnem reševanju naj- bolj perečih nalog pri PD »France Pre- šeren« je bilo storjeno na nedavnem plenumu. Okoli 40 odbornikov posameznih sek- cij se je zbralo v dvorani godbe na pi- hala. Ta »dvorana« — telovadnica nek- danje okoliške šole v Razlagovi ulici — je namreč edini večji prostor, v ka- terem so mogoči sestanki z malo šte- vilnejšo udeležbo. Društvu so namreč, podobno kakor drugim prosvetnim dru- štvom s številnejšim članstvom, neob- hodno potrebni boljši in za češče sesta- janje ter za druge oblike skupnega ljudskoprosvetnega dela primernejši prostori. Zato je med sklepi, ki jih je plenum sprejel, tudi sklep, da glavni odbor zaprosi pri občini za ustreznejši prostor, n. pr. kak nerentabilen go- stinski lokal. Razen tega so »Prešernovi« odborniki izvolili odbor za izvedbo februarske Prešernove proslave, ki jo ta čas otež- koča izpad dvorane Narodnega doma, ter odbor za organizacijo proslave 50- letnice »železničarske godbe«, ki naj bi rešil tudi vprašanje nabave novih glasbil. V skrbi za mladino je plenum sklenil, da se podpre »Prešernova« mla- dina na II. gimnaziji z zneskom 10.000 dinarjev. — Zbrani odborniki so se končno pogovorili tudi glede predvi- denih gostovanj v Zagrebu in Novem Sadu oziroma v Sarajevu ali Splitu. G. G. Ob »Loteriji umetniških slilc« V Celju Kakor je znano, prireja likovna sek- cija ZPD »France Prešeren« v Celju »Loterijo umetniških slik«, katere čisti dobiček je namenjen kot doprinos za bodoči razstavni prostor, ki ne bi služil samo za likovne razstave, temveč tudi za razne kmetijske, industrijske, fila- telistične, foto. Ljudske tehnike itd. V Celju je pomanjkanje takšnega pro- stora več kot očitno. Naša podjetja, tovarne itd. naj bi se vzgledovala na mariborska podjetja, ki so omogočila kar celo galerijo, tukajšnja pa naj bi prispevala vsaj delček za kulturno stvar. Zaradi tehničnih ovir je na podlagi dovoljenja Državne loterije datum žre- banja preložen na 11. februar 1958. Ta- krat bo žrebanje nepreklicno pod nad- zorstvom odposlanca Državne loterije iz Ljubljane. Požrtvovalni člani so pripravili na- grade ne glede na dobitke v obliki majhnih oljnatih slik za one, ki kupijo mnogo srečk. dejavnost gledališl^e družine u Preboldu V poročilu o dejavnosti gledališke družine v Preboldu sem našel naslednje podatke: Zadnja leta imamo v sezoni igranja povprečno po dvajset predstav. Tu so vključena vsa gostovanja na tujih odrih. Največ gostujemo v Zgornji Savinjski dolini in to: v Ljubnem, Rečici ob Sa- vinji, Smartnem ob Paki, Gornjem gra- du in Mozirju. Igrali pa smo še na Vranskem, Grižah, Taboru, Šempetru, Polzeli, Braslovčah, Cemšeniku, Seščah, Libojah in Prekopi. Bili smo tudi na Koroškem: v Prevaljah in Dravogradu. Nadalje smo gostovili še v Limbušu pri Mariboru, v tovaimi INTEKS v Kranju, v Litiji, Laškem, Rogatcu in v Straži pri Rogatcu. Največ gledalcev smo imeli v Velenju, ko smo igrali Celjske grofe. Imeli smo tudi nekaj brezplačnih gosto- vanj: v Rimskih Toplicah, Toix>lšici in Novem Celju ...« Vsekakor je to za ix>deželsko gledali- ško družino, ki se bori še z mnogimi po- trebnimi in nepotrebnimi .problemi, bo- gato in pestro poročilo. Po drugi strani pa se mi zdi pre®kromno, zakaj prebold- ska gledališka družina spada gotovo med najživahnejše družine v celjskem okraju. Povedati namreč moramo, da je gledališka družina v Preboldu naštudi- rala v pičlih desetih letih več ko štiri- deset celovečernih iger in je s temi ime- la okoli dve sto predstav. Pri izbiri ane- pertoarja prednjačijo dela domačih pi- scev. Kadar i>a se že odločajo za tujega prijatelja, tedaj izberejo močna, kvali- tetna dela. Zdaj pa še nekaj besed o kvaliteti. Skoraj vsa dela so bila dobro zaiigim- na, kar je znak, da je tovariš Fric spre- ten in razgledan režiser: Včasih so bile nekatere kreacije igralcev tako močne in prepričljive, da bi se lahko merile s kreacijami osrednjih poklicnih igralcev. Kaj pa publika? Doma, v Preboldu, je prav gotovo ni preveč. Najbolj zvesti so delavci, kmetje in šele potem pridejo na vrsto izobraženci. Zato PreboldčEiiii. zelo radi gostujejo drugod, kjer imajo včasih nabijto polne dvorane. Režiser sicer pravi, da v Preboldu prednjači film. Ima prav. DEDEK MRAZ MED SMARSKIMI CICIBANI IN PIONIRJI... Svoje ljubljence je Dedek Mraz v Šmarju obiskal v dvorani Prosvetnega društva. Lepo se je z njimi pogovarjal in razdelil darila. Z darili pa je razd^il tudi koš lepih naukov, zlasti onim, ki že hodijo v šolo. Šolske otroke je obiskal po razredih, v katerih so otroci sami-positavili novo- letne jelke in jih lepo okrasili. Priredili so tudi čajanko. Najrevnejši so dobili toplo perilo ali blago, razredni kolektivi pa tolikanj zaželene žoge. Dedku Mrazu so priskočili na pomoč občinski ljudski odbor, občinski odbor SZDL, vsa pod- jetja in zadruge v šmarski občini. Tako prijeten prehod v novo leto pa je orga- niziralo prizadevno Družtvo prijateljev mladine. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojega ljubega moža in najinega dragega brata VLADIMIRA LEVSTIKA se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo OLG Celje in ObLO Celje ter njunima predstavnikoma tov. Riku Jermanu in tov. Andreju Svetku, ki sta poskrbela za tako častno slovo od savinjskega rojaka. Zahvaljujemo se tudi vsem šolskim vodstvom, ki so pokojnika pospremili z mladino, posebej pa, pionirjem »Odreda Vladimira Levstika« iz Smihela nad Mozirjem, ki se niso ustrašili ne dolge poti ne noči ter vsem govornikom: predsedniku okrajnega sveta za kulturo in prosveto Tinetu Orlu, zastopniku književnikov, preva- jalcev in založb Božidarju Borku, ravnatelju učiteljišča Antonu Aškercu, pisatelju Franu Rošu in Antonu Acmanu iz Smihela. Glo- boko so nas ganile žalostinke Komornega zbora, zbora KUD Pre- šeren, pionirskega pevskega zbora I. osnovne šole, pevskega zbora KUD »Rovtar« iz Smihela in žalne koračnice ZPD Prešeren. Naša prisrčna hvala zastopnikom ustanov, uradov, številnim darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nam na karkšenkoli na čim izrazili sožalje. Prosimo, da sprejmejo našo vročo hvaležnost zdravniki, po- sebno dr. Janez Lovšin, dr. Lojze Rojnik in dr. Stanislava Strausova, ki so dragemu pokojniku skušali podaljšati življenje in mu z vzor- no skrbnostjo blažili trpljenje. Franka — žena, Jela in Vera — sestri. V Celju, dne 10. januarja 1&58. 10. JANUARJA — STEV. 1 5 5STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Šentjurska veterinarska postaja na dobri poli Šentjurska občina je pretežno kmetij- ska in v celjskem okraju najmočnejša živinorejska občina, kar daje posebno obeležje razvoju veterinarske službe v tej občini. Delokrog šentjuirsike Veteri- nairske postaje obsega celotno šentjur- in sedaj priključeno planinsko ob- čino. Na tem področju je 11.000 govedi, 7009 svinj, 1000 konj in 40.000 komadov l»eirutnLne. Veterinarska postaja Šentjur je bila ustanovljena lani januarja, apri- la pa je postala ustanova s samostojnim finansiranjem. Da bi kaj več zvedeli o poživitvi ve- terinarske službe v tem kraju, smo po- iskali tov. Edija Bezenška, upravnika Veterinarske postaje Šentjur in občin- skega veterinai^skega inšpektorja. Tako- le je pripovedoval: »Eno leto sem se vozil po teh hribovitih krajih s kolesom, potem pa nam je Veterinarski zavod Celje posodil star avtomobil, ki smo ga uporabljali štiri mesece. Toda z nasto- pom komune je nastal preobrat — loč- nica tudi v naši veterinarski službi v Šentjurju. Za veterinarsko službo se je posebno zavzel tov. Hlastec, predsednik občine. Z njegovo pomočjo smo dobili boljši avtomobil, pozneje pa še enega — novega. Ustanovili smo veterinatrsko i>o- stajo, lani aprila pa uvedli umetno ose- menjevanje in dobili še enega veteri- narja za umetno osemenjevanje.« »Bilo ni nobenih prostorov,« je na- daljeval tov. Bezenšek, »svojo službo smo opravljali po cestah in hlevih in to brez potrebnih inštrumentov. Danes pa ima- mo kompletno urejeno veterinarsko am- bulanto v Šentjurju, dva avtomobila in potrebni inštrumentarij.« »V bodoče bo treba posvetiti več skrbi zdravstveni prosveti, kajti mnogi živi- norejci nimajo primernih hlevov, nima- jo tekališč za mlado živino in ne ograj za svinje. Zato se v zimski dobi pojavlja rahitis. Poleti i)a je pri svinjah precej primerov svinjske rdečice, kajosebnost kme- tijske dejavnosti in zahteva prav svoje- I vrstno znanje. Pomanjkanje vsake lite- ! rature s tega področja je bilo vzrok, da ' smo do sedaj proizvajali oziroma nabi- I rali le tista samonikla zdravilna zeli- ! šča, ki so jih nabiralci našli po gozdo- vih, travnikih in ix>ljih. Priročnik mr. Valenčiča tolmači na poljuden način gojenje zdra\'ilnih rast- lin v nasadih. Namen j bn je vsem tistim, ki bi želeli iz kakršnega koli vzroka go- jiti zdravilne rastline, tako gospodi- njam, kmetovalcem, državnim posest- vom in drugim. Predvsem se bodo z njim okoristili tam, kjer odpade na po- ljedelskega prebivalca premalo zemlje, saj zahtevajo zdravilne rastline zelo ve- liko delovnih ur na esioto površine. Ator deli priročnik na tri dele; na uvodni, kjer govori o pomenu zdravil- nih rastlin za naše gospodarstvo in zdravstvo, na splošni, kjer prikazuje posebnosti pridelave in na posebni del, kjer je temeljito obdelano 56 zdravil- nih rastlin, za katere je že dokazano, da jih lahko pri nas uspešno prideluje- mo. Primerjajoč, koliko deviznih dinarjev dobimo za nekatere naše izvozne pred- mete, vidimo, da dobimo za 1 kg drog isto vsoto kakor za 1 kg mesa, 4-krat več kakor za sadje, 6-krat več kakor za železo, 7-krat več kakor za krompir in 25-krat več kakor za bukov les. Priročnik ima 150 strani in je bogato ilustrirarf z originalnimi posnetki iz različnih poizkusnih postaj za zdravilne rastline v Sloveniji. Izdala ga je Kmečka knjiga v Ljubljani. Dobi se v vseh knji- garnah. Priporočamo ga vsem, ki jih zanima gojenje zdravilnih rastlin. ing-že PRI LIBOJSKIH RUDARJIH Ved dnevi sem obiskal rudarje v Libojah. To dolino, ozko in mračno, sem poznal že prej; nisem pa poznal njenih ljudi, ki so večinoma rudarji ali pa delavci pri keramični tovarni, komaj dober kilometer stran od tega malega libojskega premogovnika. V obratni pisarni sem naletel na o- bratovodjo. To je mož, ki' mu je moč že prvi hip brati z obraza močno voljo in energijo. Prijazno se mi je nasmeh- nil: »Veseli me, da ste nas prišli obiskat. Naš rudnik je majhen in nekam po- zabljen; nihče nas ne pride obiskat, čeprav bi tudi pri nas imeli kaj videti. Našim Ijudei* bi bilo zelo všeč, če bi jim kdo izkazal vsaj nekoliko pozor- nosti. Ljudje so pridni in prizadevni. Mnogo težav imamo, proti katerim se skupno borimo.« Kmalu sem tičal v široki delovni obleki. V svetih>ici sem dobil bencin- sko svetilko. Tu sem tudi dobil sprem- ljevalca, ki bi me naj po vedel v jamo. Vljudno me je pozval naj odložim vse predmete, ki služijo za vžiganje, če jih imam pri sebi. NASA JAMA JE METANSKA »Ali je vaša jama metanska?« sem ga vprašal, medtem ko sem moral od- ložiti tudi cigarete. »Da. V nekaterih predelih jame se pojavi pUn metan. Pred nekaj leti ga še ni bilo, a sedaj, ko smo začeli od- pirati nove predele jame, kjer je bil krovni sloj premoga odkopan že ne- kako pred 20 leti, naletimo vedno češče na večje koncentracije metana. Zaradi tega je tehnično vodstvo vložilo že ogromno truda, da je ustvarilo pri de- lavstvu potrebno jamsko disciplino in vzbudilo pri njih čut za soodgovornost pri morebitnih nesrečah, ki bi jih lahko izzval nediscipliniran in nepoučen po- sameznik. Pred letom dni so rudarji uporabljali v jami še odprte karbidne svetilke. Ne morete si misliti kakšno nevarnost je to predstavljalo za ru- darje. Precej truda je veljalo tudi pre- den smo dosegli, da ne nosijo več ru- darji alkoholnih pijač v jamo.« Medtem ko mi je spremljevalec raz- laged, sva prdšla do šahta. Signalni zvo- nec se je oglasil in izvaževalna kletka z nama vred se je pogreznila v temo. Mimo in neslišno sva drsela navzdol. V želodcu sem imel občutek, v ušesih pa sem imel pritisk, kar je bil znak, da se hitro spuščava v globino. Kmalu sva se znašla na dnu. V ušesa mi je butnil «ilen hrup, ki so ga menda po- vzročale črpalke. Ugledal sem tri može, ki so nalagali les na jamski voziček. Spremljevalec mi je pomignil in odšla sva naprej. Nekaj časa sva hodila po ravnem hodniku, nato pa sva se začela spuščati po nekem vpadniku. Nai>eto sem opazoval nalomljene opornike, ki so grozeče viseli nad nama; spremljevalec se ni oziral nanje, očitno je bil navajen videti še vse kaj huj- šega. Nekako tesno mi je balo pri srcu in čutil sem potrebo, da bi govoril. Za- to sem vprašal: »Ste mogoče že dolgo v službi pri tem obratu?« " »Da. Že nekaj let. Kot fant sem tukaj najprej delal, pozneje pa sem odšel v rudarsko šolo v Ljubljano.« Povedal ml je, da se je po končani šoli vrnil in prevzel službo jamskega nadzornika, kasneje je postal višji nad-, zomik, sedaj pa je poslovodja. , i IMELI SMO ŠESTURNI DELAVNIK »Slišal sem, da ste pred nekaj meseci skrajšali rudarjem delovni čas na šest ur. Ali bi mi lahko povedali kako se je to obneslo in kako je to vplivalo na proizvodnjo?« »Najprej smo poskusili samo v enem revirju. Po dveh tednih smo ugotovili, da je tako obratovanje mogoče in smo povsod uvedli šestumi delavnik za tiste rudarje, ki delajo na akord. Ta način je bil nekaterim rudarjem silno všeč, pri nekaterih pa smo naleteli na nego- dovanje. Nov način se je obnesel pri mladih rudarjih, ki so znali in tudi mogli izkoristiti krajši čas, ker je pač ostala norma ista kot pri osemumem delavniku. Težje je bilo za starejše ru- darje, ki niso mogli dosegati norme v skrajšanem delovnem času. Na ta način smo obratovali skoraj četrt leta. Med- tem smo ugotovili, da tako obratovanje ni izvedljivo na onih delovnih mestih, ki so preoddaljeni. Zaradi tega tudi niso mogli uvesti šestumega delavnika pri siosednjem obratu v Zabukovci. Proiz- vodnja je bila v začetku zadovoljiva, kasneje pa je začela padati zaradi ne- razumevanja in negodovanja tistih, ki so bili proti šesturnemu delavniku. Morda bi se vsa stvar nekako uredila, če ne bi medtem prišlo do preobrata v finančnem poslovanju zaradi novih družbenih elementov in obveznosti. Ker je prišlo v rudniku do deficita, smo mo- rali takoj prenehati in preiti na osem- urni delavnik.« Prišla sva do vznožja. Kratka proga in zopet zelo strm vpadnik. Pogledal sem spremljevalca. »Tukaj raziskujemo premogovni sloj. Ce vas zanima, vam lahko povem, da imamo v našem rudniku silne težave z odvozom nakopanega premoga. Sloj premoga je nanvreč neštetokrat prelom- Ijen in je zaradi tega tudi odvoz lom- Ijen; to je pa v rudarstvu velika ovira.« Začela sva se spuščati. »Srečno!« »No, kako vam gre delo od rok?« sem vprašal. »Hja,« je zategnil,« najbolje mi pa res ne more biti, če takole stojim polnih osem ur v vodi.« BORIMO SE Z VODO Sele sedaj sem opazil, da stoji do kolen v vodi. Oba sta imela visoke gu- mijaste škronje. Ozrl sem se na sprem- ljevalca. Ta pa je ukazal kopaču naj preneha z delom. On je namreč zopet nemoteno začel kopati in udarjati s krampu podobnim orodjem, da so le- leti na vse strani drobni premogovi drobci. »Tale voda nam dela velike preglavi- ce,« je rekel moj spremljevalec. »Opa- zili boste, da nam pritekajo velike ko- ličine vode v jamo. To nam podražuje proizvodne stroške in zavira proizvod- njo. Na rudarja neugodno vpliva, če mu teče s stropa za vrat in po hrbtu, saj je kmalu povsem moker; zaftidi mo- krote mu orodje drči iz rok. Veliko ča- sa pa izgubi tudi s črpanjem vode. Po- leg tega je premog moker in ga moramo zaradi zastarele separacije, preden pride v njo, sušiti. Veliko nevarnost za naš obrat predstavlja nenadna prekinitev električnega toka. Zaradi velikega do- toka vode, so vodni zbiralniki kaj kma- lu polni in jama je v nevarnosti, da jo voda popolnoma zalije. Tak primer se nam je skoraj zgodil lani v maju, ko je nenadoma zapadel sneg in potrgal vse dovode električne energije. PO NOVEM LETU GREM V POKOJ Kopač, pri katerem sva bila, je začel iskati primeren prostor, da bi sedel, a ga zaradi vode ni mogel najti. V za- dregi se je nasmehnil: »Veste, kmalu se utrudim. Star sem že in komaj čakam na pokojnino. Po novem letu bom imel polna leta. Oh, jaz sem ga že nakopal nekaj! Sedaj je vrsta na mladih; naj ga še oni nekaj! Toda kljub temu, da sem že star in iz- črpan, bom težko zapustil jamo in to- variše. Privadil sem se temu podzem- nemu delu. Ljubim to delo, čeprav sem ga že večkrat preklel. Toda taki težki trenutki minejo. Vi tega ne boste ra- zumeli, če pa bi bili dalj časa z nam;, bi. Pa vseeno je težak ta naš poklic. Ta prekleta voda mi ga stalno lomi. Nad kolenom imam na škornju luknjo in če pozabim pravočasno izdati vo- do, mi priteče do živega.« Zgovorni kopač bi menda še kar na- prej kramljal, a mudilo se nama je na- prej, ker sem želel zvedeti in videti še več. (Konec prihodnjič) ŽENA DOM DRUŽINA Denar v otroškem hranilniku naj ho res otrokov Otroški hranilnik predstavlja tudi dobro vzgojno sredstvo, saj se ob last- nih in drugih prihrankih otrok uči var- čevanja, pa tudi smotrnega porabljanja denarnih sredstev. Zato bi bilo prav, da bi vsi otroci imeli svoje domače hra- nilnike, kamor bi jim starši, dobri strički in tete metali drobiž kot na- grade za dobro vedenje, dober šolski uspeh, pomoč pri domačih delih itd. Otrok je denarne nagrade navadno zelo vesel. Toda še bolj bi ga taka priznanja razveselila, če bi vedel, da bo s »svo- jim« denarjem smel tudi svobodno raz- polagati. Pogosti so primeri, da se ro- ditelj v stiski navadno posluži otroko- vega hranilnika. Prav. Otrok le naj razume »stisko« staršev in naj »poma- ga«. Tudi to mu bo V ponos. Toda lah- ko si predstavljamo, kako bo otrok razočaran, če mu oče ali mati po dol- gem prigovarjanju, moledovanju in prošnjah še vedno ne bo hotel »vrniti« izposojeoega denarja, ali pa ga bo celo jezno zavrnil »Saj skrbim zate in sem ti ta denar že stokrat povrnil.« Ne, ta denar, ki ga je otrok zaslužil kot na- grado in ga prejel od staršev ali dobrih sorodnikov, mora biti njegov denar. S tem pa ni rečeno, da ga lahko lahko- miselno zapravi. Mati mu mora znati svetovati, kaj bi bilo najpametneje ku- piti zanj. Obleke, obutve, pa tudi šol- skih potrebščin mu gotovo ne bomo svetovali, če mu to lahko sami kupimo. Lahko pa poslušamo njegove želje, morda bodo prav umestne in koristne. Morda si bo zaželel lepo knjigo, naliv- no pero, šah, »kandaharke« k smučem in podobno. To nikakor ne smatrajte za »luksuz« in dovolite otroku, naj si kupi (seveda v vaši navzočnosti). Drug otrok pa bo »svoj« denar hotel drugače obrniti. Izkazal bi se rad pred svojimi sošolci in hoče ob svojem rojst- nem praznikvi »častiti« trumo součen- cev v slaščičarni ali doma. Ce tu ni ba- havosti vmes in hoče povabiti pred- vsem socialno šibke sošolce, dovolite mu in privoščite mu to veselje. S tem mu krepite tovarištvo in negujete njegovo dobro, nesebično srce. Naj se revni so- šolci, ki morda nikoli še niso presto- pili praga slaščičarne nasitijo slaščic na »njegov račun«. Tako z otroškim hranilnikom vzgaja- te v otroku socialni čut. Poznam tudi dečka, ki je s prihrankom iz svojega hranilnika plačal materi za popravilo radia in je bil pri tem dejanju straho- vito ponosen, da je »nekaj svojega« pri- speval k družinski skupnosti. In poznam deklico, ki je s svojimi prihranki ku- pila svoji stari mami, revni bajtarski ženici, svileno naglavno ruto. Od ve- selja je zajokala siva mati in otrok je bil nadvse ponosen, da ji je lahko po- magal. Tako so otroški hranilniki mnogokrat zrcalo otrokovega socialnega čuta. Večerna obleka za naše razmere... Plesna sezona je tu. Ce bomo imele kje plesati (v Celju smo letos ostali brez dvorane) se je treba tudi primemo obleči. Toda večerna obleka bodi pri- merna našemu okolju, predvsem pa na- šim finančnim razmeram. Predlagam dvoje takih oblek za sve- čane prilike: Prva je iz kompaktnega blaga (brokat ali taft). Z globokim izrezom in močno nagubanim krilom bo učinkovala ele- gantno in privlačno. Druga obleka je ravno tako čedna, toda praktičnejša zaradi možnosti, da jo nosimo v treh kombinacijah. Lahko je namreč iz treh delov: Zgornji del lahko nosim k raznim drugim krilom kot samostojno bluza. Spodnji del krila je ozko krilo iz broka- ta ali tafta sivetlomodre barve s srebr- nimi nitmi, gornji del ikrila pa je iz muslina, perlona, šifona aH organdija. Le-to naj bo drobno plasiirano. K tej obleki spadajo še rokavice iz enakega blaga. Kot rečeno to obleko nosimo lah- ko na tri načine: Bluzo samostojno. Spodnje ozko krilo samo ali z vrhnjim, whnje krilo pa lahko uporabimo tudi k drugim ix>dobnim oblekam. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL ~ CELJE razpisuje 2 DELOVNI MESTI V KNJIGOVODSTVU Pogoji: Končana srednja ekonomska šola in praksa v knjigo- vodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pra- vilniku podjetja. Prošnje s prilogami, iz katerih je razvidna izobrazba, dosedanja praksa in potek življenja, sprejema 14 dni od objave tega razpisa tajništvo Tovarne organskih barvil, Celje. AVTOBUSNI PROMET, CELJE « RAZPISUJE VEČ DELOVNIH MEST ZA :avtobusne šoferje Pof^oj: šoferski izpit D-kategorije. Plača po tarifnem pravilnikn. Pismene vloge je dostaviti na naslov: Avtobusni promet, Celje, Titov trg POSTRANSKI ZASLUŽEK vam nudi zbiranje novih naročni- kov za Celjski tednik. Za 20 no- vih naročnikov, ki izpolnijo na- ročilnice in plačajo vsaj polletno naročnino, vam pošljemo nagrado 1060 dinarjev. Pismonoše, inka- santi, upokojenci in ostali — spo- -o% te nam, koliko naročilnic po- sre ujete t IZ CELJA IN ZALEDJA Franc Kač - šestdesetletnik Pred dnevi je izpolnil 60 let življenja celjski častni občan tov. Franc Kač, še vedno delaven v nekaterih organi- zacijah in društvih, saj je odbornik ZB NOV Gaberje, član plenuma »Svo- bod« mesta Celja itd. Rojen v Gaberju 1897 je že štirinajst- leten pričel delati v Tovarni emajlirane posode. Sele 1913 so najzavednejši de- lavci te tovarne začeli pred delodajal- cem nastopati s svojimi zahtevami po osemumem delavniku in zvišanju mezd. 2e tedaj — torej pred 45 leti — je Kač sodeloval v borbi, ki se je po prvi sve- tovni vojni vse bolj zaostrila. Član sin- dikalne organizacije je postal ob njeni ustanovitvi 1919. Pel je pri »Napreju« in se udejstvoval pri »Svobodi«. Kot glavni delavski zaupnik v tovarni je bil tesno povezan s tov. Francem Le- skoškom-Luko. Svojo razredno zaved- nost in odločnost je pokazal tudi v vrsti večjih in manjših stavk, katerih orga- nizator je bil. Po najostrejši stavki 1936 ga je tovarnar Westen pognal iz službe. Zaradi rdečega žiga v delavski knjižici je bil dolgo brezposeln, dokler ni pričel delati v tovarni »Gorica« v Zagrebu, kjer mu je delavstvo takoj spet poverilo sindikalno funkcijo in mesto delavske- ga zaupnika. Ze pred vojno, še večkrat pa med okupacijo je Kač nudil tudi po več me- secev zatočišče voditeljem KP in naše N03, tako tov. Kardelju, Leskošku in Tomšiču. V njegovem kletnem stanova- nju v Zagrebu je bHo več sestankov ilegalcev. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje. Bil je sindikalni funkcionar, kon- trolor proizvodnje v TEP in prvi pred- sednik delavskega sveta do svoje upo- kojitve. Ko^; zaveden delavec, pošten in požrt- vovalen ter priljubljen med tovariši nam je tov. Kač vzgled človeka, ki je vse svoje sile posvetil pravični borbi delavskega razreda. Želimo mu še nnno- go let zdravja in zadovoljstva pa tudi uspehov povsod, kjer se še udejstvuje v korist naše socialistične skupnosti. MORDA PA BI OBČUTNE DENARNE KAZNI PREGNALE NECISTOCO V ŽI- VILSKIH TRGOVINAH? Člani tržne inšpekcije imajo po naših občinah težko in odgovorno nalogo, saj dostilo-at vsi njihovi predlogi in ka- zenski nalogi ne zadenejo dosti. Trgo- vine se rado zgovarjajo, da ni sred- stev, s katerimi bi zboljšali higiensko stanje V trgovinah. Vendar pa so takšni izgovori zelo abotni, če ugotavljamo, da nekateri uslužbenci v živilskih trgovi- nah niti na osebno higieno ne polagajo pozornosti. Niso redki primeri, da po- slujejo uslužbenci v celjskih trgovinah v umazanih srajcah (v nekem primeru celo s klobukom na glavi), prodajalke pa razkazujejo strankam svoje zamaza- no nohte. Ali bi lahko tudi v takih pri- merih odgovorni uslužbenci v trgovinah dejali, da »ni sredstev« za higiensko in kultumejšo postrežbo potrošnikov? V Nemčiji na primer, mora lastnik lokala plačati občutno denarno kazen, če inšpekcija ugotovi, da ima uslužbe- nec v gostilni ali trgo^vini zamazane nohte. Morda bi to prakso kazalo tudi pri' nas uvesti, če že lepa beseda in opomini nič ne zaležejo! S tem v zvezi je celjska Trgovinska zbornica dala okraju predlog, da bi Trž- na inšpekcija v kratkem sklicala se- stanek vseh tržnih Inšpektorjev, ZBOR MLADIH GRADBINCEV SLOVENIJE BO V CELJU Sporazumno z CK LMS organizira mladinski komite SGP »Beton«, Celje drugi zbor mladih gradbincev Slovenije, ki bo v soboto, dne 18. 1. 1958 v dvo- rani »Betona«. Pomen tega zbora je važen zato, ker stojimo tik pred kongresom ljudske mladine Jugoslavije, in pa tudi, ker se bodo tu zbrali mladi delegati vseh gradbenih podjetij Slovenije ter skušali skupno nakazati pereče probleme v gradbeništvu. Ta zbor naj bi dal mla- dini nove smernice, da bo laže sprem- ljala bistvo našega gospodarskega raz- voja s proizvodnimi problemi in go- spodarjenjem podjetij, da bi tako tudi mladi laže podpirali pozitivna stedišča v podjetjih in se odločneje borili proti nepravilnostim, ki škodujejo napredku podjetja, komune in skupnosti. B. L. PREBIVALCI CRETA PRI CELJU 2ELIJO VODOVOD IN CESTNO RAZSVETLJAVO V petek, dne 3. januarja je imela te- renska organizacija SZDL svoj redni občni zbor. Po poročilu predsednika tov. Avgusta Cokana in drugih odbornikov je sied-la razprava o najbolj perečih vprašanjih, ki so jih Cretijani že več- krat obravnavali. Medtem ko so Tehar- ska cesta, Zavodna in Sp. Cret še neka- ko zadovoljivo preskrbljeni s pitno vodo in cestno razsvetljavo, je Gornji Cret glede teh komunalnih dobrot zelo pri- krajšan. Mnenja so, da je sedaj že čas, da bi tudi ta predel predmestja lahko bil deležen koristnih naprav. V upanju, da se bodo njihove želje vsaj letos uresničile, so obravnavali tu- di vprašanje o združitvi obeh terenskih organizacij Greta in Zavodne. O tem so bila mnenja deljena. Vendar se je velika večina članstva odločila za samostojnost terenske organizacije v Cretu. TRNOVELJCANI: PROBLEM ŠTEVILKA ENA JE CESTNA RAZSVETLJAVA ... Most čez Hudinjo v Tmovljah bo kmalu gotov. Trrioveljčanom je zatega- delj odleglo. Ni jim pa odleglo zaradi dolgoletne želje, da bi dobili cestno raz- svetljavo. Na vseh zborih volivcev, na sestankih SZDL in ob drugih prilikah je ta problem vedno na p^rvem metu. Osvetljen je bil le tisti košček, ki po- daljšuje bežigrajsko cesto do Gaja. Pre- ostali del je v temi, kot so v temi, tako menijo, tudi zapisniki s sej. Trnovelj- čani sicer drugim predelom niso nevošč- ljivi- toda trume delavcev iz Trnovelj bi potreibovale luč morda še veliko bolj kot redki popotniki na poti na Celjsko kočo. Tako nam sp>oro^jo Tmoveljčani, ki so sklenili pozvoniti tudi z našim zvon- cem. Dali smo jim priliko ... J)EDEK MRAZ V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE Kakor vsa leta doslej, je tudi lani Tovarna emajlirane posode v sodelo- vanju s sindikalno podružnico in LT podjetja priredila novoletno jelko z Dedkom Mrazom in obdaritvijo otrok. Vendar je letošnja prireditev po svoji izvedbi prekosila vse dosedanje. Uprava podjetja je zanjo prispevala 800.000 din, društvo LT »Emajl« pa 100.000 din. Pri- reditev je bila v emajlirnici, kjer je zrasel pravi pravljični gozd. in kjer se je zbralo okoli 2500 ljudi, (otrok in staršev). Najprej so nastopili mladi »Veseli godci«, zatem je bila na programu otroška igrica »Mojca išče muciko«. Fanfare so naznanile prihod Dedka Mraza, ki se je ob zvokih tovarniške godbe pripeljal s svojim številnim spremstvom. Po končanem sporedu in govoru Dedka Mraza je okoli 1400 otrok prejelo obilna darila. ZGLEDEN PRIMER MOZIRCANOV Nn pobudo Turističnega društva Mozirje so zbrali prijatelji pokojnega Vladimirja Le\stika, skupno i društvi v Mozirju znesek 10.000 din in ga namesto venca dragemu pokojniku poklo- nili Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. NOVO LETO NA VRHU NAD LAŠKIM... Po treh mesecih priprav so na Vrhu nad Laškim prehod v novo leto takole praznovali: Šolski otroci so uprizorili igro v štirih slikah »Uboga Ančka«. Otroci so prvič nastopili pred občin- stvom. Obisk je bil zadovoljiv. Igro so ponovili tudi za cicibane in pionirje. Tokrat jim je šlo celo bolje. Ob tej priliki je otroke obiskal tudi De- dek Mraz, ki ga je spremljal medved, obložen z darili. Otroci so sprejemali darila in na veliko obljubljali — da ibo- do pifidni. zdaj imajo vsi svoje veselje. Otroci, ki so igrali, svoj ponos, ljudje in mladi- na, ki so igro videli, svojo zabavo v tem odročnem kraju in študent slavistike Lipnik, ki je vse to vodil, svoje zado- ščenje, da je uspel. V SOLČAVI SO IGRALI V NOVI DVORANI Pred dnevi je staro in mlado iz Sol- čave in okolice napolnilo prostorno dvo- rano v novem zadružnem domu in z za- nimanjem sledilo ljudski igri »Domen«, ki jo je uprizorilo tamkajšnje KUD »Herle Franc«. Predstava je pokazala, da ljudje radi gledajo igre, hkrati pa, da so v Solčavi nujno potrebovali prosvetno dvorano. V KONJICAH BODO ŠE GRADILI Kakor izgleda, se bodo Konjice naj- bolj širile v smeri proti Skalam. V zadnjih letih so bili tu postavljeni že trije stanovanjski bloki, v katerih že stanuje 22 družin, kljub temu da zad- nji blok še ni v celoti dograjen. Grad- beno dejavnost bodo letos še posi>ešili. Razen Tovarne usnja Konus, ki name- rava letos graditi še en blok, bo gradi- la tudi podružnica Komunalne banke skupaj s podjetji LIP in Kostroj. L. V. Po Zgornji Savinjski dolini NA VOLITVE POSLANCEV SE PRIPRAVLJAJO V mozirski občini so te dni že pri- čeli s pripravami za volitve ljudskih poslancev. Prvi je o pripravah razprav- ljal sekretariat občinskega komiteja ZK. V kratkem se bodo sestali na skup- ni seji sekretariata občinskega komi- teja ZK, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Po tej seji bo skupni plenum vseh treh občin- skih političnih forumov. Zbori volivcev za volitve delegatov za kandidacijske konference se bodo pričeli kmalu po 10. januarju. Pred tem pa bodo po vseh krajih v občini sestanki s predstavniki političnih in družbenih organizacij. Politične priprave za volitve bo vodil poseben štab, ki ga bo imenoval ob- činski odbor SZDL v Mozirju. TUDI DELAVSKA SVETA STA St^ ZlpRUŽILA Pred kratkim sta se združila delav- ska sveta do pred kratkim samostojnih in sedaj združenih podjetij LIP v Na- zarju in Zadružnega lesno-proizvajal- nega podjetja v Mozirju. Delavski svet šteje sedaj 46 članov. Delavski svet je izvolil tudi nov upravni odbor podjetja in sprejel nov tarifni pravilnik. Na prvi seji novega sveta so razpravljali tudi o delu pod- jetja in sprejeli več sklepov. VOJNI INVALIDI SO ZBORO- VALI Pred dnevi je bila v Mozirju občin- ska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Na področju občine uspešno- deluje 7 osnovnih organizacij ZVVI, ki vključujejo 534 invalidov ali 100%. Največ članov (79%) je iz narodno- osvobodilne borbe. Invalidska organi- zacija je bila v preteklem letu zelo plodna. Organizacija je zelo skrbela za invalide, njihovo zaposlitev in reha- bilitacijo. Veliko skrbi so posvečali tudi partizanskim sirotam in otrokom umr- lih invalidov. Organizacija tudi partizanskih grobov ni zanemarila. V počastitev republiške- ga kongresa Zveze vojaških vojnih in- validov so osnovne organizacije tekmo- vale med seboj. Prvo mesto so zasedli invalidi iz Gornjega grada. Še to! Tudi po delu v preteklem letu sodi ta orga- nizacija med najboljše v mozirski ob- čini. . Dejavnost invalidov tudi pri delu po- litičnih in družbenih organizacij ni majhna. Kar 38 od njih so aktivni od- borniki v najrazličnejših organizacijah, 20 pa jih sodeluje v družbenem uprav- ljanju. Z. VEČJE PODRUŽNICE — DOBRE. MANJŠE — NE! Pred kratkim je bila v Nazarju ob- činska sindikalna konferenca mozirske občine, v kateri deluje 26 sindikalnih podružnic z 2700 člani. Sindikalne podružnice so posvečale preteklo leto največ skrbi reševanju ta- rifne in premijske politike, dvigu sto- rilnosti dela, strokovnemu izobraže- vanju članstva itd. Delo se je najbolj razmahnilo ob pripravah na I. kongres delavskih svetov Jugoslavije in pri ne- davnih volitvah v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov. Ugotovili so, da je bilo delo manjših sindikalnih podružnic občutno slabše, kot pa delo večjih. Kaj je temu vzrok? Bolj razum- ljivo bi bilo, če bi bilo obratno. Med najboljše sindikalne podružnice sodi podružpif^i zdravstvenih delavcev mo- zirske občine. LANT VELIKI USPEHI V SOŠTANJSKI OBČINI Velenjski rudarji so že 5. novembra dosegli letni plan in povišali storilnost . dela za 27,1%. V Tovarni usnja Šoštanj so izpolnili letni plan že 31. oktobra s 108%, produktivnost dela pa so povečali za 6,5%. V velenjski termoelektrarni so * že 7. novembra izpolnili letni plan, isti dan so ga dosegli tudi v šoštanjski termoelektrarni ter ga ob koncu leta presegli za 21%. Tudi druga podjetja so se dobro izkazala. O vsem tem so razpravljali na nedav- nem občnem zboru Občinskega sindi- kalnega sveta v Šoštanju. V razpravi so delegati sprejeli tudi * več koristnih sklepov, da bi v bodoče te. uspehe še povečali. Sklenili so, da bodo posvetili večjo skrb izobrazbi članstva in vzgoji mladine ter dvigu žlvljnejskega stan- darda. Razen tega pa so opozorili na pravilno premiranj# in čim rentabil- nejše trošenje sredstev v podjetjih. Izid žrebanja nagradne križanke Novoletna nagradna križanka je bila zelo ob- širna in je temu primerno bilo tudi dovolj na- pak. Komisija je. pregledala pravilnost poslanih križank in med pravilnimi rešitvami izžrebala naslednje: 1. nagrada v znesku (5000 d'.n) — Pchani Mi- lena, Celje, Šlandrov trg 6, 2. nagrada (2000 din) — Sotovšek Zdravko, Rogatec. 3. nagrada (2000 din) — Smučarsko dmštvor Celje. 4. nagrada (lOdO din) — Bolka France, Celje, Titov trg 1. 5. nagrada (1000 din) — Jager Franc, Splošna bolnišnica, Celje. 6. nagrada (1000 din) — Ilrašovec Pija, Celje, Savinjsko nabrežje. Deset nagrad po 500 d:n prejmejo reševalci? Ploj Franc, Celje, Stanetova 17-III; dr. Vojteh Hočevar. Celje, Ljubljanska 8-1; Franjo Božič, Celje, Nova vas II; Mareš Hedvika, Celje, Ljubljanska 40; Franjo Cepin, Pilštanj, pošta Lesično; jaušovec Franjo, Celje, Ljubljanska cesta 25: Pavšar Franc IKš Tovarne emajlirane posode Celje; širše Martina, Celje, Ljubljan- ska C. 44; Kolman Jožef, Sele 17, Planina pri Sevnici; PodgorniK Kazimir, Celje, Ljubljanska cesta 52. MLADINSKA KRIŽANKA Pet knjižnih nagrad prejmejo naslednji mladi reševalci: Završnik Branko, Celje, Titov trg 6; Mlakar Zdenka, Laško 141; Jeni Marek, Ljubljana, Kav- barjeva 5; Kegu Franc, Nova vas 33, Celje; Stojan Erna, Nova vas 51, Celje. Celjane prosimo, da dvignejo nagrade v upra- vi tista, ostalim jih bomo poslali po poti. Uredništvo Prometne nezgode v Skofji vasi se je na cesti I. reda, dne 26. 12. 1957 pripetila tragična ne- zgoda. Avtobus z registersko številko S-5912 je povozil triletnega otroka, ki se je igral na cesti. Šofer je vozil proti Mariboru. Na levi strani je videl enega otroka (gledano v smeri vožnje), na de- sni pa še dva. Ko je vozil mimo njih, je predvsem pazil na dvojico, medtem pa je triletni Marko Belušič hotel steči preko ceste. Kljub zaviranju voznik n; mogel preprečiti nesreče. Fantek je pri prevozu v bolnišnico umrl. Starši! Ce- sta ni otroško igrišče! Dne 28. preteklega meseca se je v Levcu ponesrečil kolesar Cater Jože, ko se je vračal proti domu. Bil je precej vinjen. Poškodbe so bile zelo težke, za- to so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Prav ta dan je na Frankolovem voznik osebnega avtomobila Jože Peter- lin iz Ljubljane izgubil oblast nad vo- zilom. Nenadoma mu je postalo slabo. Z nezmanjšano hitrostjo je zavozil s- ceste^ podrl telefonski drog, nato pa še jablano. Šoferju se ni zgodilo nič, so- potnik pa je bil poškodovan. Materialna škoda na avtomobilu je ocenjena na okoli 800.000 dinarjev. Istega dne zvQčer sta v. Zajasovniku pri Vranskem tr.čila dva tovorna avto- mobila. Tovomj^ podjetja »Vino« z Bleda je vozil proti Ljubljani, nasproti pa je . prišel tovornjak »Kovinotehne« iz Celja. Slednji je na zavojtr vozil po- levi strani, zato je prišlo do trčenja. Pripomniti je treba, da je bila cesta zelo spolzka in je pri zaviranju zaneslo vo- zilo precej na napačno stran. Telesno poškodovan ni bil nihče. Materialna škoda na obeh vozilih je 500.000 din. Na Silvestrovo je v Petrovčah osebni avtomobil zadel v pešca, ki je hodil po sredi ceste. Cesta je bila spMDlzka, pa tudi pregled je bil slab, saj je bila zelo huda megla. Nesrečo je povzročil pešec, pa tudi šofer bi zaradi slabe vidljivosti moral zmanjšati hitrost. Pešec je bil teže poškodovan. Prepeljali so ga v celj- sko bolnišnico. ICmalu po polnoči 1. januarja 1958 se je v Prožinski vasi pri Šentjurju voznik osebnega avtomobila Mirko Kel- ner iz Žalca prevrnil s ceste pod nasip. Vzrok nesreče je bila prehitra vožnja. Poškodovan ni bil nihče. Škode na av- tomobilu je za okoli 300.000 dinarjev. POROČILO o GIBANJU PREBIVALSTVA v času od 21. decembra 195? do 4. januarja 1»58. Rojenih je bilo 56 dečkov in 63 deklic. Poročili so se: Zeljko Adolf Jakuš Mejarec, krojaški; pomoč- nik iz Dolenje vasi in Vilhemina Marino, usluž- benka iz Gornje vasi pr: Preboldu. Mihael Močnik, delavec iz Jazbin vrha in Marija Kajt- nar, delavka iz Šentjanža nad Storami. Johan Alfred Landgraf, strojni ključavničar iz Niirn- berea in Jožefa Matilda Goručan. zlatarka iz Celja. Franc Puncer, študent biologije iz Celja in Djurdjinka Kurjak, dijaki:nja iz Zrenjanina. Stanislav Jager, ključavničar iz Proseniškega in Krist'na Germ, poljska delavka iz Loč. Ja- nez 2muc, gradbeni tehnik iz Ljubljane in Ljud- mila Bobnar, kn jigovodkinja iz Celja. Josip Godunc, mizarski pomočnik iz Celja in Palmira Man.ja Mihelič, delavka iz Teharja. Milan Ram- Sak, delavec iz Šmartna ob Paki in Jožefa Pirnat, delavka iz Gavc. Ivan Furjan, ^šofer iz Velenja in Jožefina Garmuš, bolničarka iz Celja. Albert Flis, kovač iz Trnovelj pri Celju in Ivana Crepinšek, poljska delavka iz Ljubeč- ne. Stanislav Zorenč, traktorist in Otilija širaj, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Josip Pašek, nameščenec iz Slovenj Gradca in Olga Vidmar, knjigovodkinja iz Črne. Albin Martonoši, geo- nieter :n Štefanija Jerovšek, delavka, oba iz Celja. Stanislav Medvešek, skladiščnik in Jožefa Bogataj, gospodinja, oba iz Celja. Peter Den- žič, nameščenec in Marija Lednlk, gospodinja, oba iz Celja. Ladislav Zagozda, vrtnar in Ana Zupane, krojač-ica, oba iz Celja. Jakob Kralj, strojni ključavničar iz Celja in Olga Pajek, čistilka iz Roginske gorce. Aleksander Karner, pomožni delavec iz Zvodnega in Angela Pajek, čistilka iz Celja. Franc Baša, varilec in Anasta- zifa Pezderec, delavka, oba iz Celja. Fran- čišek Gračner, strojevodja in Zofija Gaberšek, delavka, oba iz Štor. Rudolf Fain, osebni upo- kojenec in Marija Jožefa Žmaher, gospodinja, oba iz" Celja. Albrn Koražija, krojaški pomoč- nik iz Cest pri Rog. Slatini lin Marija Pahuta, šiviljska pomočnica iz Celja. Viktor Lipovšek, krojaški pomočnik in Angela Grobelšek, poni. delavka, oba iz Celja. Jožef Vouk, železokri- vec in Jožefa Gobec, pomožna delavka, oba iz Celja. Franc Zupane, delavec 12 Razgora in Margareta Skamen, pomožna delavka iz Začre- ta. Henrik Uršič, šamoterski delovodja in Ma- rija Ferlež, pomožna delavka, oba iz Celja. Franc Lončar, pleskarski pomočnik iz Celja in Jožefa Burger, boJniška strežnica iz Topol- Sice. MIlan Skale, pismonoša in Elizabeta Gmaj- ner, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Ivan Velenšck, vzdrževana oseba iz Ostrož- nega, star 52 let. Letmold Piki, kovač iz Cepi, star 6? let. Marvja Žagar, gospodinja iz Do- briše vas'!, stara 55 let. Zlatko Ilojan, otrok iz Teharja .star 1 leto. Marko Belužič, otrok iz Pre-korij, star 2. leti. Anton Resnik, posestnik i« Celja, star 78 let. Elizabeta Stermerki, prev- žitkarica iz Celja, stara 83 let. Jarko Marguč, otrok i!z Polzele, »tar 3 dni. Frančiška Kapi, »trok iz Podlešja, stara 14 dni. Mirko Ilumski, otrok iz Malei;a Tabora, star 1 mesec. Jožef Pehani, upokojenec* iz Rakevelj. star 71 let. Marjan Nemivšek, otrok rz Marije Reke, star 4 dni. Neža Stefančič, gospodinja iz Kasaz, stara ¥i let. Ivan Petek, prevžitkar iz Vinske gore, star 58 let. Valčka llrovat, gospodinja iz Celja, stara 36 let. Andrej Geršak, osebni upokojenec iz Stor, star 63 let. Anton Kro :itkar z Zeč, star 70 let. Franc Moro, os koje- nec iz Račice pri Radečah, star 6J czijn Bečvar, gospodiTija 7, Celja, stara ^ Fani Kopri,vfek, gospodinja iz Celja stara 67 iet. Z vrelo tekočino se je poparil po gla- vi in vratu Martin Vodovnik iz Bra- slovč. Kolesar je povozil v Vodnikovi ulici Uršulo Venek iz Suhe ob Savinji. Zlo- mila si je nogo. Pri padcu s peči si je zlomila nogo Ana Senčar iz Matk pri Preboldu. Pri padcu si je poškodoval glavo An- ton Rogina iz Žič. 12-letni Franc Druškovič iz Prebolda se je igral s smodnikom, ki se je vnel. Druškovič je dobil opekline po obrazu in desni roki. V Socki pri Strmecu je bil zahrbtno napaden Marijan Borovnik. Posledice: težje poškodbe na glavi in zlom leve roke. Anton Tovornik iz Slane je padel s kolesom in si nalomil rebra. Ivan Ferminšek iz Vrbnega pri Šent- jurju je bil v pretepu poškodovan na nogi. V Cinkarni si je pri delu poškodoval nogo delavec Vlado Hace. V kamnolomu v Pirešici si je pri po- diranju drevja nalomil hrbtenico Tone Zgank iz Gotovelj. Pri žaganju drv je cirkularka odre- zala prste Francu Majcenu iz Strmca. Pri padcu s kolesom si je zlomil nogo Anton Kolar iz I vence pri Vojniku. Pri sankanju si je zlomila nogo Ljud- mila Lorger iz Žalca. Pri padcu po stopnicah je dobil pre- tres možganov Jože Medved iz Bistrice ob Sotli. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Vodiišek iz Rogatca. Poledica je v ponedeljek zjutraj pov- zročila nekaj nesreč. Anton Jager in Jožica Sikošek iz Kompol pri Storah sta pri padcu na poledeneli cesti dobila pretres možganov. -Vida Bavdek iz Me- gojnic pri Grižah pa si je pri padcu poškodovala hrbtenico. L. J., iz Celja, Delavska cesta, je v samomorilnem namenu skočila pri že- lezniškem mostu v Tremarjih v Savinjo. Potegnili so jo še pravočasno iz mrzle kopeli in ji rešili življenje. OGLAS V Časopisu je najboljša reklama Trgovsko podjetje na veliko »TKANINA-GALANTERIJA« CBL-iE razpisuje: 1. MESTO ADMINISTRATORKE s perfektnim znanjem strojepisja, 2. MESTO TRGOVSKEGA POMOČNIKA galanterijske stroke. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. CELJSKI ŽIVILSKI TRG TE DNI SKOPO ZALOŽEN Še pred nedavnim smo se hvalili, da so na celjskem živilskem trgu zadostne zaloge najraz- ličnejše zelenjave in drugih živil ter da so po- trošniki zlasti pred prazniki itneli bogato izbiro. . Tudi cene so bile še kar solidne. Zadnje dni pa kaže celjski trg žalostno sliko in zgleda, da je letos že januar zaznamovan kot »kritični mesec« (predvsem za zelenjavo). Mimo jajc, zelja, repe, slabe solate, pora, sla- bih jabolk in še nekaj južnih dišav, na celjskem živilskem trgu v teh dneh skoro ni moč dobiti kaj drugega. Pričakovati bi bilo, da bo topel ianuar vendarle privabil več okoHških vrtič- karjev na trg. Ali naj slabo založen trg že zdaj opominja, da bomo v letošnjih zimskih mesecih stradali zelenjave? Morda pa nam so- cialistični sektor pripravlja prijetno presene- čen je? Cene živilom v tem tednu so bile naslednje: Krompir stari 12—14 (15—16). Kormpir novi 5« (-). Čebula 40—70 (70—80). Česen 160 (120 do iiOO). Fižol v. 90 (70—90). Fižol n. 56 (50-70). Solata 60—80 (60—100). Cvetača 70 (—). Špinača — (200). Motovileč 100 (150—200). Radič 146 (—). Zelje gl. 12-20 (15-20). Zelje ribano 40 (30-50). Repa sv. 8 (15). Repa rib. — (25—30). Pesa 30 (40-50). Ohrovt 25—34 (jO-40). Peteršilj 40 (70 do 100). Zelena 40 (40—60). Korenček 40—50 (20 do 60). Koleraba — (30). Hren — (100—150). Pa- prika — (100). Por 40 (60). Reilkev 18 (30-40). Sadje suho — (80—100). Slive suhe 280 (—). Fige suhe 160—220 (150-160). Orehi celi 210—220 (220). Orehi luščeni 700—740 (700). Rozine 401 (—). Marmelade 100 (—). Med v staklah 100—250 (—). Limone 300 (—). Paradižnik konzs. 90 (—). Po- maranče 20—210 (—). Orašidi 380 (—). Jabolka 70-80 (40—100). Mleko — (36). Smetana — (240). Skuta — (160). Maslo — (520). Trdi sir — (380). Zajci (100—300), Kure (400—650). Piščanci — (300—350)., Jajca 20-23 (20—25). Koruza — (40 do 50). Pšenica — (50). Mandarine 220 (—). Man- deljni jed. 1400 (-). Purani - (1400-2000). ŠPORT Brez umatnsg) drsališča ne bo napredka stva, kar pa še zdaleč ne odgovarja zanimanju in številu celjske mladine, ki se ob drsalnih dneh zbira na drsališču. Velike so še možnosti, da se te panoge športa še bolj razširijo pri naši mladini. Za večjo množičnost pa bo treba ustvariti tudi primerne pogoje, ki se morajo odražati zlasti v večji materialni podpori druž- be do te dejavnost. V.razpravi so ugotavljali, da bo treba odločneje spregovoriti na merodaj- nem mestu o perečih problemih nadaljnega raz- voja zimskh športov v našem mestu. Novemu odboru predseduje tudi v tej sezoni tov. Riko Presinger, ki ima poleg sebe š« preizkušene športne delavce. PRED ZIMSKIMI PIONIRSKIMI IN MLADIN- SKLMI IGRAMI Društvo prijateljev mladine je dalo pobudo TM izvedbo množičnih iger nas.h pionirjev in mladine v zimskih športih. Res je, da je le- tošnja zima muhasta in mladi ljudje že kar nestrpno pričakujejo snežne odeje. Lpajmo pa, da bo do šolskih semestralnih jiocitnic le padel sneg in omogočil mladini razvedrilo na snegu. Da bi poživeli dejavnost naših mladih ljudi v smučanju in sankanju se pripravlja široka mre- ža preprostih tekmovanj v kratkih tekih, vele- s^lalomu in skokih, na drugi strani pa v sanka- nju, ki bi naj zajelo vso našo mladino. Pouda- rek bo jiredvsem na krajevnih in občinskih tek- movanjih, ki bi naj bila zaključena do 8. fe- bruarja, okrajno tekmovanje pa bo le za naj- boljše predstavnike iz občinskih tekem v času do 12. februarja. Na okraju je bil na pobudo Sveta za šolstvo in Sveta za telesno vzgojo že formiran okrajni koordinacijski odbor, ki je že v akciji in v teh dneh se bodo slični odbori formirali tudi v vseh občinah. Priprav v zvezi z organizacijo in izvedbo teh iger je precejl Povsem zgrešeno bi bilo, da bi čakali na prvi sneg ;n šele potem mislili na izvedbo zimskih iger. Sedaj je čas, da pripravimo v vseh krajih popis mladih smučarjev, ki bodo sodelovali na Igrah, jih razdelimo v ustrezne skupine, pri- Eravimo ljudi, ki bodo izvedli tekmovanja, iz- eremo primerne terene za tekmovanja in po- 10. JANUARJA — STEV. 1 3 STRAN To je bil refren na zadnji skupščini HDK •Celje vseh ljubiteljev umetnega drsanja in ho- Jceja na ledu. Tov. Riko Presinger je v svojem poročilu osvetlil težave, ki danes tarejo vse športne delavce v našem mestu. Njihova p^en- stveuB naloga je skrb za potrebna materialna sredstva, ki so potrebna za udejstvovanje mla- ^dine v raznih športih. Pri tem pa morajo šport- ni delavci še skrbeti za vzdrzevanje športnih objektov. Ta skrb bi naj v bodoče povsem od- padla, saj je že čas, da bi občina prevzela športne objekte v vzdrževanje kot ima na svo- jem proračunu vse ostale javne naprave in na- sade. Športni objekti in igrišča so prostori, ki prvenstveno slu2;jo zdravemu razvedrilu in pa družbi koristnemu udejstvovanju naše mladine zato je družba tudi dolžna, da po svojih močeh podpira to dejavnost in ji daje potrebna sred- stva. Športni funkcionarji bi naj v bodoče skr- beli le za vzgojo športnega kadra in mladine, to je za množičnost in kvaliteto v našem športu. V bodoče bo treba tudi več načrtnosti pri grad- nji športnih objektov v mestu Celju. V prora- -čunih občine in okraja bo treba več sredstev za investicije športnih objektov. Ce govorimo « načrtnosti, bo treba v Celju najprej dokon- čati dela pri plavalnem bazenu, nato pa pristo- piti k gradnji kotalkallšča in umetnega drsa- lišča. Tako bi združili letno udejstvovanje in razvedrilo Celjanov z zimskim. Majhno število športnih delavcev v IIDK Ce- lje je v pretekli sezoni vložilo precej truda in dela v razvoj umetnega drsanja, hokeja na ledu, kegljanja in hokeja na travi. Rezultati niso ravno najboljši, ker je ob prirodnem drsa- liišču bila sezona prekratka za dosego lepših uspehov. Sicer je bilo razgibano življenje na drsališču, cela vrsta tekem v hokeju na ledu, več kvalitetnih revij v umetnem drsanju in po- dobno. Kljub temu je iz lastnih vrst vMojil primerno število inštruktorjev za umetno drsa- nje, tu so prvi inštruktorji za hokej na ledu, pomnožil se je sodniški zbor — skratka obsto- jajo vsi pogoji za nadaljnji uspešnejšu razvoj teh zdravih zimskošportnih panog. Nad 200 mla- dine je že vključene v vrste aktivnega član- dobno. Skratka dela je že sedaj dovolj in prvi sneg nas mora dobiti že pripravljene za to ve- liko akcijo! Naš list bo v vsaki številki objav- ljal potreben material v zvezi z organizacijo teh iger, v kateri bodo poleg šol sodelovale tudi vse ostale organizacije — DPM, LMS, Partizan, športna društva itd. V Celju računajo, da bodo ob dobri organizaciji lahko postavili na sneg okrog 61)00 mladih smučarjev in sankačev. To bi bil vsekakor izreden uspeh in doslej največ- jo mobilizacija naše mladine v tej zdravi pa- nogi telesne vzgoje. ŠPORTNI DOGODKI ZADNJEGA TEDNA Pred zaključkom starejša leta je Partizan v Žalcu izvedel IV. tradicionalni Silvestrov tek po ulicah Žalca. Teka se je udeležilo 22 tekmo- valcev. Člani so nastopili na 4000 m, madinci pa na 2000 m dolgi progi. V skupini športnikov je pri članih zmagal brez težav Simo Važič prea Rudijem Polnerjem (Br.), pri mladincih pa Naraks (KI) pred Jožetom Polnerjem (Br.) in Stebernakom (KI.). V skupini tekmovalcev iz partizanskih društev je bil pri članih zmagova- lec Šantel z Slov. Konjic pred Kokovnikom (Ta- bor) in Korberjem (Zolec), pri mladincih pa Satler (Zolec) pred Primožičem (Gomilsko) in Cernakom (Slov. Konjice). Ob zaključku teka je tov. Božiček, predsednik TVD Partizan Žalec čestital tekmovalcem in jim razdelil praktična darila. Na celjskem drsališču je bila v zadnjih dneh vrsta hokejskih tekem. Prvič so se predstavili mladi hokejisti v borbah za Kavškov pokal. Mladi Celjani niso bli dorosli Jeseničanom in so sre- čanje izgubili z 19 : O (6:0, 7:0, 6:0), uspešni pa so bili proti Mariboru in so zmagali s 4 : 2 (2 : t, O : 1, 2 : 0). Mladi Jeseničani so tudi naslednjega dne pokazali lepo tehnično znanje in so prepričevolno premagali prvo mo- štvo HDK Celje s 13 : O (5:0, 7:0, 1:0). Celjani so uspešneje zaigrali v nedeljo proti bivšemu državnemu prvaku — moštvu Zagreba. Kor v prvi minuti so bili Celjoni v vodstvu, pozneje po je vse bolj prihajalo do izraza tehnična premoč gostov, ki so jo izkoristili tudi v rezultatu. Zagreb je zmagal z 9 : 3 (2 : 1, 3 : 1, 4 : 1). Za Celje sta bila uspešna — Jenko 2 in Jelenko. Kegljači Betona so no domočem kegljišču vse- ga za kegelj razlike premagali renomirane keg- ijače Gradisa iz Ljubljane. Med največji uspeh zadnjega tedna pa lahko smatramo nastop Belajeve na velikih medna- rodnih tekmah v smučarskih tekih na Pokljuki. Belajeva se je uvrstila na častno drugo mesto in je pustila za seboj vrsto tujih tekmovalk, pa tudi vse domače z Reharjevo na čelu! Ženska ekipa ZŠD Celja je nastopila v Ljub- ljani na zimskem turnirju v košarki. Celjanke se niso dobro odrezale. Uvrstile so se na 6. mesto. Izgubile so tekme proti Jesenicam — 15 : 28, Ljubljani — 15 : 17, Triglavu — . zmagale pa proti Odredu — 41 : 22! Nastopilo je skupno 8 ekip. Rokometaši ZSD Celja bodo v nedeljo, 12. L, imelo svojo redno skupščno, ki bo ob 9. uri v rdečem kotičku na železniški postaji. Med tednom sta bila še naslednja važna do- godka — seja Sveta za telesno vzgojo OLO Ce- lje s preds^niki občinskih svetov in komisij za tel. vzgojo in širša konferenca predsednikov planinskih društev iz celjskega okraja. O za- ključkih teh konferenc pa več v prihodnji šte- vilki našega lista. Priklade k mesu Predsedstvo Trgovinske zbornice za okraj Ce- lje je na svoji 9. redni seji, dne 18. 12. 1957 potrdilo predloženi izračun odstotkov priklad k mesu, kateri so bili osvojeni tiidi od strani mesarskih strokovnjakov. Odstotki priklad k mesu so trgovski običaj pri predaji mesa; zato so ga mesarska podjetja oz. prodajalci mesa dolžni izvajati. Ta trgovski običaj je treba ob- javiti na vidno mesto v prodajalni, tako do bodo potrošniki z njim seznanjeui. Odstotki priklad so naslednji : I. GOVEJE MESO a) goveje meso s privago do 30 % kosti na stegno in pleče, do 25 % kosti na bočnik in vrat, s tem da so vraščene kosti izločene, do 15 % kosti na bržolo in šimbas pri govedu I. in ir. razreda za notranjo potrošnjo, do 10 % kosti na rebra ih prsni koš pri go- vedu I. in II. razreda, pri govedu IIL in IV. razreda za bržolo, šimbas, rebra in prsn.i koš ni priklade. b) goveje meso brez priklade Prodajna cena me«a brez priklade se izra- čuna na podlagii prodajne cene mesa s pr'klado, upoštevajoč pni tem zgoraj navedene odstotke priklade in prodajno ceno iiosti n. pr. cena me- sa s priklado (stegno ali pleČe) je 240 din za 1 kg, prodajna cena mesa brez priklade je 0,70 kilograma 240 di>n ali za 1 kg 540 din 0,30 kg kosti po 48 din 14 din ter znaša prodajna cena mesa brez kosti s-kupno >26 din za 1 kilogram. c) goveje kosti Goveje ko«ti se prodajajo po ceni, ki odgo- varja ck) 20 % vrednosti mesa s priklado, n. pr. prodajna cena mesa s priklado je 240 din, 20 % te vrednosti je 48 din. II. TELEČJE MESO a) telečje meso s priklado do 40 % kosti na stegno za zrezke, do 30 % kosti na ostalo meso, pri katerem so vraiščene kosti izločene, do 20 % na ledvično pečenko, na ostale dele teleta priklada odpade. Prodajna cena telečjega mesa brez priklade se izračunava na isti način kot prodajna cena govejega mesa brez priklade. Telečje kosti se prodajajo po ceni, oblikovani po istem načelu kot goveje kostL III. SVINJSKO MESO o) svinjsko meso s priklado do 20 % kosti na meso brez vraščenih kosti odnosno na meso, iz katerega so vraščene kosti izločene, na vso ositalo meso ni priklade. b) svinjsko meso brez priklade Prodajna cena svinjskega mesa brez pri-kl^e se iizračuijava po istem načelu kot prodajna cena govejega mesa brez priklade. Svinjske ko- sti se prodajajo po ceni, oblikovani po istem načelu kot goveje kosti. IV. KONJSKO MESO a) konjsko meso s priklado do 35 % kosti na vse Primerno«. GREM k otrokom ali za pomoč v gospodinjstva. Naslov v upravi lista. PISARNIŠKA MOC s šestletno prakso išče pri- merno pisarniško zaposli,tev. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vestnac. GOSPODINJSKO POMOČNICO ali mlajšo upo- kojenko, sposobno kuhanja in samostojnega gospodinjstva iščem k dvema s-tarejšiina ose- bama. Nudimo lepo sobo in plačo po dogovoru. Vprašat' na upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno k tričlanski družini iščem. Pogoji: odgovornost za 1-letnega otroka, čista, znanje kuhe ia poštena. Plača do 5000 din z vso oskrbo. Po- nudbe na upravo lista pod >lastna sobac. SPREJMEM pestunjo (najraje upokojenko) k 5-mesečnenui otroku, od 8. do 14. ure bree pranja. Naslov v upravi lista. PROD.\M ugodno hišo z gospodarskim i>oslop- jem in 46 arov zemljišča ua Sladki gori, 20 minut od postaje Lipoglav. Vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM 150 stotov (tri vagone) prvovrstnega sladkega sena za molznice ali za pitanje ži- . vine. KuiJiin nekaj koreiya ali krinske pese. Pukl Filip, Ložnica 58, Celje. PRODAM ugodno dobro ohranjen moped. Na- slov v upravi lista. PRODAM ugodno moped. Vprašati: iRemontt, Celje, Slandrov trg 1. PRODAM travnik (250 arov). Poizvedbe v go- stilni Kaš, Arclin. PRODA.M par konj starih 6 let, voz in kom- pletno vprego. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno skoraj novo kuhinjsko pohi- štvo. Naslov v upravi lista. KUPIM marmorne plošče. Ponudbe na naslov; Peer Karel, elektroinštalater, Celje, Maistrova 6, telefon 2443. KUPIM takoj vseljivo enostanovanisko hišo ali polovico dvostanovanjske. — Naslov v uprari lista. ZDRAVNICA — pripravnica išče sobo s pečja v mestu. Naslov v upravi ILsla. OPREMLJENO sobo oddam ženski osebi. Naslov v unravi lista. NUDIM prazno sobo solidni upokojenki. Vpra- šati na upravi liista. PREKLICUJEM GOVORICE, ki sern jih Siril « Blazanšek Veri, katere mi je povedal njea brat. Recko Vlado, Celje. PREKLICUJEM in obžalujem žaljivke izrečene v gostilna Vouk o Sorah Jož'oi in se ji za- hvaljujem, da je odstopila od sodnega po- stopka. Zupane Slavica, Celje, Mariborska 3f. JAVNA ZAHVALA Direktorju »METKE«, mehanične tkalnice CELJSKI TEDNIK Celju, tovarišu Ferlan Eugenu se bivši usluž- benci v pokoju zahvaljujejo za topel sprejem in za prisrčno izkazan tovariški odnos ter za darilo ob zatonu starega leta. Tovarišu direktorju želimo še nadalje mnoga uspehov v letu 1958, zadovoljstvo in zdravje njemu in njegovi družini. Hvaležni bivši uslužbenci — upokojenci ZAHVALA Čutim se dolžnega, da se dr. Herbertu Završniku. zdravniku na internem oddelku Splošne bolniš- nice v Celju, iskreno zahvalim zo skrb, nega in plemenito rovnonje z menoj, ki nisem več upal na ozdravljenje, danes pa spet opravljam delo in kljub visokim letom spet hodim na Mozlrsko kočo. Hvaležni Ivan Klemenak, ključ, mojster, Mozirje Nedelja, 12. januarja 12,10 Pogovor z državljoni 12,20 Za naše podeželje 13,00-14,00 Prenos sporeda RL 14,00 Želeli ste - poslušajte! 15,00—23,00 Prenos sporeda RL Ponedeljek, 13. januarja 14,35 Želel: ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glosba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domočo kroniko 17,15 Cowboyske pesmi 17,35 Športniki o športu 17,45 Zabavno glosba, vmes reklame in objave Torek, 14. januorja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos snoredo RL 17,00 Domačo kronika 17,15 'Koncert nilodlnskego mešanega zbora niž- je gimnazije v Štorah p, v, Franja Forst- nerja 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sreda, 15, januarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavno glasbo, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Plesne melodije v izvedbi Celjskega ple- snega orkestra p. v, Vendija Videča 17,35 »Zimski večeri nad knjigo« — reportoža o večernih tečajih na II. gimnaziji v Celju 17,45 Zabavno glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 16. januarja 14,35 Želeli ste — poslušojte! 14,50 Zobovna glasba, vmes objove 15,00-17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Malo od tu in malo od tam . , , 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Petek, 17. januarja 14,35 Želeli ste — poslušojte! 14,50 Zabavno glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kroniko 17,15 »Sovinjčani« pojo in igrajo 17,35 To bo zanimalo tudi vas ... 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sobota, 18. jannarjo 14,35 Želeli ste — poslušojte! 14,50 Zobovna glasba, vmes objave 15,06-17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17,25 »35 minut v glasbi in besedi , . .« — na- gradna oddajo Trgovskega podjetja »Vol- na« Celje 18,00-24,00 Prenos sporeda RL SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 10, jan, ob 10,30 - Pavel Golia: Jurček - zakju^na predstava za solo iz Šempetra, ob 15,30 - Alejandro Casona: Drevesa umi- rajo stoje - I. srednješolski abonma izven Sobota, 11, jan, ob 10,30 - Pavel Golia: Jurček — zaključena predstava za uc:telji«ce. _ t>b 20 — Alejandro Cosono: Dreveso um.iraj« i stoje — sobotni abonma in izven. Nedelja, 12, jan, ob 10 - Alejandro Casona: Drevesa umirajo stoje — nedeljski dopoldan- ski abonma in izven, ob 15,30 - Alejandro Casona: Drevesa umi- rajo stoje — nedeljski popoldonski abonma Torek^^u" ob 16 in 20 - Alejandro Casona: Drevesa umirajo stoje — gostovanje v Trbov- CetHek, 15, jan, ob 19,30 - Alejandro Casona: Drevesa umirajo stoje- gostovanje v Vojnika. Petek. 17. jan. ob 19 - Peter Ustinov: Romanor in Julija — gostovanje v Vidmu pri Krškem. _ Sobota, 18, jan. ob 20 - Alejandro Casona: Drevesa umirajo stoje — 'zven, ; Nedelja. 19. jan, ob 14 - Peter Ustinov: Ro- manov in Julija - gostovanje v Topolšici. KINO UNION CELJE Od 11. do 12. I, 1958 — »Velika avantura« — švedski barvni film. Od 13, do 15, I. 1958 — »Sedem Samurajev« — japonski film. Od 16, do 21. I, — »Piknik«, ameriški barvni Cinemascope. KINO METROPOL CELJE Od 9. do 12. I. 1958 — »Vrtinec« — madžarski film. Od 13, do 17, I, — »Kleopatra« — ameriški barv- ni film. Od 18. do 21, I. — »Lov na špijone«, ameriški f Ira. MATINEJA dne 12, L ob 10, uri v kinu Union, angleški film: »Tri korake do vešal«. TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZREČE sprejme 10 orodnih ključavničarjev Pogoji: 1 do 5-letna praksa. — Plača po tarifnem pravilniku. Samske sohe na razpolago. Ponudbe poslati na sekretariat podjetja pismeno ali osebno do 31. 1. 1958. CINKARNA CELJE Telefon: 20-81, 20-82 24-94, 24-95 Teleprinter: 03327 Cinkarna CLJ Brzojavni naslov: Cinkarna Celje se priporoča kmetovalcem z odličnim gnojilom superfosfatom, nudila bo tudi za 1. 1958 renomirano kvaliteto modre galice, za vinogradnike pa pripravlja novo zaščitno sredstvo proti peronospori »Cinkan«. Vabimo industrijo in trgovsko mrežo, da si pravočasno zago- tovi naše dobave za 1. 1958 zlasti za: vse vrste metalnega cinka cinkove plošče cinkovega belila litopona, ki bi utegnili biti zaradi velikega povpraševanja doma in v izvozu kasneje težko dosegljivi. Ostali proizvodi: cinkov prah natrijev silikofluorid cinkografske plošče barijev sulfid cinkovi protektorji zelena galica žveplena kislina litopon kromov galun ultramarin natrijev hidrosulfit svinčeni minij natrijev sulfit svinčena glajenka cinkov sulfat ntietalit. Naše arhitekte vabimo, da se seznanijo z našimi možnostmi dobav specialnih izvedb cinkovih trakov za polaganje terrazo tal. Opozarjamo tudi na specialno cinkovo strešno kritje, najučinkovi- tejše kritje proti burji. Investitorjem nudimo cinkovo žico za pocinkavanje zlasti tež- jih konstrukcij na licu mesta. Proizvod je preizkušen v veliko za- dovoljstvo kupcev v 1. 1957. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL, UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU ZANIMIVOSTI Azijski grenki riž Razdeljeni narodi so povsod bili in bodo tempirana bomba, ki se v nesrečo sveta lahko vsak čas razpočijo. V Ev- ropi poznamo tak primer v Nemčiji, v drugih delih sveta, zlasti v Aziji, pa je takih primerov še več: Severna in Juž-. na Koreja, Ljudska republika Kitajska in Cangkajškova Formoza, Indija in Kašmir, Ljudska republika Vietnam in •stale Indokitajske pokrajine. Indokina, kot se je pred vojno in do konca vojne imenovala francoska kolo- nija na Daljnem vzhodu, je dandanes razdeljena na štiri dele. Vietnam vodi Ho Si Minh, ki je začel boj za samo- »svojitev Indokine še med vojno, ko se je boril proti japonskim okupator- jem. Boj je bil trd tudi s Francozi, ki niso hoteli izpustiti svojega vpliva, pa tudi koristi, ki so jih imeli nad to dalj- no azijsko deželo. Njegova država da- aes meri 328.400 kvadratnih kilometrov in ima 22 milijonov prebivalcev. Dru- ga pokrajina je Kambodža, ki jo voui princ Sihanouk, tretja pa je Indoki- tajska federacija ali Južni Vietnam, na čelu katerega stoji zapadno usmerjeni Diem. Kambodža ima nad 3 milijone prebivalcev. Južni Vietnam pa preosta- nek od tega 27 milijonskega naroda, ki ga sestavljajo Anamiti, Kambodžanci, Sijamci, Malajci, Indijci, Kitajci in 44.000 nekdanjih gospodarjev — Fran- cozov. Dežela bi lahko bila bogata. Zato ima vse pogoje. Da je res bogata, je zgovoren dokaz, kako krčevito so se Francozi upirali izpustiti jo iz rok. Oni so že vedeli zakaj. Dežela je izrazi+o agrarna. Prideluje riž, koruzo, kikiriki, manioko, sladek krompir, banane, ze- lenjavo in sadje, kaučuk, bombaž, juto, svilo, tobak, čaj, kokosove orehe, slad- korni trs, poper itd. Mar ni to tista de- žela, ki so jo naši predniki skrivnostno hnenovali za Indijo Koromandijo, od- koder so prihajale vse sladkobe in di- šave sveta? Toda tudi industrijo ima- jo, bogate gozdove plemenitega lesa, so pomorska dežela z lastnimi ladje- delnicami in kar je najvažnejše, so de- žela pridnih ljudi, ki jih odlikuje skromnost, marljivost in ukaželjnost. Tu so se mešali narodi iz zapadne In- dije, severno ležeče Kitajske in Veseli, življenjsko radostni prebivalci Indone- zijskega otočja. In v tej deželi ni miru. Topovi bru- hajo, strojnice regij a jo, diverzanti spu- ščajo v zrak vlake in ceste. Zakaj? Na- rod teži k skupnemu ognjišču. Ljud- stvo bolijo meje, boli ga razdeljenost. Zatirane na jugu tlači kapitalistični izkoriščevalec, gledajo na svobodne brate na severu. Sever ne more po- pustiti v ideji, da raora biti Vietnam v celoti svoboden. Narod s svojimi tež- njami se bori, od zunaj pa.prihajajo tujci. Južnim pomaga Amerika, sever- nim Kitajska. V Laosu, planinskem delu Indokine vre. Patet Lao kontro- lira dve od dvanajstih provinc. Upor se širi proti jugu ... Na riževih poljih ni ljudi, ki bi obdelovali in v gostih goz- dovih hodijo druge vrste drvarji — s puškami na ramah. Razdeljena domovina... Državljanska vojna... Da, nesrečna je dežela dišav in riža. Grenak ie riž Na riževih poljih v Vietnamu raste najboljši riž. Obdelujejo jih ženske, kajti možje so v gozdovih in na frontah ter se borijo za popolno osvobo- ditev svoje dežele. filmski barometer POP CIRA IN POP SPIRA Priznajmo, malo smo bili razočarani. Lahko bi rekli: dobro gledališče, za začetek sijajne barve, tu in tam zelo uspela režija s posrečenimi domisleki, ki pa se prevečkrat ponove (gosi!). FARAON Filmsko učinkovito delo, vendar z malo preveč »svobodno« razlago zgo- dovine, Pri Amerikancih se je res še dolgo ne bomo mogld učiti, predvsem kar se tiče spoznavanja »starega sve- ta«. Ce so že postavili kip Svobode pred vhodom v newyorško luko, bi pa le morali nanjo i>ozabiti pri opiso- vanju zgodovinskih dejstev. Rad bi vedel, kaj bi rekli stari Egipčani, ki so poznali kamele le kot grozljive puščavske duhove in so jih imeli za božanstva. Bogovi se pa ne jahajo. Kakor bi naši predniki prišli na B^- kanska polotok na mopedih! VRNITEV V ŽIVLJENJE: Stara zgodba v nekolikanj novi iz- vedbi. Igralci so bili zelo dobri. DIVJA LETA Res, divja. Zanimivo bi bilo vedeti kako to, da se salooni na Divjem za- padu niso »spufaii«, ko so morali vzdrževati toLko lepih nožic. Lepota je prekleto draga stvar, posebno, če je edini nosilec »kulture« med revol- versko kanonado. TIG RAZGLASNA DESKA Na robu celjskega okraja tovarna znana tam stoji, kjer reč koristno proizvaja marljivost delovnih ljudi. Razglasno desko tam imajo, da delavcem z nje sporoči, kako naj v službi se ravnajo, in drugo še izve se z nje. Ce kdaj pozabi pometalka obrisati kje kakšen prah, če je čuvaj potreben nauka, naj z deske mu razglas bo v strah. Vse te in druge še resnice s te deske bere kolektiv, le ene ne izve novice, ki zanjo interes je živ. Kako so premije razdali, to niti Svetu znano ni. Kar vsi bi najbolj radi brali, razglasna deska zamolči. SILVESTROVANJE Celjani radi silvestrujejo, ka staro leto zaključujejo, pri tem program imajo tudi radi po dolgo že ustaljeni navadi. Dvorane so, a vendar ni dvoran, kjer tisto noč na novoletni dan preplesal bi Celjan do rane zore, dokler veselja sit ne obnemore. Celjani so podjetni, to drži! Laščani imajo pa dvorane tri s programom, plesom. In tako Celjani zarajali so tokrat med Laščani. Celjan — Laščanka, to ni prazna stvar, če se v obeh razpihne isti žar, če se med Laškim in pa Celjem zveza od src do src krepi ob zvokih jazza ... CVETACA Karfijoli tudi se cvetača pravi in slavna je po svoji krasni glavi. Sem kilogram je kupil oni dan, odštel pa sem kovačev osem zanj. Doma ženica belo glavo izreže, stehta jo. Ni pol kile njene teže! A trdih listov šestdeset je dek! Minil nam je ob tej cvetači tek. Kot plen sem padel v trgovinsko mrežo, zdaj grenkega kesanja čutim težo. Odslej bom le krompir še kupoval, ne da bi listov se njegovih bal... ANONIMNO PISMO Pismo piše strogi naš direktor, pismo tipka in se s strojem muči, toda vrste na papirju belem le s podpisom dvakrat N. zaključi. Zadovoljen sam s seboj smehlja se, zdi se mu, da je direktor vzoren, saj skrbi za premije in maržo. Delavski mu svet je rad pokoren. V pismu tem iztresel je na druge lastnih grehov p sano grmado. Kopijo si je skrivaj ohranil, da še kdaj prebral jo bo z naslado. Indigov papir je izdajalski tudi še, ko padel je v košaro! In tako ob pismu brez podpisa svet izvedel je za vso prevaro ... SILA NAVAIDE »Halo, halo, občina Kotlje tam? Tukaj Melje. — »Želite?* — »To- variša referenta Zemljaka.* — »Trenutno ga ni.* — »Pa inženir Hruška?« — »Ta pa ni na občini, na zavodu je.« — »Hm, hm... Jutri zjutraj ob sedmih naj zane- sljivo bosta pri referentu Gomili, soba številka 77.« Uslužbenka se je podvizala: »Tovariša Zemljak in Hruška jut- ri zjutraj ob sedmih zanesljivo v Melju pri tovarišu Gomili.* Le kaj bi utegnilo biti? Kaj drugega ko konferenca. Saj pro- blemov ne manjka in vprašanj in jih je iz dneva v dan več in se kmalu ne bomo videli iz njih. Tudi so konference potrebne za- radi konferenc in so pametna iz- najdba in se jih je treba udele- žiti in diskutirati. — Pa kar oba: Hruška in Zemljak? Oba. In ob sedmih. To bo dnevni red! — Z avtom? Kajpak z avtom. Pa toč- no. Ob pol sedmih. Avto se uteg- ne skujati in naplesti zamudo. Tega nikar! — V redu? V redu. • Pa dobro se držita! Brez skrbi, so aktovke polne in glave. »Pa sva tukaj. K tovarišu Go- mili.« »Pravkar se je odpeljal v Ljub- ljano na konferenco.« »Ne?* »Pač. Je, je.* »V Ljubljano? Pa konferenca tukaj? Ob sedmih .. .* »Nič ne vem za konferenco,* je dekle zvilo oči ko v pobožnosti. »Da ne? Pa telefonski poziv: Hruška, Zemljak ...« »Čakajte! Hruška ... Aha, de- nar. »Živahno je zabrsktla p0 pa- pirjih. »Denar? Tako? Pa konfreneti?« »Ah, tukajl*,* je vzkliknila kah9r nad važno iznajdbo. »Tisoč din!« »Tisoč dinarjev in zaradi te- ga...* »Vsak tisoč za ne ... nekoo ko- misijo. v ... Aha v Drotljah!« »Samo zaradi tega?* »Tisočak za vsakega.* »In zaradi tega dva? Oba! Pa potrata časa? Pa pot, delo, vož- nja, poplah! Samo zaradi tega?« Skomignila je z rameni. OKO NEBU Ameriška armada je vključila v svojo oborožitev tudi take mehanizirane špijone, kot jih vidimo na sliki. To so dirigirana letala, ki tehtajo komaj nekaj deset kilogramov, njihova oborožitev pa so izredno občutljivi foto- aparati, s katerimi morajo fotografirati sovražnikova oporišča ob vsakem času in tudi ponoči. - zanimivosti - zanimivosti - RENTGENSKI APARAT MANJSi OD ŠKATLE VŽIGALIC Ameriški fizik Leonard Reiffel je iz- delal rentgenski aparat, ki je manjši od škatle vžigalic, in ga terenski zdravniki lahko nosijo v svojih zdravniških torbah. Ta najmanjši rentgertsfci aparat na svetu uporablja za pogonsko silo radioaktivni izotop-stroncij 90. Poleg tega, da aparat služi za rentgenske preglede, ga uporab- ljajo tudi za zdravljenje raka, zlasti pa za zdravljenje malignih izrastkov v že- lodcu. Aparat pričvrstijo za gastroskop (aparat za pregled želodca) in ga skupaj z njim spuste v želodec, v katerem obo- lelo mesto obsevajo. PROFESOR BARABASEV OBLJUBLJA: CEZ PETNAJST LET BOMO LETELI NA MARS Predsedniik Astronomskega isveta sov- jetske akademije znanositi je objavil v »Ukrajinski Pravdi« članek, v katerem piše, da je kozmično obdobje že tu. Trdno je i>repričan, da bo prvi vsem ir- ski polet na Mesec uspel že čez nekaj let. Ne mislim samo raketo, ki naj na- šega stalnega trabanta preseneti brez ljudi. On je prepričan, da bo čez nekaj let vesoljska ladja z ljudmi pristala nekje na Mesecu. Nadalje profesor Ba- rabašev meni, da bo taka vesoljska ladja ^priletela na Mars najpozneje v 15 do 17 letih. Takrat bo namreč Mars v opoziciji, kakor v svojem »žargonu« astronomi imenujejo dobo, ko je ta pla- net na svoji poti zemlji najbližji. Ta pogoj bodo astronavti, tako on pravi, gotovo s pridom izkoristili. Na koncu pa profesor Barabašev ni pozabil pristavi- ti, da je prepričan v to, da bo ta vsemir- ska ladja ravno tako sovjetskega izvora, kot je bil prvi zemljin umetni satelit. V KRATKEM TRETJI SATELIT IN ZA NJIM SE ROJ DRUGIH... Sovjeti sporočajo, da bo v kratkem, datuma ne povedo, izstreljen tretji sov- jetska satelit. Ta satelit bo v primerjavi s prvima dvema mnogo težji. V nje« bodo mnogi aparati za različna merje- nja. Ta satelit pa 'bo veliko krajši ča« krožil okoli matere zemlje. Letel bo v višini 500 do 800 km, potem pa bo velik« hitreje kot prva dva, zašel v gostejše sloje in zgorel. Pravijo, da bo velike bolj viden. Tudi s prostim oSesom. Sovjeti pa pripravljajo nove satelite, ki bodo odfrčali v višino za tretjim »sputn.kom«. Le-ti bodo namenjeni aa razisikovanje kozmičnega žarčenja i» sončnih radiacij, Istreljeni bodo v ve- like višine in bodo dolgo obkrožali naš planet. Izgleda da se bodo sovjetski znan- stveniki v geofizikalnem letu najbolje izkazali v raziskovanju nadzemeljskega prostora in vsemirja. Svojo prednost s» nedvomno že dokazali. »Tako! Zdaj začenjaš še doma!« PRASiCJEREJCI POZOR! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu. Zato pra- šiče oderite in odnesite kožo zbiralnici KOTEKSA, ki Vam bo plačal lepe denarce SAVINJCANI POZOR! Obveščamo vse potrošnike Savinjske doline, da bomo odprli novo konfekcijsko trgovino v Žalcu, v hiši tov. Lorber Riadolfa, v ponedeljek, 13. januarja 1958. Na zalogi imamo: moške obleke, moške zimske plašče, moške balonske in usnjene plašče, krznene bunde, dežne plašče, ženske "imske plašče in balonske, otroške obleke, plašče ini veliko izbiro moškega perila. Potrudili se bomo ustreči vsem cenjenim odjemalcem s točno in solidno postrežbo po konkurenčnih cenah. Oglejte si brezobvezno našo prodajalno. Za nakup se priporoča »SLAVONIJA« TOVARNA KONFEKCIJE IN PERILA OSIJEK POSLOVALNICA ŽALEC »KOSTROJ« Tovarna usnjarskin in čevljarskih strojev Slovenske Konjice stroje za odmezdrenje koi del. šinne 3125 mm stroje za izravnavanje gnb hod 650 mm gtroje za kri^plaiije del. širine 2000 dp 3000 mm stroje za ščetkanje del. širine 2000 do 3000 mm stroje za štoluiije hod 700 mm stroje za merjenje nsnj« 21i0 mm stroje za striženje krzna 1250 mm stroje za pranje volne stroje za brušenje usnja 250 mm stroje za poliranje iwflja 250 mm svetlolikalne stroje hod 700 ram hidravlične likalne stroje 1370 660 mm sušillnica za sušenje volne stiskalnice za baliranje avtomatske sušilnice za sušenje vse armature za strojilne, barvanje usnja vse armature za stroj Ine, barvalne, impregnacijske sode in vitle do prm. 3500X3500 mm. Razen omenjenega popravljamo usnjarske stroje in izdelujemo za nje rezervne dele. Smo pripravljeni dajati tehnične nasvete na podlag^i dolgoletnih izkušenj.