1 fc, V. 3.	V L I U B L I A N I DNE 21 JANUARJA 1931	L, & I U
nu Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posamezna številka 1 Din V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja ko sredo. Spisi ia dopisi naj se pošiljaio Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Veta in javna blagima
I Veliki brezverec Voltaire je kljub ivoji neveri zapisal: »Postave ravnajo reko, rera ravna srce... Ne bi hotel imeti »rezbožneža za kralja; zakaj svest sem si, da ne bo oplenil tudi pod plaščem pravice šahe, če to zahteva njegova korist. Prav trko ie bi hotel imeti brezbožneža za posla, ker >i si ne bil svest, da sem varen niti v svoji astni hiši. Isto je poudaril z drugimi bese-lami papež Leon XIII., ki je pisal I. 1900 r okrožnici Tametsi futura: »Pravijo, da ima Iržava sama v sebi dosti moči, zato hečejo, [a] se izloči iz javnih vprašanj vsak ozir na rero. In res so v državnem in javnem življe-jtju sledi verskih resnic vedno medleiše. Toda ie mislijo na usodne posledice takega poletja. Cim ne bo več božje sankcije (potrdila) travnega zakona, bo propadla tudi veljava Iržavnih zakonov in propadla bo tudi pravičnost. Avktoriteta in pravičnost pa sta naj-hočnejši in najpotrebnejši vezi vsega scčial-lega življenja. Poleg tega pa: če bodo ljudje : vero izgubili upanje večnih dobrin, bodo :ejno zahlepeli po zemskih dobrinah, vsrk ih bo skušal, kar največ prilastiti. Posledice: :avist in mržnja, upornost, blazne prevratne ideje: brez miru na zunaj, brez miru v notranjščini, od zločinov razdejano družabno življenje... Vera — govori dalje isti papež Leon XIII. — daje vladarjem nasproti pod-
Cerklje ob Krki.
Da so Dolenjci — tudi z naših obširnih polj — že od nekdaj hiteli za kruhom v svet v večjem številu kot Gorenjci, je znana stvar. V naši župniji ne dobiš skoro gospodarja — izvzemši te, ki v zadnjih letih nastopajo gospodarstva — ki bi ne bil že v Ameriki. Mlajši pa hite na Holandsko, Belgijo, Francijo, Urugvaj, Paragvaj in ne ne vem kam še. Pa ne samo fantje in možje, ampak tudi že dekleta je zagrabila ta bolezen. Saj je res naših deklet veliko v Zagrebu, Karlovcu in Belgradu ter raznih mestih v Srbiji, res je tudi, da jih imajo ljudje radi, toda mnogim postaja kar dolgčas v domači državi in beže, beže, da bi našle boljših služb, pa najdejo le razočaranje.
Točno številko tistih, ki si v tujih krajih (v državi in izven države) služijo kruh,
ložnikom čut pravičnosti in ljubezni; ista daje podložnikom nasproti vladarjem čut zvestobe in udanosti; ona je, ki daje, da so za-konodavci pravični in pošteni, zastopniki ljudstva, sodniki nepristranski, vojaki pogumni do heroizma, vera daje ubogim spoštovanje do lastnine drugih, imovitnim pravo rabo bogastva.«
Po vsem tem ima prav ameriški državnik W a s h i n g t o n , ki je govoril in pisal: »Vera in nravnost sta neobhodno potrebni opori družbe. Ni pravi mož domovine, kdor izpodkopuje ta dva mogočna stebra človeške družbe. Pamet in izkušnja dokazujeta, da nravnost brez vere nima obstanka. Vera je temelj meščanske družbe, države. Ne bogastvo, marveč hrabri, čisti, pobožni narodi jamčijo za bodočnost držav.« Konec vere, je konec nravnosti ..t konec nravnosti je konec reda in miru in zadovoljnosti in blagostanja ... ta konec pa je začetek vseh koncev.« — In prav ima veliki vzgojni pisatelj F o e r s t e r, ki ? še nedavno zapisal: »Sovraštvo med nat ->i in plinska vojna, razredna borba in razkroj vseh gospodarskih varnosti so poslednja konsekvenca izločitve nad-naravnosti iz človeškega življenja: ne z živaljo človekom, marveč samo z Bogom-člove-kom se da prava človeška kultura zasnovati in ohraniti.«
bi težko povedal. Nekako približno sliko pa človek dobi, ako mu je znan dotok denarja, ki ga pošiljajo izseljenci in prese-Ijenci domov. Nič ne bo pretirano, če rečemo, da jih je do 50 odstotkov takih, ki svoje rojstne hiše niso pozabili, oziroma imajo namen nekaj prislužiti, potem se vrniti in si ustvariti v ožji domovini lastno ognjišče. Druga polovica je pa taka, tla na vrnitev ne misli, bodisi da si je v tujini osnovala svoj dom, ali pa, da so v tujini zabredli in pozabili na vse. Teh zadnjih je sicer — hvala Bogu — manjše število, a so pa le tudi. — Imamo slučaje, da je sin (hčerka) edinec odšel v tujino, ker sta oče in mati doma zahtevala pametno življenje, a mine pet, deset, petnajst let ter ni iz tujine nobenega glasu. Oče in mati pa morata na svoja stara leta jemati pod streho — zaradi postrežbe in oskrbe — popolnoma
tuje ljudi. Lastna kri se je v tujini zgubila, tuja pa zagospodari na domačiji.
Par številk o kruhu iz tujine, ki so še nekako tolažilne, čeprav vsakdo ve, da je ta kruh z znojem prepojen. Tukajšnja hranilnica je v zadnjem letu zamenjala ljudem tujih valut za 318.0C0 Din. Prav toliko, če ne več, pa lahko računimo, da so ljudem zamenjali trgovci in banke. Okroglo 100.000 dinarjev pa so ljudje iz tujine poslali naravnost hranilnici kot vloge. Že to, kar smo navedli sedaj, znaša lepe denarje, a pozabiti pa ne smemo, da prav mnogi tudi iz tujine pošiljajo denar tako, da ni nikjer vpisan in ga ni treba menjavati.
Če napravimo približen račun, se pokaže, da pride v našo župnijo iz tujine letno do 1 milijon dinarjev. Lepa vsota je to, toda za tistega, ki kaj razmišlja, pomeni to grenkobo. To grenkobo potrjujejo pošiljale! denarja sami, ki pišejo često in v raznih oblikah tole: »Če bi doma tako trdo delali in stradali ter varčevali, bi tudi ne imeli manj.«
Še ena misel se vriva človeku, in sicer: Ali ima splošno narodno gospodarstvo kaj od tega kruha iz tujine?! Zakaj si Dolenjska kljub mnogim denarjem iz tujine ne opomore?! Da-li je torej to številno iz-seljeništvo za naše kraje res gospodarska (o moralni in kulturno narodni ne govorimo) rešitev ali pa je celo poguba?! Kaj torej?!
Jaz imam tole mnenje: Denar, ki si ga prejel kot dar, ko torej nisi trpel zanj, nima prave vrednosti za te. Kakor dobljeno, tako izgubljeno (zapravljeno)! Na tujem izčrpana delovna moč je čez čas domačim krajem in ljudem le v breme! Na tujem narejen kapital se domovini odtuji in ostane tam ter le tujcem donaša korist!
Sklep: V tujino naj bi šli le strokovno izvežbani, ker ti se — kot uči skušnja — vračajo z imetjem in s popolnjenim znanjem!
Vsak dan
Vas obvešča »Slovenec« o vsem, kar je novega v svetu in po domovini. — Zastonj na ogled Vam pošlje list uprava, če ji sporočite svoj naslovi
t'
Kruh iz tuiine
Se o kuiuhn
Pod navedenim naslovom prinaša »Trgovski list : z dne 17. januarja 1031 pomemben članek, ki se glasi:
•V zadnjem času so tu jejo v nuši .javnosti razne kritike na račun kuluka, ki naj omogoči zgradbo najpotrebnejših cest in vzdrževanje že o!)stcjatil) cest v jfravilnem stanju.
Cesto so se do sedaj Vzdrževale skoro izključno z dokladami na neposredne davke. Izredni prispevki za posebno porabo cest so komaj pokrili skale, katere je na njih povzročila izredna vožnja. Doklade so skoro pi;a\;ilpma dosegle j^merc, ki s stališča plačilne zmožnosti davkoplačevalca ne prenese nikekega nadaljnjega pcviško. Navzlic velikim žitVam od strani davkoplačevalce v .pa so n»Se ceste še vedno žalostnem stanju. Ierfcdhe škede, katere je n« ee-siaii povzročila vojna in povojna <ioba, v kateri se vzdržcvanju.Tf.st ni posvečalo zadosti pozornosti, zahtevajo, da se prpravi-,io izrednim petom. Da se preaki be za najpotrebnejše eestfe gradbena sredstva in <la se cmojtoči vzdrževanje cest v pravilnem stanju, cdrt v. zakon o samoupravnih cestah, da se mora en del teh stroškov kriti z ljudskim delom, oiiiusno z odkupnino /a ljudsko delo.
Nihče no more danes š>. dvomiti, da je ' na glavnih nalog naše cestne upravo, tla za jamči v korist prebivalstva, posebno pa v blagor gospodarstva redno vzdrževanje javnih zvez. O tem je vsaka razprava odveč. Vprašanj« pa je, ali je pobiranje kuluka p; interno sredstvo, da se ta namen doseže, .lasno je, da se škodo na naših cestah, ki ••'& nastale v dolgi debi skoro petnajstih let, ne dajo popraviti z malimi siedshi in da ludi pobiranje kuluka, ki pcmeoja m naše gospodarstvo novo obremenitev; iie bo .moglo toga, kar se je zanemarjalo petnajst Jot, nadomestiti v doglednem času.
7m izredne škode, ki so nastale v izrednih časih, j« treba tudi izrednih sredstev, katerih dandanes nase gr.spcdar»tvo ob oslabljeni plačilni zmožnosti nikakor ue /.mere. Predvi-.em bi bilo peUebno,,da so deleči v zmishi zakona o samoupravnih cestah najprejc načrt dola za največ pot let naprej, ker je načrt dela predpogoj za odreditev ljudskega dela; Po zakonu se sme namreč odredili uporabo ljudskega dela samo, če bi se dela, določena za poedina leta, ne izvršila br< z tehtnih Tazl .gov. čim je sestavljen načrt in preračunani strošiei, naj bi se ustanovil za namene gradnje in vzdrževanja cest poseben sklad, kojega naj bi upravljal mešan odbor, v katerem bi bili poleg strokovnjakov zastopani tudi interesenti. Potrebna sredstva naj bi dobil odbor s posojili, za ko.'.h odplačevanje in obrestovanje bi se stekale v sklad predvsem daiaive, ki danes bromene prometna sredstva (davek na vozila, trošarina na bencin itd.). Pri sedanjih razmerah se ne more misliti v prvi vrsti na uvedbo novih davkov in dajatev, kaiti dosedanja preobremenitev izključuje, da bi se mogle pri seda-njjh razmerah brez škode za gospodarstvo uvesti no\e davščine.
Pobiranje odkupnine se pričenja ravno v času, ko stremi finančna politika drža-
POSVETU
Katoliška cerkev
s Nasprotstvo na vseh straneh. Že zadnjič smo omenili, da se bližajo za katoliško cerkev,' ki jo brezverslvo izmed vseh najbolj sovraži, v mnogih državah hudi časi.
V	Angliji, ki je veljala doslej za zgled strp-Ijivosti, že poskušajo s Ituilurnim bojem.
V	Litvi framazoni kar divjajo proti kao'i-ški duhovščjni in katoličane so brezverci čisto potisnili iz javnega življenja. V Rusiji gre boj proti vsem veroizpovedim. Itd. Redke so države, ki bi bile katoliški cerkvi res naklonjene, Če ne drugod, prikrajšajo Cerkev pri najvažnejšem, pri vzgoji mladine. Pa pravijo razni dlplomatje, da st bore za mir. Mi pa trdimo: ne bo miru, dokler ga Gospod ne bo dal, t;stf Gospod,
j ki ga še mnogi danes kamenjajo.
hali a
s Potegnil je iz žepa molek in pričel glasno moliti naprej. Na sveti večer je ma-ševal v Dobravljah o. kapucin iz Sv. Križa. Po > Itc missa esU je začel pridigati v italijanskem jeziku. Verniki so takoj zapustili j cerkev. Na sveti dan je pa v Skri^ah opra-| vil sluibo božjo o. kapucin iz Sv. Križa, j Meti sv. mašo se je lotil pridigati v italijanščini. Tedaj se je zgodilo r.ekaj nepričakovanega. S klopi je vstal s vo as starec in pozval vernike: »Predragi! Molimo rožni venec v čast Kristusovemu rojstvu!. Potegnil je iz ^epa mo'ek in pričel moliti naprej; verniki so nenavaeno glasno odgovarjali in pater je utihnil... 2e prejšnja leta so svetokriški ka iuc ni hodili pr'd'gat v okoliške fare. Pridigali so vse ej slovenski. Letos so hoteli uvesti italijanščino v | cerkev. Ljudstvo jim je primemo odgovorilo.
| vo in samouprav iz gospodarskih razlogov i >'a tem, da se znižajo javna bremena, ki i tež- naše gospodarstvo. Za ceno dobrih I cest bi bik, gospodarstvo pripravljeno tudi | na žrtve, ako bi jih zmogle. Ker pa je pri i sedanji izmeri javnih bremen cd gospodai-j stva nemogoče zahtevati, da vzame na ra-| me ?e nova bremena, je razumljivo, da vzbuja napovedano pobiranje kuluka v vr-I stah go.-podai sk il/krtgc v skrb za bodočnost. Našim gospodarjem je pri sedanjih prilikah nemogoče, da piibavijo v d ogled -nem času sredstva za izredne stroške, ki £a. potrebni ne le za zgradbo najpotrebnejših novih cest, temveč ludi za sredstva, ki so potrebna, da se spravijo že obstoječe ceste v. pravilen stan. Zato bi bi! edini izhod iz .sedanjega težkega položaja ustanovitev fonda, ki bi s posojili omogočil razdelitev izrednih izdatkov na daljše dobe, ki bi olajšala obremenitve, za kar imamo že zglede, lci so se v inozemstvu do cela obnesli.
Časi so take resni, da ie treba resno premisliti, ali je v skladu s splošne smerjo znižanja javnih dajatev, da se uvaia nova obremenitev, ki bi se dala z ustanovitvijo cestnega fonda če ne preprečiti, pa vsaj porazdeliti na daljšo dobo in s tem olajšati — 1 odpišemo z obema rokama.
s Fašistična gona proti dovenslrfa molitvam. Fašisti hujskajo sedaj tudi U proti slovenskim napistim na križevih p0. tih, proti slovenskemu petju, proti slovenskim nagrobnim napisom itd., nimajo -r„ upanja na končni uspeh, ker se jim je papež postavil odločno nasproti..Zlasti se fašisti zavedajo, da nič ne morejo zoper, verski pouk, ki ga duhovščina podeljuje po cerkvah v slovenščini.
s S pritiskom nadaljujejo. Goriški pretek t Tiengo se je lotil dela z vsemi svojimi mladimi silami. — Fašisti napovedujejo po novem letu »novo dobo . V akcijo sto.ijo skvadristi pod poveljstvom fašističnega tajnika Avvenantija, ki je že organiziral skvadre«. Napovedani so pohodi v vasi, ki jih fašisti smatrajo za odporne. V Gorici se je vršil sestanek fašističnih zaupnikov z dežele, zdravnikov, učiteljev in pa občinskih tajnikov. Vodil ga je Avvcnanti, Sklenjeno je bilo, da se uveoe -nova doba zginiti mora vsa slovenska inteligenca, vsi zavedni trgovci in gostilničarji ter bolj izobraženi kmetje. V teku petih let mora biti manjšinsko vprašanje v Italiji za vselej rešeno! Poslej ne sme biti več g vora o Slovencih. Nadaljevati je tre'a brezobzirno boj proti slov en ki duhovščini. Fašisti trde, da novi prefekt povsem odobrava Avvenantijev načrt, da je tudi on mnenja, da se da slovenstvo v teku petih let povsem iztrebiti. — Naš Preše en je dejal: Kako strašna slepota je človeka-«
s Razno. General Teruzzi, šef generalnega štaba fašistične armade je te dni nadzoroval oddelke na meji. •— Zveza mladih fašistov, ki so c'e!ežni pred vojaške izobrazbe šteje 270 (.00 č'anov. Lea 19M jih je biio le 24.CC0. — Vsako necV.jo in vsak praznik .se zbere okro< 600 000 na-raščajnikov na vojašk;h vežbališčih, kjer se pod vodstvom črn h srajc pripravl'ajo na vojno. Nedelja, dan Gospodov, dan miru ...
Švica
s Zastopniki raznih drYav so se sešli
v Ženevi, da čujejo prito;.be nemške neredne manjšine proti Po'-'ski. — Naš prijatelj, francoski zunanji minister Briand pa hoče zopet poizkusiti z zve?o cvropskh držav, da bi tako utrd:l svetovni mir. Njegovi nasprotniki, zlasti Italija, pravijo, ds rrancijt ni za mir, ampak za komando v Lvropi. Naj bo res eno ali drugo, gotovo je, da pomeni mečna Francija tudi mo'no Jugoslavijo, kar si pač želimo mi vsi. Kakor za enkrat kaže, s Panevropo ne bo šc tako hitro kaj. Zastopnika sv- očeta na posvetovanja seveda niso povabili. Pa-cž je mnogim državam še'e takrat dober posrednik za spravo in mir, ko jim že voda v grlo teče. Zato pa je tako, kakor je.
Angiifa
s Ali Je že prepozno? VAngliji so se zbrah zastopniki Indije, da se pomenijo z dosedanjimi gospodarji Ang:eži o obliki indijske ustave. Svoj čas bi bi'i Indijci zelo zadovoljni, ako bi jim bili angleški lordi dali nekaj avtonomiji podebnega. Danes pm ponuja angleška vlada več: dobili bi
l'.i . ii.. gorenjske Korenini. Ile.eii.i Arih (90 let), Ivain Arih (86 let) in Matevž Arih (82 let) netaki Baragovega misijonarja Lovna Lavližarja. Vsi trije, zdravi, pošteni in deljiv »iv« v Srednjem vrhu pri Kranjski gori.
Vinzen/.o Azzulini je mož, ki ga je j^tuedtini
rtavdl za guvernerja državne Danke in ki imel nelahko nalogo, da vzdrži v rovno-_te ž j« italijanske finance.
Poravnajte naročnino J
Gasilno društvo na Selu pri Bledu
Slovenski rudarji, ki služijo kruh \ liygelsho-venu v llolamliji
Zelje kot plačilo za davke. Nemški listi se močno bavijo z gospodarsko krizo, ki je zadela .severno-neinškega kmeta. Osobito težak položaj je v Holštajnu, kjer so se kmetje že parkrat odpraviti in v velikih innoži-eah šli protestirat v mesta, kjer stolujejo oblasti. Iz Holštajns'ie tudi poročajo o kmetu, ki je dobil nalog, da plača davke. Mož ii i mel denarja, pa je iialcži! poln voz rdečega zelja, ki je predstavljalo vrednost predpisanega davčnega zneska, ter zapeljal zelje na dvorišče davkarije. Tam je izložil svoje blago, javil uradnikom, da je pr'pe-Ijal davek, in odšel domov. Potrdila sicer ni dobil in malo verjetno je, da bo davkarija priznala tako izvirno plačilo.
G. /vino« iVlihevc iz Dol. Logatca je obhajal nedavno čil in zdrav svoj 80. rojstni da.n. fk>g
ipn živi še do;l<sr-o vrsto let'
vlado, ki bi bi'a odgovorna le indijskemu parlamentu in še marsikaj, kar bi /tlačilo v mnogem ozira za Indijo tako rekoč lastno državnost. Pa zdi se, da Indija danes vse angleške ponudbe zavrača, ona hoče več: popolno samostojnost hoče, na kar bodo pa Angleži sami od sebe težko pristali, ker bi izguba Indije pomenila za Anglijo začetek konca svetovnega gospodarstva. Svoj čas zavrnjena avtonomia Indije, de'a danes Angležem težke skrb: . . Samcodločba narodov je na pohodu Blagor jim, ki se teja zavedajo.
Antertfca
s Razno. V Cievelandu se je smrtno ponesrečil Ivan Čape'nik iz Vižmarjev p:i M. Vidu n. Ljub!jano. Avtomobil ga je pa-vozil ravno na sv- večer, ko se je vračal iz tovarne od de'a. — V Buenos Aires je podlegel tifusu 29 letni strojni ključavničar Jynerik Zilavec iz M. Sobote. — V Clevelandu je še preminula Ivana Milavc rojena Škrajnar iz Velikih Poljan pri Ribnici. -— Nagloma je umrla istotam Aio'z;ja Žifce:na roj. Uri°el iz vasi M&rkovec pri Sv. Trojici na Dolenjskem. — Dne 4. jan. jc p.i-ied'1 John I. Grdinn umetniško prediavo v cleve'andskem slovenskem nar. domu. Na programu je bilo pet e, fodba igre itd. Med predetavo je ig"r*i tairbursški < d se k društva Ore: . — V Forest City Pa sj pokonali Ivana Osolina, roma reV'e z Gorenjskega. — 18 let je bil po nedolineni zsprf ro;ak Jožec Erjavec iz Wh'tc V; lev, Pa. le dni so ga izpustili iz zanora- — V Forest City, Pa. jc vmrl Ivan Č>rre, rojp. v fari Primskovo pri Litiji. — Srebrni ju-bi'ei rrišništva je obh»'al 17. reembr:: g. /-'ibin F. Moder, župnik na fari sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Gosno'u jubilantu rojenemu v Trebnjem, že'iroo v vinogradu Gospodovem še mno->'o bla<5os'ovIjeni}i — Operaciji za slepičem se je podvrže' Amenki slovenski operni pevec g. Sve o-/.■>r Banov ec. — Smrtno ?e je pore-rečil v Kanadi 30 letni Miha Lukanc iz Most p i Komendi.
Drobne novic z
Fit »t>š5;jon BeJcru ov nima na Poljskem nobenega oosianca.
Pet deklic je ?asula zemlja v dolini Rohne v Švici.
Rudarska stavka v Angliji je končana.
Nastale spore z Vatikanom menda hoče Mussoiini poravnati.
Framozcncm ni dovolila zborovanja v Varšavi poljska vlada.
Potres je popolnoma porušil mesto mesto Oahaka v Mehiki.
Hodi viharji so divjali pretekli teden zlasti v Nemčiji in na Angleškem.
Sovjeti pravi c, da brez ljudskega glasovanja v Besarabiji ne more biti z Romunijo miru.
Vodilni boljievik Zinovjev pojde v inozemstvo v svrho agitacije za komunizem.
Znižanje cen železa v Nemčiji — je preloženo na poznejši čas.
Več kot 10 milijonov metrskih stotov žit« je uvozila Italija od julija do decembra 1930.
41
KAJ JE NOVEGA
d Čestitam«! Te dni je poročil g.kne-zeškof dr. Gregcrij Rozman profesorja na realki v Ljubljani g. Jožefa Ovscneka z gtlč. Jciipino Žumer, učiteljico v Križati pti Tržiču. — V Kamniški Bistrici slu se vzela g. dr. Lojze Čampa in gdč. Slava Sal-nt ič.
d 80 letnico rcjslva je obhaja! te dni v Dol- Logatcu g. Anton Mihcvc, bivši državni uradnik. Živijo!
ti 70 let je dopolnil g. Leopold Jaziinr, ttiadnik v vevški papirnici. Še na mnoga U!«!
d 60 let je dopolnil 10. januarja n? jugu Jugoslavije g. dr. Franc Knavs. Naj spremlja božji blagoslov vse njegovo delo tudi bodoča leta!
d Naje potipoic. Na številna vpn.šnnja sporočamo, da imajo tudi novi naročniki pravico do podpore 20C0 Din. ako jim pogoni stanovanjska hiša ali stanovanje. Tetini pogoj je. da do 1. februarja poravnajo naročnino za ritš list za celo leto naprej.
d W carinski milimi v dravski baue-lini morajo v najkrajšem času izmed čla-ik.v tbiinski^a odbora izve liti blagajnika. V nebnim .-itičaju tu sme blaga.inilkih |K slov opravljati župan. I'i - 'bi u tazglas nalručne opisuje tl< ižtv 'i občinskih blagajnikov in njih slovunje.
d Nt v« ljudsko šteje. " V statističnem o ideiku piedsi dništvu vladi v Belgradu so U- 'r.ve vso piiprav« z.i pepis prebivalstva iti živine v državi. Ljudsko štetje bo dne mana. O tem ljudskem štetju se zelo >'vb lino t;«.pifiviia. l/ražaji, se domneve, «'a je v državi 13 milijone-.- prebivalcev, v i:< Igradn pa 253.0:;0.
d Prt ; (!c;(.I.m mladine v mesta Kme-tii-ka dtttžbu \ Ljubljani je poslala kra-licvflri vladi vlogo, v kabli prosi, ita so prepove kmečkideei; ki ni dosegla starosti 'H ki, delo v tovarnah, ker se čuti na km- -lili pomanjkanje delovne sile.
Predaja pivo je padla v Nemčiji za 40, >.;ianja za 60. vira za 15 orVotkov.
84.CD0 kcukutzov je bilo v letu 1930 v enajstih evropskih državah Priinero-rm najmanj v Avstriji in Jugoslaviji.
30.000 kanadskim kmelem gtc.ri propad radi slabih žitnih cen.
Prijateljsko pogodbo z Avs rijc je na Dunaju podpisal grški Ven'ze!os.
Zalego dtnamita so odkrili nr. več železniških postajah v Romuniji. Več postajnih nače'nikov so zato zaprli.
Egiptovski dijaki se ne smejo poročiti v tujini.
Pcliski notranji minister je pri nal, da polic, oblasti pri volitvah napram Ukrajincem niso postopale zakonito
40 stcpinj pod niTla je bilo te iJni v Mandžuriji. — Več tisoč oseb je podlsglo mrazu.
Tudi varčevanje pcmeni poostri ev ; brezposelnosti, je izjavil te dni neki ar
gleški gospodarski veščak. | 48 katoliških misijonarjev so odvedli L kitajski roparji.
Naročnina za »Domoljuba« ostane za leto 1931 enaka kot v letu 1930: posamezni naročniki, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov, plačajo ce'oletno 38 dinarjev, pri poverjeniku pa velja list le 36 dinarjev. V obeh slučajih mora plačati vsak takoj v januarju celoletno naročnino, kdor hoče biti deležen razpisane podpore za slučaj požara.
d Nt: v i banki.vci po deset in po slo dimu it v pridejo v obtok 21. januarja. Imajo napis Kraljevina Jugoslavija .
d Kmet'ki list se je našega nežnaInife.i lističa že parkrat spomnil. Kakšna ča;t za nas! List ima letos novo glavo, strelja pa št s starimi, obrabljenimi kanoni, ki tli zadenejo.
d Mehki iti lrdi razred hočejo vpeljali naši železnice. Ptvega razreda bi ne bil-, več, se nt izplača, le pri nit dnarednih vbit iti bi ostali trije razredi. Prva država v Evropi, ki je vpeljala omenjena razreda, ji bila Httsija.
d Krasen Članek je napisal o Slovencih ameriški časopis Christian Science Monitor . Nov dokaz, da smo Slovenci bili in j smo sveža veja na jugoslovanskem dre su, pa čc pride nanj še toliko mrčesa.
d 2 letna deklica in 2 letni de*:ek st oddasta za svoja. - Natančnejša pojisnih se dobe v Dccjem domu kraljice Marije, l.ipičava ulica, v Ljubljani.
d IN sv. ma? je bilo preteklo leto da> icvanih na raznih pohorskih postojankah, ki to j'h oskrbeli člani Aljaževega kluba v Mariboru.
d Dražba kož divjadi se bo vršila nepreklicno 26. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Vsi posestniki divjiii kož naj pošljejo svoje bU'go
Po vojni se je podvoj lo prebivalstvo v Alzaciji-Loreni. Tam nimajo framazoni
besede.
Za španskega kralja pripravljajo za \ sak slučaj grad v Tatrah na' Slovaškem.
639 prebivalcev ima papeževa državica.
109000 komunistov jc v Zedinjenih ameriških državah.
200 eseb zbeli vsak dan v Berlinu na
hripi.
161 milijonov prebivalcev ima današnja Rusija.
V Turčiji so odkrili organizacijo, ki je
nameravala odstraniti Kemal pašo in njegove novotarije.
Porotni prstan so prepovedali ru ki
sovjeti. Pravijo, da je znak suženjstva.
303 m je visok najnovejši nebotičnik v ameriškem Njujorku.
Ogrevalnico za brezposelne je urecl;|o me-?to Brno. Zvečer bodo dajali juho in kruh.
Veliko tovarno za čevlje sezida Bata tudi na Poljskem in v Švici.
Za otrple ude
Majhna množina SLOAN-ovega L1N1MENTA, namazana na
obolelo mesto, ublažuje bolečine in pomaga. Utiranje ni potrebno. SLOAN, ki ga koža sama upl|a, ublažuje bolečine otrplih uduv, bolečine mišic in živcev, hladi opekline in odstranja vsako sled otrplosti in bolečine.
Uporabljajte SI.OAN zoper revmotizem, bolečine v križu, iSias, bolečine v ledjih in zvinjenje ter kontuzije.
Dobi se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH.
SLOAN-ov LINIMENT
preganja bolečine.
nemudoma na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. Kot kupci so se napovedale mnoge inozemske tvrdke. Čim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se bodo mogle do-,-cči.
d Občni zbor Odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Ker se nahaja večina članov odseka v bivši mariborski oblasti, se je določilo, da se vrši občni zbor odseka v Celju, in sicer na Svečnico, 2. februarja 1931 točno ob 10 dopoldne v hotelu Evropa. Zborovanja se lahko udeleže tudi nečlani.
d Deset delavk je odpustila, dvajsetim pa odpovedala službo pletilna tovarna D. Hribar v Ljubljani.
d Brezplačno posvetovalnico za noseče so ( tvorili v mariborskem zdravstvenem tli,mu. Posluje vsak petek od 4 do 5 popoldne.
d 42.514 sv. obhajil je bilo v.letu 1930. v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. (
d Zaklad na dražbi. V gradu v Gornji Radgoni so odkrili zaboj z razno srebrnimi -v vrednosti 30.000 Din. Ker je lastnik zaklada v sorodstvu z raznimi upniki, jo sod-nija odkriti zaklad zaplenila in je bil razpredali na javni dražbi dno 19. januarja t. I. V zaboju jo bilo 59 komadov razne srebrne posodo, svečniki, lustri, sanmvarji in steklenice s srebrnimi obročki.
d Otroka je pustila nn mariborskem sodišču žena v preiskavi se naliajujočega Ludvika Homerja. Je izginila neznano kam. Sedem tednov staro dete je prevzela mostna občina.
d Na laž postavljeni. V našem narodu v Sli.venski krajini jc nedavno neko napredno časopisje pisalo, kakor da bi bili na severni meji Jugoslavije sami nasprotniki naše države. Ko je bil te dni ban dr. Maru-šič v listi deželici, ga je med drugim urednik .Sovin vprašal, kako sodi o vsem tem gospod ban. Ta je odgovoril: ; Po pravici Vam povem, tla moram svoje mišljenje popraviti in sem izredno zadovoljen, da ni vse tako, kot se je pisalo. Obsojanja vredno je (lelo raznih prenapetežev.« Kogar i se tičejo besede g. bana, naj 86 sedaj prime za "os.
d Po novem notarskem zakonu bo v I k sni in Hercegovini 56 notarskih mest, od teh štiri v Sarajevu in dve v Moetaru. Med najvažnejšimi zahtevami Slovencev je bilo pred vojno podržavljenje notarijaia.
d Za dom revežev. Težko, toda hvalevredno nalogo si je nadela mariborska Krščanska ženska zveza: postaviti revežem lep dom, v katerm bodo imeli svoje zatočišče dela nezmožni starčki in starke ter obubožane družine, pa tudi po nelastni krivdi obubožani poedinci. Poleg stanovanja bi najpotrebnejši imeli v Domu revežev tudi hrano na razpolago. V svrho uresničenja tega načrta priredi Krščanska zveza dne 3. maja tombolo.
_v d Za mednarodno letalsko pristanišče v Ljubljani sta se te dni zavzela v Belgradu g. župan dr. Puc in g. podžupan Profesor Jarc. Pravijo, da bo!
d ZagrebSki živalski vrt (Zoo) ima polno vsakovrstnih živali: Kamele, leve, slona, bele medvede itd., katere je treba krmiti vsakega posebej na svoj način. Dno
17. t. m. se bo vršila dobavna licitacija za ! krmo zverem. Treba .bo za dobo enega leta sledečih stvari: 7000 kg koruze, 45CD kg koruznega zdroba, 550 kg koruzne moke, C800 kg ovsa, 4CC0 kg krompirja, 100 kg ri-ža. 400 kg sladkorja, 12 kg čaja, 8000 kg črnega kruha, . 14.000 kg konjskega mesa, 500 kg pšenice, 100 kg ječmena, nad 1300 kg raznih semen, 200 kg pšena, 50 kg mravljičnih jajčec ter velike množine sena in zelenja.
d Nižje in srednje kmetijske šole namerava ustanoviti kmetijsko ministrstvo. Mi želimo samo to, da bi vsi, ki bodo te šole obiskovali, tudi dejansko in z lepim zgledom delovali na rodni grudi.
d Dvigalo v zvonik. Menda bo zagrebška stolnica prva v državi, ki bo dobila lastno dvigalo. Za to dvigalo, ki bo najmodernejše, kakršno je menda tudi v Vatikanu, so se odločili zato, ker je med meščani, pa tudi med tujci, ki prihajajo v Zagreb, vedno več zanimanja za gledanje iz stolpov zagrebške stolnice. Dvigalo bo lahko hkra-tu vleklo v vrh zvonika 10 oseb. Upajo, da bo dvigalo že prihodnji mesec sposobno za promet. Z dvigalom se bo mogoče dvigniti 70—80 metrov visoko v zvonik.
d Za kraljevsko palačo v Zagrebu je kupila mestna uprava Pongračevo posl&p-.je. Izvršili bodo neke potrebne prezidave.
! d 50 let poteče letos, odkar je prišel Split v Hrvatske roke. Jubilej bodo svečano praznovali.
d 24 milijonov kilogramov tobaka bodo letos zasadili v Jugoslaviji.
d Delo je ustavilo večje število gozdnih podjetij v Bosni. Podjetja izjavljajo, da težka kriza v lesni industriji ne dopušča na-daljnega obratovanja. Državna podjetja v Dobrlinu in Drvarju še delajo.
d V Belgradu jc umrl bivši minister Velislav Vulov it.
d Izgotovili so v Belgradu zakonski načrt o delniških družbah in so ga odposlali vsem gospodarskim organizacijam v izjavo.
On: To-le meso ni kiiluino. ti iti riž niti krompir.«
Onu (pred kratkim poročena): »Ravnala «0111 se po kuharski knjigi. Ker pa se oni recept glasi za štiri osebe, midva pa sva le dva, sem vsake stvari vzela le polovico in tudi le polovico <"ii«a kuhala. Snj je prav tako, ali ne?«
d Za otvoritev zimskih kmetijskih tečajev je odobrilo kmetijsko ministrstvo 20 milijonov dinarjev.
d Za novega ravnatelja Narodne banke v "elgradu je bil 17. jan. izbran dr. Milan Protič, dceedaj vršilec dolžnosti generalnega ravnatelja. G. Protič je sin pokojnega vodilnega politika bivše narodne radikalne stranke Stojana Protiča.
d Pravilnik o nadziranju pitne vode jc izdalo ministrstvo. Hoče zatreti kužne bolezni, ki jim je vzrok slaba pitna voda.
d Zastavo Jadranske straž« so razvili preteklo nedeljo v dvorani oficirskega doma v Belgradu. Kumovala je Nj. Vel. kraljica Marija.
d Jugoslovansko društvo za zatiranje raka je imelo 18. januarja svoj občni zbor v naši prestolici. V upravo je bilo izvoljenih tudi par slovenskih zdravnikov.
d 209 milijonov dinarjev vlog je bilo koncem decembra 1930 pri Poštni hranilnici.
d Povišanje produkcije v Fordovi tovarni avijonov. Iz Detroita nam poročajo, da je tamošnja Fordova tovarna avijonov podaljšala delovni čas na 24 ur dnevno. Dela se dan in noč, da se pravočasno iz-vrše vsa naročila, ki so dospela v zadnjem času. To se smatra za posledico nenadnega uspeha, ki ga je dosegel veliki Fordov avijon, ki je postavil nov rekord v brzini, ker kakor je znano, je uspelo šefu-pilotu Ford-Motor Company gos p. Leroy Manningu, da je 29. septembra dosegel z motornim avijonom, obteženim z 2000 kg, brzino 264 km na uro. Ta avijon ima vse predpogoje za dosego te brzine. Gotovo uporabljajo to posebno opremo za svoje avijone vse ameriške zračne proge, na katerih so zastopani ti motorni avijoni, S podaljšanjem delovnega časa je združena tudi nabava novih strojev,
d Na Koroški Beli je zaspal v Gospodu v 58. letu staro«tj posestnik g. Martin Noč, vzoren mož dela za družino, župnijo in občino. Daj mu Bog večni mir!
d Umrl je v Tuzli v Bosni g. Ivan Mer-var, star 73 let. Pokoj njegovi duši!
d V Ljubljani je umrla ga. Marija Pe-ganova, mati odvetnika g. dr. Vladislava Pogana. Pokojnici večni mir, žalujočim rodbinam pa noše sožaljel

za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega »SLOVENCA« plačano redno vsaj za en mesec naprej.
POSLU Ž IT E SE TE KRASNE PRILIKE VSI,
ki še niste naročeni na vsakdanjega -Slovenca«. Pišite dopisnico na upravo v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj števili brezplačno na ogled.
Vatikanska državica ima tudi svojo pcSto /. modernim telegrafskim in telefonskim uradom. Slika nam ka?e uradnike, ki brzojnvijo v svet obširno papeževo pismo (encikliko) o krščanskem zakonu.

-rllha Lukunc i/. Most pri Komendi jc 6 leti v Kanado iskat kruli«, pa sc jc v WJ liikti smrtno |H>ncsrcčil. Mati in sestra ni okolica žalu ie za pridnim in poltenim tanl<i»"
V vsako hišo Domoljuba!
Nemci in Puljaki so m \ laseh. Vse kaže, <ta hoče j o Nemci izzvati vojsko s Poljaki. Poljski diplomati pa se dobro drze. Gre zaradi narodnih manjšin v obeli državah. Spor bodo skušali poravnati tc dni pri Društvu narodov v Ženevi. — Slika na levi knze poljskega zun. ministra /a leske ga. in desni" pa dr Cnrtiusa.'nemškega zun. ministra. Nn sredi, je predsednik Društva narodov, ang. zun. min. Henderson.
Za 15.000 Din
je zavarovan od 1. januarja 1931 dalje VSAK -SLOVENCEV« NAROČNIK
d V Krškem je umrl g. Peter Poč, fcleden meščan, v starosti 80 let. Pokoj jegovi duši!
d Umrla je ga. Franca Pavlic iz Pr-
vča, mati g. župnika Antona Pavlica.
d Umrl je v zave'išču sv. Jožefa v jubljani Lovrenc Mišvelj, star 48 let. Bil skozi 20 let cerkovnik pri cerkvi sv. iklavža, fara Ihan. Vse življenje je bil est bralec »Domoljuba . Počivaj v miru!
d V Cirkoveah pri Pragcrskem je umrl aplan g. Adclf Gril. Časten mu spomin!
d Smrtno se ie ponesrečil v Clevelandu an Čepelnik p. d. Janov iz Vižmarjev pri t. Vidu n. L j. Avtomcbi! ga je povozil vnc na sveti večer, ko se je vračal iz to-jnic od dela. Naj mu bo lahka tuja zemlja.
d Lonec vrele kave je zlil po sebi šestini deček rudarja Goleša v Lokah pri Za-ji jn. Fant je bil precej poparjen, še bol j a se je prestrašil. Prijela ga jc od strahu žiast in je sit drčo noč radi božjasti pre-inul.
il Trnpelce novorojenčka ženskega ela so našli pod dupleškim mostom pred aiibuom. Takih slučajev br> še več, ako bo ženstvo v raznih modernih organi-ciiali t.dvračalo od Cerkve in vere.
d V sled dima se je zadušila 80 l< tna }hi iia Spit; va v Mai i boru.
d Smrtne se je ponesrečil invalid Ju-z Peternel, ko je pri podiranju r^aves gozdu paciel pod padajočo bukev, .' 'rolo mu je hrbtenico in je bil na mestu rtev.
d V vodnjaku je utonil 10 letni fantek nlon Skrbeč iz Topola pri Blokah.
d Gi&zna nesreča se je pripetila ne-vno v Dolu pri Ljub!jani v tovarni ub . Franca Bokal iz Kleč, sedaj v Podli 10, je pri delu zgrabil jermen ter pogrni za obleko med kolesa, ki so ga tako ztrgala, da niti en ud telesa ni ostal lenjen. Pokojnik zapušča žalujočo ženo 3 letnim sinčkom in starše.
d Mrtveca so našli kmetje vrh Golo-njeka pri Novem mestu 20 letnega An-na Jurca iz Malega vrha pri Mirni peči. eznanec ga je do smrti pobil.
d fteko si je zlomil na glavni pošti v jubljani šofer g. Majer. Ko jc hotel pognati otor avtomobila, je motor udaril kontakt r mu je zlomilo roko v zapestju. O. Majer je rišel pred par tedni od vojakov in pred enim dnom nastopil službo na pošti.
d Lep osebni avto murskosoboškega lpana g. Josipa Benko je zgorel na cesti ed Lendavo in Beltinci.
d Žalostna zgodba. Blizu Požege je dnjič ubil svojo mater 23 letni kmetski nt Josip Varžak. Po zločinu je mater za-opal blizu hiše. Mati je bila stara 53 let r je prebivala v hiši sama s sinom. Več-rat ,-sta se prepirala. Sin jo na policiji, ka-icr sc je sam prijavil, povedal, da ga je
Priporoča se prvi slovenski zavod
zatemna zavarovalnica
Ljubljana
lastni palači ob Miklošičevi in Masaryl;ovi cesti
PODRUŽNICE: ♦'i?« l'«lača Ljudske posojilnice. Zagreb, Starčevičev trt), Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. .Split, Ulica XI. puka '22, Beograd, Poincaroova 2
tisti večer mati napadla z nožem, on pa se je potem branil s sekiro. Udaril jo jc po glavi ter je bila takoj mrtva.
d Tal je udri v sobo g. kaplana pri Svetem Rupertu v Slov. goricah. Odnesel je nekaj dolarjev in kron.
<1 Sirup namesto zdravila je dal pomoli, ma neki ljubljanski lekarnar za nekega otroka. Otrck je po hudih bolečinah umrl. ■ Lekarnar je ponudil cSetu 50.000 Din od-• škednine, oče pa zahteva 150.000 Din, zato si bo pečalo z vso zadevo še sodišče.
d Radio ie prišel na (lan. Ko je šel ne-,<i delavec iskat oni dan pod župnijski l«> ztlee v Št. Jan/.u na Dolenjskem klado, je zadel z nogo v neko čudno reč: bil je radio, ki ga je nedavno nekdo ukradel tamešnje-nui gospodu župniku. Radio je bil še v dobrem stanju, masne knjižice je tat vložil v ladic, irizen ene. Pa še svoje nizke čevlje in nogavice je tat pustil pri aparatu. Vzel pa je s sebej: ene čevlje in nogavice, da ga ne bo zeblo in pa eno mašno knjižico, ki ga Ik: pi.hr Ijfala.
d Drzna tatvina. Nedavno so se ne-
i znani dolgoprstneži vtihotapili v stanovanje posestnika in gostilničarja g- Petra Goršeta iz Belčigavrha, pri Dragatušu ter pokradli: 1 zlato uro, 100 cigar, 200 ciga-j ret in vrhnjo suknjo, v kateri se je naha-i jala listnica s 1000 D'n, ki jih seveda niso | pustili. Prekanjene! so splezali skozi ckno i najprej v gostilniško sobo, od tam pa skozi vežo v družinsko sobo, kjer se je nahajala zaloga s tobakom in druge gori navedene reči. — Orožinštvo iz Dragatuša je uvedlo energično preiskavo.
d Člani Brezalkoholne prodnkcije bodo odslej dobivali vse tri protialkoholne liste v j Sloveniji: Prerod, Mladega junaka in Jutra-■ njo zarjo stalno brezplačno. Kdor želi pri-I stopiti kot član (-ica), dobi vsa pojasnila j brezplačno pri Brezalkoholni produkciji v I Ljubljani.
j d Kdor želi otvoriti brezalkoholno go-; stilno, pa se boji ovir, ki se mu od raznih ! strani delajo in ne ve, ali bi se mu to izplačalo, naj se obrne na Brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, Komenskega ul. 36, kjer dobi vsa potrebna pojasnila brezplačno. V dravski banovini je že nad 120 brezalkoholnih gostiln.
d Naše žene in dekleta sc vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego telesa in lepote, higijensko čisto in temeljito deluioče Elsa proizvode lekarnarja Fellera. Za kožo: Felierjevo pomado za zaščito lica in kože »Elza-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Felierjevo Elza-Tan-noehina pomado za rast las, 1 lonček 12
Din. Za naprti poslanih 40 Din se dobi 2 lončka pomade brez vseh daljnjih stroškov. Fellerjeva Elza mila zdravja in lepote, in sicer: lilijino-mlečno milo, lilijino kremo milo, rumenjakovo, glicerinsko, bo-raksovo in katranovo milo ter milo za britje, 5 kosov \poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem, pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 16, Savska banovina.
d Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grenčice doseči -izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josei« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revraatizem, kamena ali sladkorna bolezen. Dobiva se »Franz-Josei« grenčica v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Radio.
\ Mik delavnik: 12.13 Pl:.šče. 12.4"! Dnevne m>ii. n.OOCsis. plošče, Ikvi/ii. 17.30 Radio ork., 22.dll Poročilu iti časovna napoved.
Četrtek. 22. jnn.: 17.10 Otroška ura. 18.(10 Plošče. 18.30 Gimuu.stične vnje, 19.00 Srbohrvaščina, 19.30 Prenos i/ Urno: Gotimic Moruna.. opera. — Petek, 25. jnn.: 18.30 Umetnost v vsakdanjem življenju, 19.00 Francoščina, 19.30 Gospodinjska ura. 20.0(1 Šah, 20.30 Pevski solistični večer: sodelujeta g«, škvarču - sopran in g. Živko . tenor. — Sobota. 24. jnn: 17.30 Plošče. 18.00 V dolini gradov, 18.30 Radio-orke-M( r. 19.30 Angleščina, 20.00 Poglavje iz filozo-11 je, 2(1.30 Uuet sluvenskili narodnih (Meze-Go-lob), g. Rakuša igra harmoniko, g, Župcc poje prle. ke pesmi. — Nedelja, 25. jan.: 9.00 Kmetijska ura, 9.30 Prenos cerkvene glasbe, '10.00 \ei\sko predavanje, 10.20 Gospodurski odnosa ji med Jugoslavijo in Grčijo, 11.00 Radio-orkester. 15.00 Kmet-ka žena. 15.30 Prenos iz Koroške Bele (Koncert pevskega zbora Svoboda«. 16.30 HuirioriVtičlio čtivo, 17.00 Baludski: »Težke ribe — veseloigra (št. Jakobski gied. oder). 20.00 Mirko Proinelč i>oje šla>gerje, Radio-orkester. — Ponedeljek, 26. jan.: 18.3(1 It«, lijan.ščimi. 19.00 Poljščina. 19.30 O mamilih. 2(1.0(1 Prenos i/ Prage. - Torek, 27. jan.: 18.3(1 Vrti nje zemlje okoli osi, 19.00 Mladinska ura. 19.31) Nemščina. 20.00 1'lnvta koncert s klavir-jem (Slavko Korošec-fla\ta. dr. švara-klavir). Riullo orkester. — Sreda, 28. jan.: Opoldanski program odpade. 18.30 Historija razvoja mest-ii-il» zgradb, 19.00 Ruščina. 19.30 literarna ura. 20.00 Slovenska narodna pesem, in njen slog. 21.00 Radio-orkester.
Kaj je lx>lj primerno?
Neki list vprašuje svoje čitatelje, naj mu povedo, kako so zadovoljni z radio-programih Dotični list pravi potem, <!a je bil radio na Sv. t reh kraljev dan preveč: — cerkven! V imenu več radio-naroči likov [Ki izjavljam, da smo zelo zadovoljni /. radio-programi in da so bili ravno za božične praznike zelo primerni našemu prazničnemu razpoloženju. ;Ni nam dosti za praznike samo potica in dobra jedača! Hoče. ino. da praznuje te nebeško lepe praznike tudi naša duša. Ali ni to mnogo bolj primemo kot pn. da neki kmetijski referent ukaže za na ta praznik pregledovanje plemenskih krav po hlevih, kar se je nekje res zgodilo? — Ali pa. <i(i pride inesiir na sv. dan žiiino kupovat? Naj ti gospodje no žalijo naših gospodarjev, ki se zavedajo svetosti praznika.
Hranilnica na Jesenicah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš denar
Uradnje vsak delavnik od 8.—12. in U,—17,, v nedeljo od 15,—17. ure.
7l
Mu..j« Kaidoševa jc zastrupi.:i -v ..J« g.i moža lui u-io sta.« iiiluvi».i .klena liuiinet in svojega sina. Obsojena jc bila n« smrt. Te Parizu, še ve lim si sum« služi kruli r -1 i sr. j'.n \ Budimpešti obesili	kni»wvramV
Novi oceanski letalski žrtvi: ameriška p.lotinja r7 Mar' — r°|aai io imenujejo »letečo vdovo« — m angleški letalski poročnik Maclaren, ki sta na svojem poletu čez Atlantik s svojim letalom »Itadevvind« brez sledu izginila.
Najlepša Purizniiku ji- menda gdčnu Viviune Ortmans Vsaj pri volitvi je dobila največ glasov, lahko je biti leip v brezdelju i,„ pri polno obloženi mizi. A še večje časti in mošto-vanja »o vredne naše zgarane in trpeče krneč-ke ,,n deluvske matere ki jim je trpljenje m skrb za vsakdanji kruh številne družine za-črtal« globoke gube v obraz.
Kinetska /veza zastopa koristi kmetskega stanu !
Finec O,s i liniiberg znu no ledu aik« J hitro drsati, d« j>rido v 42 sekundah 5011 '» 1 'lil leč
iKiinei h oče.i o poslati takole raketo lin luno. Bomo videli, če bo -
icn/.ij« Hoinsek, ki že 30 let služi pri i ij-I niči Petcrtnan. pošluriei v pokoju. Sedaj ji | »odi in opravlja g<rs|iodarstvo v Puštiilu |>ri I > kol'j i Loki, preje je pa pri njej v l)r'.u 17 ki j nosila pošlo. Bog daj pridni in /.vesli služkinji i še mnogo let!
Skopmšni bankir jo |>o/»til k sebi svojca E knjigovodjo ter mu s j naroči I, <la je blagajnika -odpustil ter njega |>ost«vlja na to mesto. Knji-1 govorija je bil seveda zelo vesel ter je »pra-i šal, za koliko se mu bo ludi plača |>ovišnl.!,
• Nič,« jc odvrnil skopuh. >|>ač pa boste j imeli odslej sami s\o.jo kljuko, knmor boste j obešali klobuk.*
Hadovan Hrastov:
Sprehodi po tuj?h kraiih.
(i. Prvi vtis o Nemčiji.
Nemčijo s-i radi predstavljamo kakor veliko državo, kjer je sodobna tehnika na višku, kjer vlada v deželi red, čudovita pridno«), vsrp.vs d težnja za napredkom, za popolnostjo. Ilkratu si Nemčijo mislimo kakor zemlio visoke kulture ler prirojene inteligence.
Zategadelj je tudi mene močno mikalo videti to zemljo; državo, ki je b;la povzročila svetovno voj.io ter bila potem prav zato ponižana cd zmagovalcev, ki so jo popolnoma štrli in pritisnili k tlom. V vsem tem je sicer le malo resnice, toda svetovna diplomacija je lo reč vzela kakor dejstvo in na tem dej-slvu e bila končana velika vojna, sklenjen mir ter izgrajena nova Evropa v svojih s danjih mejah in oblikah. Nemci simi pa si prav močno prizadevajo, da raz sebe zbriši jo madež povzročitelja svetovne vojne. Ni jim namreč vseeno, kako bo pisala o njih svetovina zgodovina čez desetletja, stoletni in pozneje.
Pa vzemimo, da je bila Nemčija tudi res premagana, — strta prav gotovo ni bila. Bila je pač ponižana, potlačena k tlem, v vrsti držav je bila ona brez bi sede, brez veljave. To vse je res. Ampak prav l,iko je res, da si je Nemčija čudovito hitro opomogla, da e v letih po vojni, ko je bil ves svet velika podrtija, ena sama razvalina, pokazda velikansko samozavest, ogromno voljo, vso silo uapo-rov, da sn izkoplje iz vseh težav in nadlog. Zmagovalci so Nemčiji naložili silne dajatve in bremena; u jmi odškodnina, ki ji je bila prisojenu, je bila ogromna. Že števiUie, Vi so segale v milijarde in miliarde ter za d< sedli tja naprej, so bile strašne. Ko smo v listih povojnih dneh brali o tem, se je mars:l«lo z začudenjem in z nejevero v srcu spraševal: ali pa je to mogoče? Ali bo Nemčija to zmogla?
Nemci sami pa niti za hip niso omahovali. Obmolknili so in zgrabili za delo. Kriza je sledila krzi, denar je bil že skoraj brez veljave, šteli trso več nili po sto iu t;S"č. marveč samo še na milijone in milijarde. Toda obupali niso. V is'em času so njihove tovarne delovale noč in dan: dan za dnem sc jc vrstil, toda Nemci so v redu, solidno in (Vdovi I o hitro odr.ajtovali svoje ogromne dolgove državam zmagovalkam. Ta odrajtovanja se vrše že vseh drset lel po vojni, pa niso majhna. Tudi naša dr-ž'va je dobila in še dobiva na račun vojne odškodnino zelo dragocene dobrine v lepih vrednostih; največ različnih stroev, mostov, železniških vagonov, lokomotiv in p"dobnega.
In pri tem Nemčija s ima doma nikdar ni estala zanemarjena. Vsepovsod vidite znamenja blagostanja. napredka,
Na meji, ko smo zapustili Tirolsko v Avstriji ter zavezili na Bavarsko v Nemčiji, nam irso delali prav nobenih težav. Revizij" sploh ni bilo v vla''u. Zulo nam tudi na prvi nemški prstnji. kjer e vla.k obstal, n:so prav nič branili, izstopiti iz vlaka, kakor (o delajo, recimo pri nas, ko se pripelie kdo iz lujine na Jesenice, na Rakek, v Maribor Nobenega '.namenja nikier. da smo sploh prešli kakšno državno nioio. Iraneniati so le električno lokomotivo, pri-progli drugo, dobili smo drugo vlakosprcmno os°bie - lo ie bilo vse. V bistvu sta Nemčfia in Avstrija ž" združeni, čeprav s'a to na papirni, p-< tudi s:eor dve povsem samostojni in neodvisni državi. Sorodstvo duha in jezika združuje obe državi: meja vmes je le zaradi lepšega, radi svetovnih diplomatov in politikov, ki no marajo, da bi se ti dve državi tudi dejansko združili v eno samo. Bila bi to prevelika s!'a, premočna država, ki bi lahko zelo ogrožala druge maniše države okrog. Vendar pa ie le vprašano. kdai samo se bosta obe državi tudi dejansko strnili v eno.
Če in kadar bo elo tega res priš'o, sodiio politiki, da bo tudi za našo državo prišla Roreinemba meja v postov. Prinnsti nam bo morala Koroška. ki je prrel desetimi leti pač glasovala za Avstrijo, nikdar in nikakor pa ne zn Nemčijo.
Toda te stvari so še daleč.
Mimo niih tra le ne more Človek, ki se prvič pripelje v Ne«iČ,'io ter mu ie hkratu mar svoie do-mačiie, pa izirubliVnp Koroške. Te misli se vrivajo človeku kar same od sebe.
>fenw pa nosite ta kos oneke s seboj?«
»Svojo hižo prodajam in to-le je pa vzorec.«
PO DOMOVINI
Novice
(Dovje)
Smrtno se jc ponesrečil I", t. m. v gozdu pri sekanju lesa delavec PeteiTel Janez. Zapušča vdovo in tri otroke. — Istega dne si je v Mojstrani zlomil nogo neki Žagar — Kat. prosvetno društvo na Dovjem je otvorilo kn jižnico. Ima številno zbirko lepih knjig, l/.po-soj u jc jih proti nia.jh.ni odškodnini.
Novice.
(Gorje pri Bledu) V minulem letu se je smrt tudi pri nas večkrat oglas,la. Iz vrst Kat. bralnega društva je vzela kar 5 članov: Valentin Hudovernik, ustanovni član društva in naročnik »Domoljuba* odkar izhaja. Vinko Jan je prišel z boleznijo od vojakov pi je moral v večnost. Potem učiteljica gdč. Fereziija Jalen, zelo priljubljena pri otrocih in odraslih, ustanoviteljica gospodinjske šole v Gorjah in vneta delavka v našem društvu. France Ženiva, ključar župne cerkve im dolgoletni društveni član, je padel tuko nesrečno, da je po par urah umrl. Nazadnje smo pa izgubili še g. župnika Jožefa Knific. Zaradi tnaie operacije na roiki so po kratki bolezni o.ihli v večnost ravno za božične praznike. Umrli sei v ljubljanski bolnišnici iu bili prepeljani v Gorje ter pokopani kot prvi duhovnik na novem pokopališču, katero je bilo zgrajeno za času njihovega župnikovanja. Dasi so bili že bolj v letih, so se vedno radi udeleževali druištveniili prireditev. 14 dni pred smrtjo so nas iui občnem zboru še bodrili k delu in vztrajnosti za katoliška načela. Takrat so bili tudi zadnjič med nanui. Omogočili so nam tudi izgraditev našega prosvetnega doma.
li. januarja je umrl Jurij Koželj podoma če Mlinarjev iz G robca v 25 letu starosti; kot igralec je večkrat nastopni na društvenem odru. Naj počivajo v miru! — Lesna kriza se tudi pri nas pozno. Los iz državnih gozelov še vedno ni prodan. Vršile so se večkrat licitacije, pa nikoli ne pride do kupčije. Vozniki čakajo na vožnjo, delavci na žugali so brez elela! Za Gorjance ni letos IVkljuka več zlata skleda, kol je bila dosedaj.
-f- Martin Noč (Koroška Bela) Dne 13. januarja je umrl na Koroški Beli posestnik Martin Noč v 58. letu starosti. Bil je vzor katoliškega moža, katerega življenje je bilo posvečeno neumornemu delu za družino, župnijo in občino. Bil je cerkveni ključar. Delal je v cel; vrsti odborov. Bil je član občinskega odbora, član krajevnega šolskega odbora, bivši član krajevnega cestnega odbora, bivši predsednik podružnice Kmetske zveze in odbornik Kmetijske podružnice. Bil je prvi predsednik Katoliškega prrsvetnega društva, pri katerem je delal nrd 30 let. Pa tudi pri gasilnem društvu se je plodcnreno udejstvoval. Pegreb pokojnika je pokazal, kako priljubljen je bi! med ljudmi. Pogreba se je udeležila šolska mladina z zj-stavo, ognjegasoi z zastavo, Katoliško pre« vet no društvo z zastavo, občinski odbor z županom na čelu iin cela vrsta prijateljev. Na grobu se je od pokojnika poslovil bivši župnik na Koroški Beli g. Košir, v imenu Katoliškega prosvetnega društva pa kaplan g. Demšar. Pevski zbor KPD pa je zapel več žaleetink. Blag mu spomin! — Za občinskega blagajnika je bil izvoljen pri občinski seji 11. januarja Janez Vidic, tovarniški delavec iz Koroške Bele. — 15. januarja dopoldne je bila žalna seja občimsikega odboru povodom smrti Martina Noča, požrtvovalnega občinskega odbornika. Pri tej seji se je odločilo, da namesto venca podari občina 500 Din za reveže!
Poroka. — Društvo.
(Žiri)
Dne II. januarja se je poročil posestnik g. Ivan Potočnik iz Doliručeve z gdč. Pepco Juroa iz Bovta. Želimo jima innogo sreče in blagoslova! Kat. prosvetno društvo na Doibra-čevi priredi 25. januarja veselo burko: »Luni-pacij Vagabund«. Začetek ob 8 zvečer. Na sporedu je tudi petje cerkvenega pevskega
zbora pod vodstvom g. Je>l>sta.. Vstopnice dobite pri Ivanu Seljaku v Stari vasi, in v Donvu pol ure pred začetkom. Vabljeni vsi!
Novice (Selca n ad ško I j« Loko) Na Pertovču. pri Selcih je umrla 17, jai. 1931 Frančiška Pavlič (Lukova mati), stara 70 let. Pokojniica je bila tiha, marljiva, pobožna in postrežljiva žena; njeno gostoljubje so uživali premnogi turisti, ki so se dvigali' na Ratitovec. Deset let je gospodinjila pokojnemu dr. Kreku, ko se je v počitnicah mudil na Pertovču in stanoval v Lukovi hiši. Bog ji vse njene dobrote bogato poplačaj! Vsem. ki so jo poznali, priporočamo pokojnico v blag spomin. — Od 15. <lo 18. jan. 1931 so se vršile v Selcih' duhovne vaje za dekleta, ki jih je vodil g. pater jezuit L. Lederhas. Dekleta so se duhovnih vaj marljivo udeleževale v prav velikem številu. Daj Bog, da bi ne bilo zastonj!
Smrtna kosa (Suha pri Kranju.) Dne 13. januarja je umiri posestnik Janez Bo-Star, star 66 let. Bil je vseskozi zvest naročnik »Domoljuba«, ki ga je vedno rad prečital. Pred petimi meseci mu je umrla žena, edini sin pa mu je umrl na pos'edicah vojne. Svoje dobro srce je pokazal s tem, da se je z volili spomnil revežev, domače ter farne cerkve, ljudske knjižnice »Belca« ter domačega gasilnega društva. Bil je zelo dovtipen človek ter je s svojim humorjem razveselil vsakega človeka. Kako je bil priljubljen med sovaščani, je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi vaščani. Naj v miru po'ival
Gasilci
(Smlednik)
Gasilno društvo si jc nabavilo letos 125 m prvovrstnih cevi, tako da znaša skupna dolžina cevi preko 300 m. V bodoče nameravamo nabaviti tudi motorko. V ta namen bo priredilo letos če le mogoče (seveda z elovolienjem Prosvetnega društva) več predstav v »1 )ruštvenem domu«. V nedeljo 25. jan. in I. fel>r. ob 3 je prva predstava: »Čevljar baron«. Vabimo domačine in okoličane, naj pridejo k tej veselo-igri.
Novi grobovi •
(Moravče)
Umrl je 4. t. in. ugledni posestnik Ni-Kolaj Cerar v Zalogu pod Sv. Trojico. Dočakal je visoko starost 82 let. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi — Dne 10. t. m. so imkooali 92 letno Marijo Mrak izpod Limbarske gore in najstarejšo osebo iz te župnije. — V nede'io 11. t. m. pa so nesli k zadnjemu počitku Klemen če vo mater iz Tustnjna. N. p. v m.!
Prosveta
(Medija-Izilake) To nedeljo so pri nas nastopili igralci Prosvetnega društva iiz št. Gotharda z igro: Logarjeva sinova. Vsakdo, ki je igro gledal, se je ču-diil, kmko je mogoče, da sc ieralci iz gorske fare morejo tako izoooolniti! Njihov nas'op je vsr-m ugajal, škoda le. da ni bila udeležba tako številna, kot so zaslužili.
Smrtna kosa (Iška vas pri Igu) Pretekli četrtek 15. jan. smo prikopali Ma-tevž-a Žuga, 92 let starega cerkovnika pri naši podružni cerkvi. Opravljal je tudi podružno cerkev v Iški in na Gor. Igu. Dolgo let je vršil svojo službo z največjim veseljem, še pred kakimi 4 leti je bil njegov korak hiter kot 20 letnega fanta. Nekaj let sem je bil tudi med 12 jjoigri« in vsak vel. četrtek je šel v Ljubljano v stolnico. Ko je lani na veliki četrtek rekel g. nadškof Jeglič: »Na svidenje drugo leto!«, je pokojni Matevž odgovoril: »I, seveda se drugo leto še vidimo.« - In s kakšnim otroškim veseljem je vsako leto pripovedoval, kako lepo da je bilo v stolnici io potem v škofiji, in kako
8'
»golimi«. prijazen in dober gospod so skof. — Pr«! 6 leti je cbliajul še zhilo poroko. Zenn 11111 jo umrla preil nekaj leti. Za njo jo odšel še sinil po zasluženo plačilo za dolgo in zvesto službovanje. A si faruni ga bomo ohranili v najlepšem spominu! Dobri in skrbni Mežnarjev oče, počivajte v miru, ker kenrann je »asu dolgu ')_> It i ua zemeljska pol!
Zopet požar (Šmarje)
V zadnji številki smo poročali o požaru na Plešah. Ljudje se še ni-o oprostili strahu, ko začno v nedeljo 18. januarja ob 2 zjulraj — torej ravno rez en teden — zopet goreli. Pogorela sta kozolca posestnika Vidica in posestnika Delničarja. Obenem je zgorelo nekaj vozov, )>lugi, brane, krma. Goreli je začelo j>ri obeh naenkrat. Srečen slučaj je bil to, da je [liha! sever, drugače bi bila cela vss v nevarnosti. Požar je opazilo malo ljudi, ker je go-1-eJo v času. ko ljudje najbolj trdno spe in je bilo tudi megleno. Vaščani so v velikih t-krbeh zaradi vode, ker so vsi vodnjaki razen enega izpraznjeni, studenca pa ni nobenega v bližini. Požar je najbrž Kipet — tako kažejo ludi vse okoinoeti — povzročila zlobna roka. V vasi vlada silno razburjenje in ,-lrali, ker se vsak boji So nadaljnih nesreč. Želeli lii bilo, da so slvar karalo fazčisli, da bodo ljudje vsaj brez skrbi.
.lav na zahvala
(Šiuarje-Sap) Vaščane vasi Pleše, občina Šmarje ped f.jab-Ijaoo, je dvakrat zaporedoma zadela huda nesreča -- cgenj — in sicer prvič 10. januarja, drugič pa čez en leden, IS. januarja. Drugič je začelo goreli oh 2 zjutraj in je /gorela gospodarju Vid ion vsa krma in trije vozovi, g. Delničarju pa kozolec in vsa krma ter oba -loplerja . Obakrat so se naši šmarski gasilci odlikovali. Naša vns je težko dostopna. toda kakor prvič, tako •> bili tudi sedaj naši vrli ogniegasci i:? ,'maiij kar najhitreje pri ognju in so z uspehom gasili. V.-i vaščani se gasilskemu društvu najlepše zahvalimo za njegova junaško jKižrtvcvalnost 111 ljubezen!
Vede prosim«
(Ambriks)
\elikokrat čitamo. (In se delajo lliariikjo vodovodi in regulirajo vode, le za najbolj potrebni iu zapuščeni Suhi krajini že tolikokrat obljubljeni vodovod se nihče ue zmeni.
>ko ni poleti vstikili 14 dni dežja že vidita rele procesije voznikov. ki gredo po vodo jrroli več ur oddaljeni Krki. Kako pri tem trpijo lju.lje iu živimi! Kaj pa šele tisti, ki nimajo upre/ne živine! Oče gre s trebuhom zu kru-liom, mati pa, sumu pri molili otii>kih, mora več ur daleč vnd:> ni .-iti. /.c večkrat se je /godilo, da je izbruhnil požai in s<i bili gasilci ti iti o na kroju nesreče, u ker 111 bilo votle, so morali brr/jralno umakniti iu gledati, kako je požar uničeval pr.slopju. Ce bi bil vodovod, bi ogenj hhri, |«,;;a»ili. Kolik« mani l>i bilo pri nu.i revežev in gorja, če bi imeli picpotre-bni vodovod. _ Za t« kličemo vsem me rudni ni 111 krogom: I.smililo se uboge, zapuščene Sune krajine in •Jnju: nam vsaj vode!
Smrtna kos«
(Trebnje-
Po daljšem bolehali ju je umrl 12. t, m. v rasi Iglenik, posestnik Alojzij Kožar, star 48 let. Zapušča ženo. šliri nepreskrbljene otroke iu zelo staro mater. katerim izrekamo »ase nožnije. Bej» mu bodi milostljiv sodnik.
Novice (krško <•!> Savi) \ I(rtil 1930 j(. bilo v iiaši župniji okKoiiuih 19 parov, poročenih T parov (najstarejši ženin je bit star 7| let). Rojenih je bik. 4«' osel. in «1(:er.,2? <<*fk<;> »» 21 deklic (vmes hkratni dvojčki). Od teli je bil« 24 fa rano v iu 24 tujecv ! rojeni h v bolnišnici). Nezakonsko so bili rojeni 4 m to vsi tujci v bolnišnici in prav tako 5 mrtvorojenih v bftlnišiei. I mrlo jc v župniji 79 oseb: .hI teh 60 v bolnišnici in sicer 4<> ,»,,-«Ktli in 3» ženskih, domačih laranov je l»Uc. 24 id tujcev 35 Število rojstev t župniji (24) se Tjenra do jnke s številom mrtvih (I. J(>>9 ie
(2LZa-6	Števil« ri?
jenih (19). Neprcvideni so umrli 4 (I. 1929 pn b).
Sv obhajil je bilo v ž ujmi cerkvi riizeloljouih »500 (I 1929: 880U). Prosvetno društvo gi« je: novembra so vprizorili >(":rnošolca . decembru nam je napolnilo dvorano Japouka g. Skusi n. kmalu ie sledila igra: Zu srce in P'av<lo. preteklo nedeljo nas je vodil g. prol. Irilaii po delokrogu misijonarju Barage s ,kmptieij»m predavanjem. nrcdpustoui |m nudijo _ — kot upamo — igralci /a smeli iu kratek u- uad vse zabavno igro Babilon.. še zaspanci sc v zdramite, pa se pridite liasiiiejai! - j-.kmLa. da mnogi mladi ljudje uiii ne vedo, da obstoji v Društveni < Koran i omara »iniiitivuiii knjigami. OilprUi je vsako nedeljo in praznik jio deveti sv. maši. Proti mali odškodnini <lo!»n za di>'ge zimske večer (lo.-ti zanimivega berila.
Oa-ilna rfinštv«.
(IHil. Kamenee pri Novem me.->tu.)
Dne j. dcc. je minilo t leto odkar o lis taja naše gasil, društvo. Mctorno brizgaltio smo dobili maja in j« prav slovesno blagi .sloviti 1. junija lanskega leta. Vsem. ki so nam pomagati: Irvala! Skozi poletje smo pripravljal i za gasilni de m. Sedaj Je dom in ,-Ic'ji, hvala Rigti že dograjen. Pri dveh požarih smo delovali z nitlorko. ki je prav dtbro delovala. Sedaj v predp-adnem času ms gesped kaplan iz Prečne u'<> ga-ilrkih pesmi. Tudi igro želimo vprizorlti: Ossilei' je najbolj/' in sicer 1. februarja r Prečni v stari šoli Igro bomo skušali tudi drnged ponoviti
Smrt blag« matere (Trbovlje)
Dne J.-I, jiiminrjn smo ■pokopali 11:1 Dol.-ivcii daleč naokrog znano mamico Marijo Kosem, bivajoči! j;rl slapu Milovšek- onkraj trboveljske paslaje. Bila je mali trinajslerili otrok, od katerih jih živi še devet. .Vič dobrega ji ni nudilo življenje; bilo ji je le veriga trpljenja, skrbi, bolečin, ubošlva. trdega dela i 11 jiogosiili bolezni. Kakor je bila debra za svojo družino, tako je tudi rada vedno prilagata bližnjemu. Reveži jo bodo močnh pogrešali. Vsakega tujca je gostoljubno sprejela. Dopolnila je (it), lelo starosti, bila je IN le! zvesta druži.'a svojemu možu, a želja, da bi u čakala /Jato poroko, se ji lii izpolnila. — Žalujočemu sof ro^u in otrokom noše iskreno sažalje!
Vzor-itnhoMlikii
(Sv. Marjeta pri Rim-kih toplicah)
One januarja t. I. se je vršil pri nas po-gieli. kakoršiijega Šmarje!« še ni videla. IVko-jiali Sino NT letnega starčka hisaroniašnika l';l-varda Jaužeka. v pokoj enega /upnika tukajšnje župnije. Stari šmarjetrani (rdijo, da se še ni nikdar zbralo v Štnarjeli take> ogrinnno število IjiKt-stva. Rajni gospod biseroiiHiSnik je bil o I letu 1882. do 1S92. župnik v šmarjeH. Od I8i>2. <lo 1895. župnik v Sevnici. A ko je bila leta 189""». zopet izpraznjena šmarješka žujmija, je prišel nazaj let 0st.1l tukaj /.upnik do leta i915„ ko je vstopil v pokoj. V prve.ni desetletju svojega župnikov Ulju je postavil daleč okr./g znano iu prijazno cerkev I.urške Matere božje, katera se lep«, vidi i/ že-ieznice. A ko se je vrnil iz Sevnice, jes letu I9U5. povečal iu pri mivil žu.puo cerkev. Olie ceikvi sta njegovo največje odlikovanje, ki bo fe pu«enim rodo-vom pričal« o neumornem delovanju rajnega gospoda. l)o enega meseca pri il svojo smrtjo je še vedno opravljat jkvziio slii/.lx> lM«j., in sicer s pridigo. Nje*ov jK>gti li je bil priča njr-govega velikega dela. jva je bil tudi priča velikemu spoštovanju, ki ga naše IjiKish« izkazuje katoliškemu duiioviitkii.
Pravice iirusitnu!
(Slov. Konjice.) , l>ne 1J. jiuniarja nas je zapustila, po nalogu višjih šol. oblasti naša nadvse činlana in splošno priljubljena gdč. upravitelji,-a tuk. dekliške šole. Kakor njena gdč. sestra (ki je ravno pred enim mesecem morala od loti), tudi gdč. upraviteliie-a zastonj študira vzrok njeno premestitve in degradn-cije. Niti najmanjšega protizakonitega prestopka m zakrivila. Od svojih predpostavljenih e Tila nadvse pohvaljena. Otrokom-malčkom je bila prava mamica, v uradu vestna, izven šole pa verna kuto-kot ''ristftia	ij..dski
I S ' ~ lon",nda vs« "jcaa krivda! -Ljudstvo maje z glavami, ne razume, da v času ko vse stremi po miroljubnosti in strpljivosti, lahko uganjajo ravno pri nas gotovi ljudje svoj j.nso) ^,
Zm erne za žlvljenie
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
1'olnKouni s« vsa razburjenja mojega sna pn. tajila v boječ molk. Sramoval sem se govorili pf«| njo. Saj bi nie ne razumela. Itila je kol veiiiui žensk, nezniožnn. da bi mogla razumeti, da nisu vsi ljudje taki kot ona. da imam jaz, čeprav seni njen sin, vendar drug značaj, kol ga ima ona, da ob raznih doživljajih drugače fuvstvujem kot ona.
Ona je bila v drugem zakouu »rečna. Ljubila j« iu je bita ljubljena. V gosjMiiiu Termondu j,, našla človeka, ki bi mu bila dala vso najboljše «| svojega življenja. Meni bi biki dala tudi vse. Bil sem njen sin in zdelo se ji je |H>po!noma naravno ia umevno, da bo tisti človek, ki ga ljubi ona, ljubil ludi njenega otroka.
iu res. (iuspod Termo«.I je bil zunie pravzaprav čuječ varuh, ti« katerem nisem na zunaj iinšel nič grajevrednega. Saj je z največje) pazljivosljn skrbel za mojo vzgojo. Najel mi ji' - kiju!) temu. da sem bit zavodski gojenec učitelje za vm-stvari. t'čil sem se boriti s sabljo, jahali, pl. sili. učil sem fjiKlbe. tujih jezikov. Ves čas .»>■ jc brigal /ji vse drobue malenkosti. ,Vle>j rojstni dan smo vedno praznovali na slavnosten način. Iu še vse polno takih mnlenknsli. ki so očitno pričale o njegovi puKornosti.
Po naravi ji- bil jak« gospodovalen, a kadar je govoril z menoj, 111 nikdar zapovedujoč'1 povzdignil glasu. Niti enkrat se lii (mi svoji poroki uiti za las pregrešil proti uglajeni vljudnosti, s katero je občeval z menoj in, lii j« je mati imela z,a dokaz najglobljega s|Hištovauja iu mtanosti dn nje.
Kako .- »111 se pa jaz vedel do njega?
O« povem ua kratko: .laz ga kratko in lualu nisem mogel trpeti. Nisem mogel povedati, zakaj, iu sem molčal. Samo molčal.
Kako si je razlagala mali to dejstvo, da sem v pričo očima lak« tih in nem, da za ni' ue brigam, kar |x>ve on. da -a; držim lak« dale:' od nje, kadar je 011 zraven? Mislila je. ela sem -'lačen iu trd otrok. Iu kadar sem bit pri nji. je laku vplivala name, ela sem bil za tisti čas prepriča«, tla som res tak. Krčil in zvijat sem se. kakor preplašena žival. Zakaj mi ni prizanašala s temi preizkušnjami, ki .so povzročale, da sva si bila po duhu in v srcu vedno bolj daleč? Zakaj mi iti ob teli tedenskih obiskih, ko sem prihajal domov, dovolila, da bi bil vsaj j>et miuut z nj« san.. ila bi se gledala i/, oči v oči, da bi jo bil i/, vsega srca objel. Ink" kol Ffiu jo v resnici imel rad.
Kadar sem prišel v njen« sob«, je že bil tam gospod Teniiond. v jutranji obleki in je kadil cigarete ter bral časnike. Huin papirja, ki so ga obračali njegovi prsti, zvok njegovega glaxtt, ki mi je voščil dobro jutro, dotikljaj njegovih rok — pomolil mi je vedno sam« prste v pozdrav — vse tu je že bil« vzrok, da sem se zakrkuit v sebi, pa najsi se.in vstopil v sob« še tako dobre volje iu odprtega srca. Moja laržnje do njega je hibe tak« močna, dn se ne spominjam, da bi bil kdaj s potnim tekom jedel, kadar sem .sedel pri mizi, kjer je bil tudi ou.
Sovražil sem vse. na lijem. Njegovo modre oči, ki so bil« skoraj preveč odjirto in ki jih j" od časa d« časa uprl vame, njegovo visoko čelo, ki je bilo malo vzbujeno in ki so ga sivi la.-j« drzno obkrožali, njegov obraz in njegovo fino vedenje, ki je nasprotovalo /.močeni in težki inoji naravi. Vse to sem sovražil, prav vse. Se celo zaokrožene konice njegovih čevljev. Zdelo w mi je, da bi med lisoč oblekami takoj našel in videl tisi«, ki jo je «11 kdaj nosil. Z otroškim čuvstvom sen' tako natanko čutil, da je ta mati človek z lisicami kretnjami, s svojo dostojanstvenn.stj«, pravi mož tistega družestnegu in vzvišenega bitja, ki sem mu bil jaz, njen sin. tako malo podoben kakor ji ie bil malo podoben moje oče.
Iz molka, v katerega sem se pogreznil v času svojih obiskov, sem pazljivo poslušat vse pogovore,
vrastva tako nemoteno naprej. Sicer pa labko rc-(.emo, da je ljudem, ki imajo za glohokoverno uči-teljstvo edlnole priimek: farški hlapci, podrepniki. petoltzniki, tak vzgojitelj — trn v peti. Zalo del.vo na vse kripljp, da dobe -- svoje podrejmike. Taki so pa po njihovem mišljeiiju ~ zlata vredni. danes kličemo tem napreetujakora: kolo časa nn-okolu, evo gori, evo doli.
štev. 8.
»DOMOLJUB/, dne 21. januarja 1931.
Stran 43.
i sta ji!) očim in moti imel« med kosilom uli vc-eri0 o meni. Jedli smo čieto ob drugem času kot nkrat, ko je bil Se oče živ. Tudi obednicn jo bila rugače opremljena kot nekdaj.
In materino življenje je bilo tudi čisto dru-ačiio kot včasih. Gospod 'Termond je imel zvezo ]ed visokimi političnimi osebami, v elegantni dru-Iji j,, (i ljudje so so s hrupom zbirali večkrat na ašem stanovanju, stari prijatelji mojega očeta pa e sploh niso več prikazali pri nas. Očim in mati ta bila vsak večer kam vabljena. Imela sta konje, eč kočij. Moški in ženske, ki so zahajali k nam, ee niso razgovarjali drugega kot o zabavah, o novih gledaliških predstavah, o plesih in maSkeradah, o dirkali in o oblekah. Vsega tega včasih pri nas ni bilo, zato sc mi je dom zdel Se bolj luj kot sicer.
Sijaja in razko&jn, ki je vladalo donin, nisem luogel primerjati s svojim skromnim in bornim življenjem v zavodu, da me ne bi zahotelo. Kako bi mogel jaz govoriti o svojih malih bolestih, malih, skromnih željah in trpljenju ženi, ki je tolikokrat bila na kosilu pri vojvodinji arkolski, ki jo bila dobra prijateljica z gospo maršalovo, z dvema gro-lioama in drugimi, o čigar pojedinah in prireditvah so pisali časniki. Moja mati jc bila zdaj gospa Ter-niondova, in to ime jc imelo velik sijaj, dn sem so saino jaz edini Se spominjal, da jo bila ona nekdaj tudi vdova gospoda Kcrnelia, čigar žalostni konec so nekdaj tako natančno opisovali isti časopisi, ki so zdaj govorili o njenem sijaju.
liogvc, ali je onn tudi to pozabila? Ali s« je morda še spominjala?
Pozabljenje! Ali je res pozabljenje pravica •veta? Tako sem izpraševal z upornim, mladim srcem, ki se ni dalo pomiriti. Jaz lega nisem mogel in nisem smel pozabiti. Iu Se nekdo je bil, ki se je prav tako "pominjal vsega kot jaz, neka oseba, ki ji je žalostna smrt mojega očeta bila Se vedno grozna prikazen, oseba, ki sem ji lahko zaupal vse svoje misli in vso svojo žalost — lo je bila moja dobra in sladka teta.
Pri njej ni nobena stvar izpodrinila staro nežnosti. Kadar sem prišel poleti v Kompienj, v avgustu, da bi pri njej prebil zadnji del počitnic, sem našel vedno vsako stvar na svojem mostu, tako v hiši stare tete, kakor ludi v njenem srcu. Ostala jo še nadalje v zvezi z materjo, a to jo bilo samo zaradi mene, lo sem dobro čutil.
Tako rada mo je posluSala, ko sem ji tožil svojo žalost in vedno mo jo pomirila, da sem so vračal od nje boljši, mirnejši, bolj potrpežljiv do svoje matere in prepričan, da sem imel napak, ko sem obsojal gospoda Termondn. Zato ji nisem povedal, kaj sem naredil zoper tega človeka, ki mi je ukradel materino srce.	(Dalje prih.)
Novi kazenski zakon
(Nadaljevanje.)
Usmrtite"
Detomor. — Usmrtitev posebne vrste je detomor, t, j. naklepna usmrtitev otroka po lastni materi za časa poroda ali neposredno po porodu ali dokler traja ona motnja, ki jo pri porodnici povzroča po_od. Če jc otrok zakonski, se kaznuje detomor s strogim zaporom od 7 dni do 5 let, če je nezakonski, z navadnim zaporom od 7 dni do 5 let. Od 7 dni do pet let se pravi: kazen nc sme biti manjša od 7 dni in ne večja od 5 let.) V posebno lahkih primerih sme sodišče kazen omiliti po svobodni oceni (n. pr.: če je krivda storilke čisto neznatna).
Tudi otrok je človek, po pravu enako zaščiten kot odrasel človek ozir. še bolj, ker je izpostavljen večim nevarnostim kot odrasel človek. Zato je po kazenskem pravu prav tako morilec, kdor umori otroka, čeprav takoj po rojstvu ali med rojstvom kakor tisti, ki umori odraslega človeka. Zakaj se potem detomor kaznuje mileiše? Saj niti ni to dejanje zločinstvo, temveč samo prestopek! Poskus tega dejanja pa je sploh nekazniv.
Razlog za to je zopet v krivdi storilca. 2ena za časa poroda in neposredno po po-
rodu je v taki duševni zmedenosti, da se ji nikakor ne more šteti krivda v toliki meri kot človeku, ki v popolnoma urejenem duševnem stanju stori enako de'anje. Ta izjema pa traja le toliko časa, dokler trajajo duševne motnje, ki jih je povzročil porod. Koliko časa trajajo te motnje, to se presoja po vsakem posameznem slučaju, to presoja izvedenec-zdravnik. Čim je porodnica spet pri pravi zavesti, ta izjema ne velja več. Mati, ki bi potem usmrtila svoje dete, bi veljala kot navadna morilka, ne pa več kot detomorilka in bi bila torej hujše kaznovana. Če pa bi za časa poroda ali takoj za tem usmrtil dete oče, bi veljal kot morilec. Detomor more izvršiti samo mati in to samo v zgoraj navedenem času. (Tedaj de-tomorilca sploh ni, je le detomorilka). Če bi n. pr. kdo zavedel porodnico za časa poroda, naj usmrti dete ali ji pri tem pomaga, bo veljalo zanj, kakor da je zasnoval ali pomagal k navadnemu umoru. Zanj ne bo veljala manjša kazen kot za detomorilko! Če porodnica v označenem času poskusi usmrtiti dete, pa se ji nc posreči, bo ostala nekaznovana, dočim bo nasnovatelj ali pomočnik kaznovan po določilih, ki veljajo za nasnovanje ali pomoč k umoru
Detomor zakonskega otroka je manj kazniv kakor nezakonskega. Gotovo je, da je duševno nezakonska mati dokaj bolj uničena nego zakonska — vsaj v večina primerih. Pa to ni razlog, zakaj se nezakonska mati kaznuje le z zaporom, zakonska pa s strogim zaporom, temveč je razlog v tem, da zakonska zveza uživa posebno zaščito zakonov. Imenovana okolnost, zlasti sramota, ki čaka nezakonsko mater, njena
7/
RAZNO
Strah ciganov. Ako se podaš v Romuniji na iz-prehod daleč ven iz mesta ob kakem potoku ali reki, se ti lahko primeri, da slučajno na kakem mostu na dnu uglodaš kup razbitih posod, kotlov, po-nov itd. Iz tega lahko z gotovostjo sklepaš, da imajo cigani v bližini svoj tabor in pa da so imeli pred kratkim mrliča. Dan po pokopu pristnega romunskega cigana sorodniki vso obleko in druge gorljive predmete, katere je zapustil ranjki, znosijo na kup ter sežgo. Vso posodo in drugo lako šaro pa stolčejo ter slovesno /.mečejo v najbližjo tekočo vodo. Za tem običajem lici strah pred duhom rajnika. Prepričani so namreč. da dokler katerakoli stvar, ki jo bila last umr-l;sa, ostane cehi, ta hodi okoli, straši in prinaša nesrečo celemu taboru. V nekaterih slučajih jc to praznoverje tako globoko, da se celo konja pokojnika pokončajo, kar ie pač mnogo, če pomislimo, kaj ie ciganu konj. Cigani ni-knar ne spregovorijo imena umrlega tovariša in (,olgo časa po njegovi
Iicctor Malot:
*********************** **********^
|	Roman.
Tudi ne smete misliti, da sem nehvaležen, ker ji še nisem pisal, cdkar sva bila ločena. N
Kolikokrat sem ji hotel pisati: »Mislim nate in rad te imam iz vsega srca.. A strah, grozen strah pred Barberincm me je zadrževal.
Če bi me Barberin zopet našel s pomočjo mojega pisma- Če bi me zopet vzel nazaj! Če bi me zopet prodal drugemu Vitalisu, ki ne bi bil Vitalisl Gotovo je imel pravico, da to stori. Pri takih mislih sem imel rajši, da me ima mati Barberina za nehvaležnega nego da pridem v nevarnost, da me dobi Barberin zopet v oblast; bodisi že da me zopet proda, bodisi da moram delati pod njegovim nadzorstvom. Rajši bi bil umrl, — umrl od gladu — nego da bi se podal v tako nevarnost, pri kateri sem žo na misli nanjo postal strahopetec.
Čeprav se torej nisem upal pisati materi Bar-berini, sem vendar menil, da jo lahko obiščem sedaj, ko sem prost in svoj gospodar. Odkar pa sem vzei Mattio v svojo »četo«, se mi je zdela ta misel še lažji izvedljiva: poslal bi Mattio naprej, medtem ko bi jaz ostal skrit; on bi vstopil k materi Barberini in bi pod kako pretvezo pričel z njo pogovor; ako bi bila sama, bi povedal resnico in bi me prišel klicat, in jaz bi tedaj vstopil v hišo, kjer sem preživel otroška leta in bi se vrgel v naročje materi rednici. Nasprotno pa, če bi bil Barberin doma, bi Jlatjia prosil mater Barberino, naj pride na določen kraj, kjer jo lahko pozdravim.
Ta načrt sem koval med potjo in zato sem bil tako molčeč, ker tako važno vprašanje se mora pre-rešetavati z vso skrbnostjo in vnemo.
V resnici namreč nisem imel le skrbi za obisk pri materi Barberini, temveč tudi za to, ali bomo našli spotoma mesta in vasi, v katerih lahko kaj zaslužimo.
Zato je bilo najboljše, da sem pregledal zemljevid.
Ravno smo bili sredi poljan in smo se lahko ustavili na kupu kamenja brez skrbi, da nas kdo moti.
»Ako želite,« sem rekel Mattiji, bova tukaj lahko počivala.«
»Ali hočete, da se porazgovorlva?«
. Ali mi imate kaj povedati?«
»Rad bi, da me tikate.«
»No, prav, tikala se bova.«
»Vi mene, da, a jaz vas ne.«
»Jaz in ti! Zapovedujem ti, če ne ubogaš, te udarim.«
»No dobro, udari! A na glavo ne!«
Zasmejal se je prijazno in odkrito in je pri tem pokazal vse svoje zobe, ki so se svetili v njegovem zagorelem obrazu.
Sedla sva in potegnil sem iz torbe zemljevid ter ga razprostrl v travi. Precej časa s. ni rabil, da sem se na njem znašel, a končno sem le začrtal našo pot: Corbeil, Fontainebleau, Montargis, Gieu, Bourges, Saint-Amond in Montlu^on. Lahko bi torej prišli v Cliavanon in če smo imeli le malo sreče, nam na potu ni bilo treba umreti od lakote.
»Kaj pa je to tukaj?« jo vprašal Mattia in pokazal na zemljevid.
Razložil sem mu, kaj jc zemljevid in čemu ga rabimo. Pri tej razlagi sem rabil iste izraze kot Vitali« takrat, ko mi je dal prvo zemljepisno uro.
težka bodočnost, je olajšilna okolnost, katera more kazen primerno omiliti.
Vendar pa se je detomor že nekdaj smatral in se smatra tudi danes za gnusen čin, postavljajoč človeka na stopnjo, nižjo od živali, katera svoje mladiče z ljubeznijo varuje iti hrani. Nezakonska mati, ki se boji sramote radi svojega otroka, naj bi vedela, da bo zanjo dokaj hujša sramota žig d e t o m'o rilstva lastnega deteta, sramota nečloveške ma*ere, nego če bi otroka z ljubeznijo vzredila in vzgojila, pa bi ji to kdaj z ljubeznijo vračal.
Odpravatelesnegaploda. — Človeškega življenja zakon ne ščiti le tedaj, ko to živi že samostojno živl;enje, temveč že takoj, ko se to prične razvijati, torej že v materinskem te^su. Tudi žena (mati) sama ni gospodar lega novega življenja, ki je pričelo biti pod njenim srcem in ki bo v svojem času započelo svojo samostojnost. V trenutku spočetja je prejela dolžnost čuvati in roditi to novo življehje, ga rediti in vzgajati. Zato ie tudi poseg v življenjske pravice tega mladega življenja kazniv, bodisi, da ga ;e storila žena sama ali kdo drugi z njenim pristankom ozir. voljo ali proti njeni volji. Težje se kaznuje drugi, ki to stori s privoljenjem žene nego žena sama. Žena sama bo v najslabšem slučaju kaznovana z zaporom do treh let, dočim bo drugi, ki stori to s privoljenjem žene, kaznovan s strogim zaporom do pet ! let. Za ženo pa sme sodišče v posebno l?h-kih primerih kazen tudi omiliti, nezakonsko mater pa v tem slučaju oprostiti vsake kazni. Če pa stori to drugi proti volji žene (n. pr. da ji da brez njene vednosti sredstva,
ki povzročajo odpravo ploda), se kaznuje z robijo do petih let. Če pa žena radi tega umre (kar je pri nestrokovnjaškem postopanju in pri nekaterih sredstvih mogoče), se kaznuje storilec z robijo 5 do 20 let. Vrh tega pa more takega storilca zadeti še nekaj; če je tako dejanje storjeno iz koristoljubja (ker hoče n, pr. s tem preprečiti plačevanje alimentov), ga sme sodišče obsoditi vrh tega na denarno kazen v znesku do 250.000 dinarjev. Torej vsekakor dovolj občutna kazen!
Neke izjeme veljajo za zdravnike in babice. Ti smejo namreč že započeto odpravo (ki pa ni bila od njih samih povzročena), nadaljevati in dovršiti- Morajo pa o tem v treh dneh obvestiti pristojno oblastvo (takoj po izvršeni odpravi), sicer zadene kazen tudi nje.
Nadaljna izjema je za zdravnika, ki sme pravilno povzročiti odpravo, če je podana z nosečnostjo in nadaljnimi posledicami nevarnost za življenje ali zdravje noseče žene in je odprava la ohranitev življenja ali zdravja nujno potrebna. Toda to mora zdravnik v naprej naznaniti pristojnemu oblastvu (zdravstveno oblastvo) na podlagi zdravniškega komisijskega mnenja. V nujnih slučajih, kjer ni niti več časa za naznanitev in komisijsko mnenje, pa sme izvršiti to zdravnik sam, te je podan razlog nujne sile (če se drugače ne more odvrniti nevarnost za življenje ali zdravje v znatni meri).
Slednjič je prepovedano tudi vsako javno ponujanje sredstev, ki povzročajo odpravo ploda (n. pr. po časopisih) ali ponujanje svojih ali tujih uslug v to svrho. —
Terezija Neumann
(Nadaljevanje.)
Oznanjenje Gospodovega rojstva.
Dno 25. decembra 1927 ob 1 m i m traj se jc Terezija Neumann zamaknila, O leti a la je Oznanjenje Gospodovega roj. stva. Zdelo se ji je, kot bi bila postavlje. na pred'kočo, ki je stala na hribčku kakih 50 m od ceste in približno pol ure južno od hleva pri Betlehemu. Pašnik je bil liri-bovit in gričat. Kočica ni bila docela dva metra visoka; pokrita je bila z bičjem in bila postavljena v rob skale tako, da sla sprednja stran s tremi debelimi drogovi in južna z enim nosačem (drogom) bili odprti. Koča je bila nekako za polovico manjša od one pri Betlehemu. Osniero pastirjev je imel u tu svoje prenočišče na ločju, za zglavje so si pa deli bičje, povezano v vence. Po tleh naokoli je ležalo različnih odej in kož. V koči je bilo trinajst ovac, različne velikosti in mešanih barv. Bile so ljubljenke pastirjev kot tudi dva psa, eden srednje velik, črn, drugi manjši, rjav; oba z dolgo dlako, visečimi ušesi in repovi. Okoli koče je bilo 7 ograj s približno pet sto ovcami.
Nenadoma se je silno zasvetilo. Vsi so se prestrašili. Pastirji so brž stopili na dvor, da bi videli, zakaj se je neki posvetilo. In kaj so zagledali? Na zahodni strani koče, v oddaljenosti 8 m in v enaki višini je stal na svetlem oblačku angel, mladenič v blesteče belem oblačilu z rokavi, ki je bilo prepasano ter je segalo od vrata do členkov. Dolgi lasje so mu padali po sredi
Pozorno me je poslušal upirajoč svoje oči v moje.
Tedaj mora človek znati citati.<
; Brezdvomno, mar ne znaš brati?
»Ne.«
Ali se hočeš naučiti?
, 0j rad!
;Prav! Naučim to.
Kaj se more najti na zemljevidu cesta iz Gi-sors-ja v Pariz?- je vprašal.
>Kaj pa da, prav lahko.
In pokazal sem mu jo.
A najprej mi ni hotel verjeli, da govorim resnico, ko sem mu s prstom na zemljevidu pokazal pot iz Gisors-ja v Pariz.
Prehodil sem to pot peš/ je menil, >pa je bilo dosti dlje.f
Tedaj sem mu po svojih močeh razložil, seveda ne bog veka ko jasno, kako se na zemljevidih zaznamujejo razdalje. Poslušal me je sicer, a ni bil videti nič kaj prepričan o mojem znanju.
Ker je moja torba že bila odvezana, mi je prišlo na misel, da pregledam njeno vsebino. In ker sem prav rad pokazal Mattiju svoje bogastvo, sem vse raz-lozil na travo.
Imel sem tri platnene srajce, tri pare nogavic, pe robcev, vse v prav dobrem stanju in par že nekoliko ponošenih čevljev.
Mattia je bil ves očaran.
»Kaj imaš pa ti?« sem ga vprašal.
»Jaz imam le svoje gosli in to, kar imam na sebi «
riši TManhi?^lila b°V-%k0t Se t0 sP°dobi med *»va-A ko 5 h • 6 SrT' dva Para	ln tri robce.
uro ti l™ •VSe' b0Va nesla torbo imenoma eno uro ti, eno uro jaz.«
Mattia je hotel odkloniti, a prepovedal sem mu
odgovarjati, ker sem bil že prevzel poveljništvo, o katerem moram priznati, da mi je bilo prav prijetno.
Na svoje srajce sem bil položil Etiennottin jer-bašček za šivanje in tudi malo škatljico, v kateri je bila spravljena Lizina vrtnica. Hotel je odpreti to škatljico, a nisem mu dovolil in spravil sem jo nazaj v torbo, ne da bi jo še sam odprl z besedami:
»Ako mi hočeš ustreči, sem ga prosil, >se nikdar no boš pritaknil te škatlje: darilo je.<
»Pravi, je odgovoril, vobljubim, da se je ne bom nikdar pritaknil.<
Odkar sem bil zopet ogrnil ovčjo kožo in prijel za lmrfo, me je nekaj zelo motilo — moje hlače. Menil sem, da metnik ne sme nositi dolgih'hlač Za nastop pred javnostjo je bilo treb akratkih hlač in nogavice križem privezane s pisanimi trakovi. Dolge hlače so bile dobre za vrtnarja, a zdaj sem bil vendar zopet umetniki
Če je človek sam svoj gospodar in če mu pride kaj na misel, to tudi stori. Odprl sem Etinnetlin ier-bascek in sem vzel škarje ven.
„ ,	ko bom popravljal svoje hlače, sem
rekel Mattiju, mi lahko pokažeš, koliko znaš igrati na gosli.«	B *
»Oj, pa še kako rad k
Vzel je gosli in zaigral je.
Medtem sem pogumno zasadil škarje v hlačnico nekoliko pod kolenom in sem prerezal sukno
In vendar so bile hlače prav lene iz siv*™ sukna kot telovnik in suknja, katerih »m bi tako vesel takrat, ko mi jih je podaril oče. A nisem mS P«kvarin,, kje še, ravno napotno
Spočetka, ko je Mattia igral, sem še rezal svoiV a krlu 8en>	škarje in sem Te še no
Mattia ip igral skoro tako dobro kot VUaUs"
smrti lie uživajo jedil, kakršne je ranjki posebno rad jedel. Lo redkokdaj ali skoraj nikoli se ne najdejo na grobu cigana cvetice. Le kakšno stvar, katero je imel v življenju posebno rad, mu postavijo na grob, otroku kako igračo ali stari ciganki okajeno ponev, katero pa poprej narede nerabno, ciganu pa pipo.
Šolala iz sviloprcjk. Francozi se ponašajo, <t» korakajo v področju kuharske umetnosti na čel« izobraženih narodov in zalo se trudijo, da bi jil presenečali z vedno novimi jedrni. Prav nenavadna presenečenja pa so pripravili za svojo letošnjo razstavo v Parizu-Kuharski mojstri iz vseli francoskih kolonij so sf zbrali, da bi se predstavili Parižanom z najbolj nenavadnimi jedrni. N" jedilnih listih posebne restavracije, ki jih Popravlja, so razstavljene n-pr. poleg solate iz svilo-prejk, marmelade iz morske trave, glave sip v želeju, plavuti merskih volkov, ki jih Kitajci že davno cenijo kot delilialeso, in med ostalim »lakiran-1 raca;. To okiisno I>'lf" pripravljajo namreč-v polivki, ki sestoji v g!"1" nem iz soka firneževegs drevesa. Te delikatese
na obe strani. Leva roka je ležala na pršili, desna pa je bila dvignjena. Kril ni imel! Svetloba, ki je i/.liajala iz angela, je razsvetljevala vso okolico. Kako pomirjajoče, jasno, milo in svečano je nagovoril pastirje v njihovem jeziku. Dvakrat je pokazal z desnico v levo smer. Ko je izgovoril poslednje besede, se je prikazalo na svetlem oblačku nebroj angelov (okoli 600) enakega stasa. V nebeško lepem petju, ob spremljavi instrumentov, so ob največji tišini ponovili šestkrat napoved angelov, na kar so izginili. Pol ure so ugibali pastirji, kaj naj bi naredili. In odpravili so sc na pot proti Betiehemu. Za njimi so šle ovce — onih trinajst in dva psa. Hlev. v kate-| rem se je rodil Zvelieav, jc bil last gospodarjev teh pastirjev. Nadejali so so, da bodo našli Dete. Niso se motili; že od cesto so opazili svetlobo, ki je prihajala skozi okno hleva.
Terezija je videla, kako so pastirji molili Gospoda. Najprej je zagledala osem aio/ z. ovcami in psoma, ko so stali pred hlevom. Dozdevno najstarejši je potrkal na vratu (bila so 1.80 m visoka in 1.25 m 81-loku), na kar je prišel Jožef odpret. Pa--tirji so pripovedovali, kot sc je dalo sklepati i/, njihovega kazanja proti jugu, o tem, kar .-.o pravkar doživel', nato jc Jožef nekaj časa z. njimi govoril in pri tem pokazal na Dele in njegovo Mater. In vodil jih je k jaslim, kjer je ležalo Dete. Z izrednim veseljem in ljubeznijo so ga mo-itrili. Dejali so nekaj Mariji, ki jc biia ob S njihovem prihodu sedela desno od jasli na odeji, pod katero jc bila nastlana slama; Marija radi utrujenosti ni več mogla
stati. Po nekoliko besedah je pokazala pastirjem čilo Dete, katero je nekoliko odvila. Vsi začudeni in obenem navdušeni, posebno najstarejši, so ogledovali Detece. Pokleknili so okoli jasli in molili, Marija s pobožno sklenjenimi rokami na prsih; oblečena je bila v rjavordeče križano oblačilo s svetlorumenim zagrinjalom, z veliko oglavnico in V usnjenih sandalih. V levem prednjem kotu, na slami, je ležal plašč. Jožef jc imel roki povzdignjeni pred prsmi v višini brade, z medseboj sklenjenimi prstmi; nosil jc teninorumeno križa -sto haljo. Matija in Jožef sta imela oblačili prepasani s širokim pasom, ki je bi] enake barve kot obleka in je na videz sli-čil blagu. — Na levi strani je bil pas pritrjen, oba neenako dolga konca sla visela navzdol. Jožef ui nicl nikakega pokrivala. Precej črni lasje so mu viseli zmedeno od preče na ramena. Njegova brada pa, ki je bila srednje dolga, gosta, nc razdeljena, sc jo zdela nekoliko svetlejša. Izraz je bil miren, nežen in prijazen. Od pastirjev jc bil eden že precej star, neki drugi pa prileten; oba sta imela sivo brado. Štirje so bili v srednjih letih. Ti-lo slednji niso imeli brad, dočim eo nosili ostali bradi.-. Četvero jih je imelo glave ovite, dva sta nosila okrogli usnjeni čepici, druga dva pa sta bila razoglava. Vsem so padali lasje na ramena. Halje so nekaterim segal., do členkov, drugim do meč. Bile so prepasane. Neki so bili ograjeni, s kožami, brez rokavov, ki so segale do kolen in okoli ledij; tudi ie so bile prevezane. Drugi so nosili halje iu zraven šc kožo na ramenih. Bili so bosi, drugi v sandalih, tretji so
imeli noge in stopala povite v ovijačah. Šestero izmed pastirjev je imelo zgoraj zakrivljene palice, velikosti od 170—-190 cm. Najstarejši je molil s sklenjenimi rokami, ostali so držali roke slično Jožefu. Ta-le najstarejši jc imel ovito glavo, nosil je dolge bele lase in siičnobarvno brado; odet s sivo haljo, segajočo do gležnjev, okoli ramen mu je ležala velika sv,ptlo-rumena koža, noge si je ovil s prevezo. Vsi pastirji so bili zelo zbrani. Ovco in psa so se prerivali med njimi. Le neko jagnje je ostalo zadaj ob priprtih vratih, lino od ovac so pastirji podarili sv. Družini. Ne dolgo za leni sta jo Marija in Jožef poklonila nekemu zelo revnemu pastirju. Ov«o in jagnje, kateri sta prejela nekoliko kasneje v dar, sta prodala in nakupila nekaj potrebnih reči.
Tp se ju nehalo njeno zaiuaknjenje.
(Dalje prih.J
Prijatelj: .Kako pa si napravil, do inmS naenkrat toliko odjemalcev?«
trgovec: -Znati je treba. Kupil sem papagaju, l;i vsako žensko, ki vstopi v prodajalno, ogovori: J'a jo pa lepa.«
Varno naložite svoj denar v
Vzalemni posojilnici
v Ifubliani, poleg hotela,Union*.
Sbresiotm najupdneie.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
7 2
viriij.i '/ Fuloiiiiie, a lu-'li A trika j«' po.slala svoje posebnosti, med katerimi on« imenuje : neuiogo-■ Ta ui lr/uifeč vj.č 'Irugcjfa nego potvir« iz belili — {nov iu bučnic. "obe'i' |(;|;t
sliki' izredna plahih "ali. V Osrednji Afriki šivi zag,-.iH-tna žival o?w-l'i, ki se ji <ios!ej še 110-'"-'II rtovek n i mogel približati toliko, da bi si jo 'Hhlto dobro oglodal ali <la bi jo vsaj fotografiral. > suk sumljiv šum požene Plaho žival v beg. Oknpi -pada v vrsio žiraf in je slednjim zelo sltijia, je pa ztialiio manjSa Ptircdo-
slovei so jo d krili in zabeležili šolo leta ltOt. Briteki muzej je nedavno 1'cslal v Afriko odpravo, J" naj bi fotografirala to boječo zirafo.. Odposlanstvo se jo par mesecev potikalo po pragozdih, ali naposled se jo morala vrniti brez vs-ke^a uspe-i'a. l'ae pa se je posrečilo napraviti prav posrečeno slike okapija lovcu Niden-lioutu iz Ugande. Preoblekel se je v kožo orjaškega divjega mrjasea in se nalrl z njegovo m?.sijo.
««J preobleki je prišel u.«o blizu boječemu oka-PiJu ui ga lepo fotogra-"ral od vseh strani.
1'ioskai sem mu iu ga vprašal: Kdo pa te jo naučil igrati na gosli?;: Nihče, nekoliko vsi, največ pa som sc naučil
sam.
Kdo pa ti jc pokazal note?
• Not nc poznam, igram le po posluhu.
■ Naučim te jih. Mar ti znaš vse? . Saj moram, ko sem poglavar čete!:
Vsak umetnik ima nekoliko samoljubja: tudi,jaz sem hotel pokazali Mattiju, da sem glasbenik.
Prijel sem za harfo in da takoj žanjem velik uspeh, sem mu zaigral svojo imenitno pesem: Fencsla vascia e palroua midele.
Tedaj mi je Mattia kot se to spodobi med umetniki, vračal poklone s ploskanjem: on je bil talent, jaz sem talent, torej sva bila vredna drug drugega.
A nisva si mogla kar naprej delati poklone; zdaj ko sva igrala zase, za najino veselje, sva morala igrati še, da zasluživa večerjo in prenočišče.
Povezal sem torej culo in sedaj jo jc Mattia naprtil na rame.
Naprej torej po prašni cesti. Ustaviti sc bomo morali v prvi vasi, v katero pridemo in igrati: ^Nastop čete Remi.«
"Nauči me tvojo pesem,« mi jc rekel Mattia, spela jo bova 6kupaj in mislim, da te bom znal spremljati na gosli, to bo prav čedno.«
.Gotovo bi bilo to prav čedno in .slavno občinstvo bi moralo imeti kamen namesto srca, ako nas ne bi obsulo s soldi.«
A ni prišlo tako. Ko smo prišli v vas, ki leži za Villejuif-om in sva ravno iskala primeren pro6tor za našo predstavo, smo prišli mimo velikih vrat kmetije, katere dvorišče je bilo polno nališpanili ljudi, ki so
vsi nosili šopke cvetlic povezane s trakovi in zataknjene pri moških v gumbnico, pri ženskah pa v ne-drijc. Kaj lahko si videl, da so praznovali ženitovanje.
šinilo mi jo v glavo, da bodo ti ljudje morda veseli igralcev za ples; takoj sem vstopil z Mattijo in s Capijem na dvorišče in sem s klobukom v roki vljudno pozdravil (kot je bil pozdravljal Vitalis) ter sem najbližnjemu stavil svoj predlog.
Bil je to debel dečko z obrazom, rdečim kot opeka in z visokim trdim ovratnikom, ki ga je rezal v uhlje; videti je bi) prijazen in miren dečko.
Ni mi odgovoril, a ves se je okrenil proti svatom, vtaknil dva prsta v usta in je tako silno zažvižgal, da se je še Capi prestrašil.
Hej, vi drugi, kaj pravite k mati godbi? Glejte, ravno so prišli ti mali umetniki.«
Da, da, godbo, godbo! so klicali moški in ženski glasovi.
V vrsto za četvorko!«
V nekaj trenutkih so se plesalci uvrstili sredi dvorišča, da je perutnina begala na vse strani.
Ali si že kdaj igral eetvorko?« sem potihoma in v laškem jeziku vprašal Mattio, ker me je precej skrbelo.
.Da.«
Pokazal mi jc eno na violini in slučajno sem jo poznal. Bila sva rešena.
Potegnili so lojtrnce iz škednja in nama veleli, naj sedeva gor.
Čeprav Mattia in jaz še nikdar nisva igrala skupaj, je šla četvorka vendar precej dobro naprej. Po pravici rečeno pa tudi nisva igrala za občutljiva in izbirčna ušesa.
>Ali zna kateri izmed vaju trobiti na rog?«
»Da, jaz,« je rekel Mattia, »a niuiam ga.«
Jurijev sejem
Na dan svetega Jurija je v Breginju vsako leto velik sejpto. Od vseh strani pridejo sejmarji, kramarji, kmetje z raznimi pridelki, prašiči itd., največ je pa seveda radovednežev, ki pridejo le čas preganjat in pa — popivat. Na dan svetega Jurija je tudi Rekarjev Blaž vsako leto pripeljal na prodaj, kar je lahko pogrešal doma. Ker so bili njegovi prašički dobre sorte in tudi druga njegova roba ni bila slaba, so ga Breginjci že poznali ter hitro pokupili, kar je pripeljal.
Tudi letos je Blaž napregel, in sicer prav zgodaj, kajti do Breginja je bilo dobre tri ure daleč. Tovor topot sicer ni bil težak, tem bolj pa neroden in neprikladen. Imel je namreč še nekaj medu odveč, katerega je natočil v velik lonec in pa šest, po pet tednov starih prašičkov, ki jih je hotel prodati. Na voz je naložil zaboj, vanj pa natresel ovsene slame in ajdovih plev, v katere je znosil vseh šest prascev, zaboj pokril z leseno ograjo, katero si je že predvečer pripravil. Vrh zaboja je postavil lonec z zlatorumenim medom, ki je bil pokrit s papirjem in z motvozom prevezan. Čez vse to pa je pogrnil konjsko odejo, k»jti jutra so bila še hladna in pujske bi utegnilo zebsti. Sedel je na voz in pognal. Med vožnjo je računal, koliko bo izkupička in si končno v rano jutro zažvižgal ono znano »Kovači so berači«, kajti Blaž je bil tudi muzikaličen. Počasi je šlo dalje in Blaž «e je zadovoljno oziral po prostranem polju.
Na vozu, ali bolje rečeno, v zaboju pa se je medtem pripetilo nekaj prav zabav-
nega. Ravno na onem mestu, kjer je stal lonec z medom, je molel kvišku zelezen žebelj, kateri se je med vo ijo vedno bolj zajedal v lončeno dno, tako da je polagoma nastala luknj'ca, potem pa vedno večja luknja. Skozi luknjo pa je uhajal med ter kan-ljal med dremajoče pujske. Zivalice so bile kmalu opozorjene na sladko dobroto od zgoraj in pričele so lizati kot za stavo. Oblizo-vali so se ter se od same zadovoljnosti valjali po mehki slami in še mehkejših plevah. Blaž pa o vsem tem, kar se je na vozu dogajalo, nit'" sanjal ni. Pri »Cvancgarju« pred mestom je ustavil ter v veži zvrnil glažek slivovke, kajti bilo je res hladno.
Ko je privozil na trg, je zapel j nI na določen prostor, potegnil z voza odejo ter z njo ogrnil konja. Komaj je to dobro opravil, že so se okoli voza nagnetle gospodinje in branjevke.
»Kaj pa imate danes dobrega, Rekar?« so ga spraševale ženske, ki so ga že poznale.
»Same najboljše stvari,c je smeje odvrnil Blaž.
»Dajte, pokažite, da vidimo in da bo kaj kupčije.« Blaž je zlezel na voz ter od-vezal lonec. Ko ga je hotel dvigniti, bi bil skoraj z voza omahnil — lonec namreč ni imel nobene teže. Nekaj časa je strmel predse, nato pa dejal: »Kaj pa naj to pomeni?« Odtrgal je papir ter presenečen zrl v prazen lonec. Začel je robnntiti in zmerjati, da nikoli takega. »Postopači, lenuhi mestni, niso za drugega kot za škodo. Le čemu hodim v to tatinsko mesto. Da le hrbet obrneš, že te okradejo, jaz jim že pokažem, roparjem.«
»Kaj pa vum je danes Blaž, saj ste vsi iz sebe?« ga je vprašala branjevka.
»Kaj mi je?« je siknil predse, »poln lonec, dobrih deset kil medu sem pripeljal, a med tem ko sem stopil k »Cvancgarju« na požirek žganja, so mi ti mestni falotje ves med polizali «	.
Gruča okoli voza je postajala vedno večja. Dva hlapca sta stopila na voz, da ugotovita. kaj je prav za prav.
»Blaž, lonec ima vendar luknjo na dnu,« je dejal eden izmed onih dveh.
»Ti imaš luknjo v glavi,« mu je odvrnil razjarjeni Blaž... »glej, saj je res luknjn je dejal Blaž, ko je stopil na voz. »Viž jih lumpov, posodo so mi navrtali.«
»Ne, ne, lonec se je sam prevrtal.: ga je poučil drugi možakar. »Vidiš, ta žebelj tukaj je lonec zvrtal. Saj ni čuda, tak tenek lonec.«
»Kaj boš ti, to je močan lonec in nikoli v življenju še nisem slišal, da bi se lončene posode same navrtale«
»Sem poglej. Blaž. tu okoli zaboja imaš vse polno medu; če se ti ljubi, ga lahko po-stržeš.« je dejal eden izmed hlapcev.
Nato so zaboj postavili na tla ter leseno pregrajo odstranili. Najmanj tucat radovednih glav se je sklonilo nad zaboj. »Za božjo voljo, Blaž, kakšno golazen pa imaš tu notri?« je vprašala branjevka Jera.
»Kakšno golazen, kdo golazen, moje pujske ne bo nihče obkladal s takimi priimki. Šest, po pet tednov starih pujskov je, če že hočeš vedeti,« je vpil Blaž.
Temu zatrdilu je sledil silen krohot vseh navzočih. V zaboju je namreč skakalo in se valjalo nekaj, kar ni bilo nikomur
»Čakajta, prinesem vama ga! Igranje na gosli je sicer čedno, a postaja dolgočasno.«
:>Ti znaš torej tudi trobiti na rog?« sem vprašal Mattio zopet po laško.
■In na trompeto in na flavto in sploh na vse, kar se igra.«
Prav res, ta-le Mattia je bil zlata vreden!
Kmalu so prinesli rog in iznova sva pričela s četvorko, s polko, z valčki, predvsem pa s četvorkami.
Tako sva igrala do trde noči, ne da bi nama dali plesalci kaj oddiha. Zame to ni bilo tako hudo, a hujše je to bilo za Mattio, ki je imel težji posel in ki je bil povrhu še izmučen od potovanja in prestanega pomanjkanja. Videl sem, kako je od časa do časa obledel, kot da mu je slabo, a kljub temu je igral in piskal, kar je le mogel.
Na srečo nisem edini opazjj njegovo bledost, opazila jo je tudi nevesta.
»Dovolj!« je velela. »Ubogi mali ne more več! Zdaj pa le posezite v mošnjo za godce.«
Skočil sem z voza in rekel: i
»Ako dovolite, bom pustil pobirati našemu blagajniku.«
Vrgel sem svoj klobuk Capiju, ki ga je zgrabil z gobcem.
Mnogo so ploskali ljubkosti, s katero je pozdravljal darovalce, a kar je bilo za nas še bolje, darovali so mnogo. Ker sem šel za njim, sem lahko videl, da so padali v klobuk beli novci. Zadnja je darovala nevesta, vrgla je v klobuk svetal novec za pet frankov.
»Vse to se imamo zahvaliti tebi, mali moj Mattia,« sem rekel svojemu tovarišu. »Jaz sam nikdar ne bi mogel predstavljati orkestra.«
Tedaj sem se spomnil besede, katero mi je rekel oče Acqum, ko sem učil Lizo, namreč, da se vsako dobro delo poplača.
8"
»Lahko bi bil napravil večjo neumnost nego da sem te vzel v četo.«
S svojimi dvajsetosmimi franki v žepu sva bila velika gospoda in ko sva prišla v Corbeil, sem brez skrbi lahko nakupil najpotrebnejše stvari: najprej rog, za katerega sem plačal tri franke pri železni-narju. Ker je stal tako malo, seveda ni bil ne nov ne lep, a končno je le ustrezal našim potrebam, če sva ga osnažila in pazila nanj. Nato sem kupil rdeče trakove za najine nogavice in končno še stiro vojiško torbo za Mattio, ker je bilo manj utrudljivo stilno nositi lahko torbo na hrbtu, nego od časa do časa težko. Razdelila si bova torej najino prtljago in tako bova oba manj obremenjena.
Ko smo zapustili Corbeil, smo bili res z vsem preskrbljeni. Plačala sva bila vse nove pridobitve in še sva imela v denarju trideset frankov, ker so bile naše predstave uspešne. Naš spored je bil tak, da smo lahko več dni ostali v istem kraju, ne da bi ponavljali. Sploh sva se z Mattijo tako dobro razumela kot brata.
»Veš,; je včasih rekel smejž, »prelepo je, imeti takšnega poglavarja čete, kot si ti, ki ne pretepa.«
»Zadovoljen si torej?«
_ »Pa še kako! Reči moram, da se prvikrat v življenju, odkar sem zapustil domovino, ne želim v bolnišnico.«
Ta ugoden položaj mi je vzbudil smele misli.
Ko smo zapustili Corbeil, smo se obrnili proti Montargisu, ki je ležalo na poti k materi Barberini.
Če sem šel obiskat mater Barberino, sem se s tem hotel nekako oddolžiti; a kaj slabo bi se oddolžil m kaj po ceni. Kako, če ji kaj prinesem?
Zdaj, ko sem bil bogat, sem ji moral kuDiti darilo.
Najtrše žene. Francozinja Claudine Pohaire se ponaža s tem, da je naj-grša žena na svetu. Na-ravnosl ponosna je na svoja širpka -ušla, na svoje majhne, bodeče oči in na svoje neznatno telo V neki pravdi proti nekemu lastniku avtomobila, ki jo je povozil, je zahtevala veliko odškodnino, ker je baje tedaj izgubila nekaj svoje grdobe, o ka-•teri trdi, da je naravnost čudna. — Nič manj ponosna na svojo grdobo je Angležinja Mary Ann Be-van. Ima dolg hi suli obraz, ki se zdi neprestano srdit in žalosten, vsled česar jo je neki cirkuški ravnatelj nastavil kot glu-mača. Komaj se prikaže v cirkusu, izzove cel orkan smeha; ni ti treba, da niti izpregovori. Seveda ji ta posel nese. Tako se zna ženska okoristiti ne le s svojo lepoto, poslednja je celo v toliko na boljšem, ker se ji ni treba bati, da bo kdaj izgubila svojo grdobo, kakor izgube krasotice svojo i -poto
Na deiju. Gost: Ali Imate klel dobro pokrito? — Krčmar: I sevedal Z«; kaj pa vprašate? — G03'; Ker je na vino, ki »te ml ga prinesli, menda deževalo I
Slev. 3.
»DOMOLJUB -, dne 21. januarja 1931.
Stran 47.
Dodobno, najmanj pa kakšnim prašičem. Po vsem životu se jih je držala slama in pleve, tako da ni bilo videti nobene ščetine nikjer. Oči zapaeane z medom, rilci polni plev, ušesa pa so izgledale kot majhne otroške slamnate copate. Edino glas je bil še prašičji in ravno zdaj so pričeli s šesteroglasnim koncertom, ui-ui-ui-ui.
Blaž se je prijel za glavo ter zastokal. -Za božjo voljo, kaj pa naj to pomeni? Nabralo se je vsepolno radovednežev, si ogledovali nenavadne živali ter se smejali, da se je razlegalo daleč po sejmišču ter s tem privabili še druge sejmarje. Oni, ki niso mogli blizu, so spraševali prednje, kaj imajo tam. In padale so opazke, katerim je r-ledll glasen krohot. Nova pasma prašičev, je dejal eden, ogrska pasma. Ne,« jc odvrnil drugi, kitajska. Kaj pa še,C se je oglasil tretji, morski prašički so to, novorojeni sloni so. : Ti si slon, a ne novorojeni, pač pa star in neroden slon, je zabrusil Blaž enemu izmed šaljivcev.
Veste kaj, nove vrste krti so. Saj ni res, slamnati pujski, Blaž, napravi si me-.lažcrijo, bo prav dobro nesla.
Tako so padale zbadljivke sem in tja ia smeha je bilo v izobilju. Blažu se je vrtelo v glavi, sklonil se je, da bi prijel enega izmed pujskov ter ga očedil slame. Pujsi pa so vsled slepote postali nekoliko nervozni in eden ga je vgriznil v prst, drugi v roko, t"ko da jo je z glasnim au hitro odmaknil.
. Glej, glej, saj te stvarce tudi ščip-ljejo, se je zopet oglasil nekdo, . kaj pa, če so poljski raki? :
Blažu pa je bilo zadosti, prijel je za zaboj ter (»leg stoječemu dejal, naj. mu pomaga dvigniti ga na voz. Blaž je vzel v reke bič, sedel na voz ter dejal bi . V tem liipu se je iz množice prerinil do voza nekdo ter dejal Blažu: Ne bodi vendar nespameten, pusti prašičke tu, jaz jih kupim."
: A tako, je zavpil Blaž ter ustavil konja. . Zdaj so pa naenkrat zopet prašički. Ravnokar so pa bili še ježi, sloni, krti, raki in ne vem kaj še vse. Ne tlam jim, pa če mi jih plačate tudi po tisoč dinarjev. Domov jfh peljem in vaš sejem me ne vidi nikdar več, lačenbergarji mestni.
Zamahnil je z bičem ter med neznanskim smehom in krohotom odpeljal proti domači vasi.
NAZNANILA
Jesenice. V Krekovem domu ponavljajo Grofico Marico« še v nedeljo 25. I. m. o!> pol 3 popoldne. Pridite!
n Prosvetno društvo v Šenčurju priredi v nedeljo, due 25. januarja. oi> treli popoldne v Lj neukem domu prosvetni shod. Govorilo so bo: 1. iz zgodovine: »Zgodba o Punci ju Pilatu (Tu- Fr.); 2. iz higiene: Ali skozi usta, ali skozi noc?« (Anonvnins); iz dolžnega prava: a) V čem se porok razlikuje od porok u-pliienika':': (Vehovec janež), I)) . Kdaj se more porok odpovedati?« (Umni k Anton). Med govori igra tumburuški zbor. Vstopnine ni! Pričakujemo velike udeležbe. Konec ob pol5.
n Katoliško prosvetno društvo lia Brezovici pri Ljubljani priredi v nedeljo, 25. januarja t. I. <.l) treh popoldne \ društvenem domu narodno igro s petjem sDivji lovec«. Ker je (a igra zelo iejMi in so vse vlc^e v rokah dobrih igralcev vsi najvljudneje vabljeni!
n škofja Loka. Ker je dopisnik, zadnjič pozabit navesti dan. kdaj bo igra pri Sv. Lenarili nad škof.jo Loko. Vam mizniininio: da bo I. februarja. Vabljeni!
n Hruširn pri Ljubljani. Pevski <>;!■; k Prosv. društva v prizori v nedeljo 25. t. in. s-pevoigro Kovačev študent. Na sporedu je tod i im:".ki oktet, veseli kuoleti — in narodni* pesmi v dv;)spt.'vi,l). 1'ljuJiUo vubljeni vsi!
u Mavčiče. Prosvetno društvo priredi -5. januarja igro: Kovarstvo in ljubezen. Pridite!
Nove knjige in skladbe
Gremo v Korc.lini. čitanka o Koroški za mladino
\ spomin na desetletnico plebiscita na Koroškem je izdala Slomškova <lružba v Ljubljani knjižico za mladino o Koroški, knjižica o!:-rgu popis slovenskega dvla koroške, njen z.;;o:!o\ inski pregled, popis slavnih koroških .Slovencev, razne koroške pravljice in prviio-veilke, čriice iz življenja na Koroškem, slike o bojih za Koroško, n:ii'odne koneko pesmi in uganke. Knjig« jc za mladino zelo posrečeno si lavljena iu jo bo mladina gotovo ruda ti-tala. Opremljena je z lepimi slikami in ilnslracijami. Dobro bo knjiga služila zlasti pri pouk u ziniljepis.il, zgodovine in narodnega jezika. Zato ne bo smela manjkati v nobeni čohir--ki in učiteljski knjižnici. Stane 20 Din.
Dr. M. Opeka: Knjiga postave. 1. dol petin-liiidesotih govorov o božjih -Ziiuove-Hi. C. na 22 Din, p.) p>Jti 1.50 Din več. Sloviti ljubljanski stolpi oridigar mun je zouet piv'al zliirko govorniško liofic.lnih in vsebinsko klenih govorov, ki razlagajo prve tli božje zapo-v< :li iako zanimivo. da j Hi bo vsatalo s ha-k;sni prc!;'tnl iu se z njimi okoristil.
Dr. M. Bus: Varujmo zdravje! Knjižnica Podmladka Rdečega križa v Ljubljani, V. zvezek, L;ubljaua, 1!)2'J. Sirani 38, ce.ia za nečlane 2.60 l)in. Delce bi zrshržilo, da pride v prav vsi k o slovensko hišo. Dobiti ga je v vsaki knjigarni.
Kvišku sica! Slovenska maša. Za 4-glasni mešani zbor in orgle zložil P. I Iu,gol in Sat i nov. Založila Jugoslovanska .knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 2.< Din, glasovom 5 Din.
20 oblinjilnih in blagoslovnih pesmi za mo>"iki zibor. Zložil Vinko Vodopivec. Samozaložba. Cena 6 lir.
Obe zbiiki našim cerkvenim zborom toplo priuoročamo. S-ittocijevu miš«, zložena liti besecVlo M. Elizabete bo, dobro našfti:(i-lana, nad vse ipovzdignila 1 enoto službe božje. Laluke, preproste in melodijoizne Vodomvčevc ipesnri so prav prtoravne za službo božjo. Segajte pridno po njih!
Tamburaši! Kdor ima veselje do tainbu-lanja in hoče postati dober tamburalš, naj seže po tambnraški šoli, katero je spisal prof. Marko Bajuk. Šola nudi prav vso, kar mora znati in vedeti, kdor hoče biti dober Uuiiburaš. Upamo, da se bodo vsled te izvrstne 9oIe zopet oglasile tambuiice in se bodo ustanovila tam-burašku društva. Tzvod vetja 40 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Katoliško prosvetno druitvo pri Sv. Jakoba ob Savi ponovi v nedeljo 25. januarja ob 3 popoldne igro Rokovnjači«. Vabljeni!
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nio prostor velja za eukral Din 5. Naročniki „Domo!juba" plačajo samo polovico. uKo kupuje o kmetijske po trebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočuikov ali vajencev in .narobe.	
259 Din no dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor!	Hrenheija dečba iz po-tene kmečke hiše za učenca v trgovino z mešanim blagom, na dežeji sprejmem. Ponudbo na upravo sDo-mo juba ' pod >Marec«.
Posestva, 3ot\X 7 oralov hriba se rroda na Bobrovi' št. 45 pri Ljtibliani.	
	lrlakirarskega ■9 BHGB in tapetniškega sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Podrobno se dogovori pri mojstru. Gorupič Jože, Novo mesto—-Kaiidijn.
Mizars&ega usieaca z vso oskrbo sprejmem. Franc Lužovec, Poženk 53, Cerklje pri Kranju. Pbm'111 ,.1»00090,>;n 'oa" ,IB iščem m zagotovim zato dosmrtno : oskrbo v zdravem lepem kraju na deželi. Pismene ponudbe sprejema oglasni oddelek Domoljuba pod št. 633. Ceno naprodaj kolovrat iii irtotovllo. Mestni trg 13, 11. nad. Kovaškega vajenca z oskrbo v hiš sprejme takoj Anton Petarca, Zadvor 43, pošta Spodnja Hruška pri L jti bi j.	
	Vrv za zvonenie prodam.po jalco ugodni ceni, dolgi) 37 m, debelo 4 cent. Poizve se pri upravništvu S;ovenca pod št. 613.
	CeBliars&eiia vajenca sorejmem. Uiti mora zdrav in talentiran ter imeti veselje do čevljarske obrti. Prednost imajo z dežele, tuli dečekbrez.starišev. Ako bode prideu in pošten, so sprejme v vso oskrbo. Nastop takoj. Anton Zalar, čevljar moj-Zgornja' šišfta 42.
ji«. 3 sobe, kuhinja ® 2 svinjaka, lopa, velik vrt in pašnik blizu postaje in cerkve tik Novega mesta naprodaj. Naslov pod št. 484 Čevrarsi^a vajenca sprejme z vso oskrbo v hiši Logar Franc, čevljar, Suha ši. 4 nad Kranjem.	Mlinar, službe. Naslov v upravi pod št. 517.
	Mlada žena, otrokoma, vajena vsakega kmetskega dela, ludf šivanja po šteri, i .če skromno stanovanje na deželi (knut-sko bajto). Nas ov t. v a Roš poštno ležeče SIo-veujgvadec.
Čevljarska vajenca poštenih kmečkih sta-rišev sprejme Frane Kukman, Gajeva nI. 7 Ljubljana.	
	Vaienca (kJlar?li,iRa)' HUIBUUI, sprejmem. Oskrba vhiši. J. Žabjek, Sp. Hrušica pri Ljublj.
JAKOB GROŠELJ, brivski mojster je otvoril krovsko obrt v Kranju. Se priporoča cenj. občinstvu in iupnim uradom za vsa v to stroko spadajoča dela, liot n pr pokrivanje zvonikov s skalcaini, elernitoin in opeko - Zniža e cene. - Naročila sprejema : Stanko Grašič, klrparstvo, Kranj, Glavni trg št. 17t>. Sprejme se vajcncc za krovsko obrt od 10 let naprej. Vsa oskrba v hiši, ostalo po dogovorit.
Okoren: iNo, kako vam je ugajal moj govor? Konec je bil dober, mar nert
Pokoren: »O, zelo dober, samo prepozen je bil.«
a
Sodniki »Obtoženi ste, da ete kradli in sicer že petnajst®. AJi ne morete kraje omisliti?«
Obtoženec: sNe, ker je to moje edino raz* vedrilo.«
Kdorkoli želi kupiti harmonike zares domačega zdeika, za katere jamčim 2 leti, naj iste naroči pri rravi ju<zosl. izdelovalnimi bar m nik Frane Karier, post. Drenov grič pri Vrhniki, Jugoslavija
Istolam dobite vse potrebščino za harmonike in kakor tudi glasove, Sprejemam vsake vrste harmonike .v oopr -.vilo. Proti primernemu doplačilu zamanjam gasove, ako Kateremu ne konvenirajo pr kaki glasbi »li pa 'la imajo za njfga neprijeten glas. Pri meni dobite vse vrste harmonike kakor tudi kro-matiči e < rav po ugodni ceni.
Nar.čni«, ki prjnese seboj odrezek lega oglasa, ima pri ceni večjo ugodnost.

PHAV\ MILA ZDRAVJA IN l<EPOTE
z znamko „EIiSA".
Lili ino mlečno milo posebno f no cvetno milo.
Liiijino kreme milo zelo blago delu,oče
Bnmenjakovo milo. tudi za otroke.
Oliceriaovo milo, tudi za raz-pokano kožo
Boraksovo milo za solnčne >.e 'e.
Katranovo miio za glavo in lase.
Milo ia britje, higijensko čisto, rsei ujc me.l cinsko d'.,i,ro driujii u 8iota> "e, ki so potiebne ?a -dravjo in lep .10 Kdor jih inkra' puskusi. jim ostane zvest.
storite tudi VI tako. uomagaio bo tudi Vami
S poŠto S kosov milo v p, ljubil izbiri, čn se pošt'« denar na rei i Oln, bn-z vsoh do jnjili stro kov. al s pc.vzeljem 62 n!n. Zrav n
F. ll> rj va ..Elsa-Creme" i omada za za člto lica In kože. F llarjeia h sa- ioniada a rast as, /a na m, postunita 40 Din 2 lončka br«' >aeh ninih -ir Skov 11 i a p >-vzetjem 5(1 nili. Elsadont ttrema za zobe I tn STO, tisa-S'anino ■ za nra iio guiv • D -i .V.10. Ua-Sachet llSeča bi zintca Din li fi l - Naročil se uri lekarnarju
EtGC« V rei tU. Mutllca Donla Blsatrg 16
SAVSKA BANOVINA.
Brezobrestna oosoiila
za zidavo hiš, za nakup liiš in posestev za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svoj m članom
Jngrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. l. z o. z. v L ubljani, Wolfova ulica št. 10/1.
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za olgovor nro3imo znamko. Urad e ure od 8—12 in od 14-18.
Ženini in neveste!
Kadar kupujete balo, oglejte si lepo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Cvilha za mo-droie, bele kontenine ozke in široke, rjuhe, kovtre, koče, koperte, preproge, zastore; krasna voln. blaga in črni kamgariii, vse po zelo znižanih cenah. Piiporoča se za cenj. obisk!
Vinko Savnik, Radovljica
PREKLIC. Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem govoril zoper g. Stopar Franceta, Repnje štev, 30.	Herle Jože, Repnje 42.
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA :
KAVA
LDUBLD AN /K
VODNIKOV TRS ST.S.—
Poročne prstane
v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar ▼ Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve.
N I H i k<lt»f oll 17. VaSe družine lah ko v kratkem iprrn kak instrument potom ua&eun brezplačnega pls-menopra in noprn to ČHja. ter ustvari dornn prijetne vo čer«. - Zahievaitp ic dano« na- veliki
milPIACNI KATALOG
s Katerim dobiro tudi zasloni poučno Knji žico »Kako postanem dobor godbenik«. Prilika za oakup 10 ugodna. instrumenti ooceni učenje lahko. Kudimo Vam
Violine od Oin 95-- Klarineti od Oln 120 -	dalje
Mandoline od Oin 136*' Trombe cd Oin 480*	dalje Gitare od Oln 207*- Klavir, citre »d Oln 192*- dalje ramburlc« od Oln Gramofoni od Oln 320»- dalje Ročne harmonike od Oln 85'- dalje Itd.
N? v*fs» odorcmnf 'vrfkf Qlsstofl v Jucoslavlii
Ifleinel&lteivld
tvur.uCfl glasbil. gramofonov in harmootli froilalna oodrntntca MARIBOR Stev. HT
Ali se hočete osvoboditi svetega
rcvmatizmo In frganfa?
Zbadljive, skeleče Doiecine v udih in Jenkih, otekli udje, skliucen, „1«	"""""i';' bodji«!', zbadanie po ravnin delih tel««, da
S ,lh	posledice revmotičnih in prolinskih bolečin.
linl.l.i.Jli'^"""""- k" 1x1 'ic,r h01"611 v«l"0 bol. napredovala runuDim vam zdrav i gen ie - pijačo, ki ho ozdravila ra/red-zMim^!£,I!,i!i?0; .nos"<,Js »r«b»vo in izločevanje, lorei 'ne t.ko. zvano sploino ali lapio sredstvo marveč izdelek, ki ea nam nudi v Masror holneaa človeštva dobra mati narava
Vsakomur poskuSnia zastonj!
Pilite mi tl..o, in prejeli boste od založništva, ki jib ima-n v vseli
vodilom. Sami se boste la.iko orepnčali o neškodljivem In hitrem
učinkovan.u sredstva!	—
HUSUST mHRZWE. BcrHn-WHmerador». Bruchsslerstr. Hr.S.
Rbi. 17.
Zameniamo pšenico In aido
takoj za moko brez odbitka na teži. KRbVSOV MLIN • SKOPJA I.OKA
Zdravnik: v Ako ne opustite pijače in to. |laka, ne boste več dočakali danes leto.i
Bolnik: »A že pred petimi leti »te mi isto pravili.«
Zdravnik: »Prej ali slej se bo pu moj« na. poved le uresničila,«_
Ako Vas muči
protin in trganje, otrplost in krči v žilah, ztiadanje in bolečine v udih, rabite popolnoma neškodljivo, že davno preizkušeno sredstvo
Rheusanal
Dobiva 8e v vseh lekarnah in pri edinem proizvajalcu
A pot. AR KO Zagreb
Mirko je prišel v šolo z nalogo, v kateri je mrgolelo najKik.
»Kdo ti delu Tvoje naloge?« vpraša učitelj,
»Oče,t se odreže Mirko.
»Sam?« nadaljuje učitelj.
»Ne,« prav-i Mirko, »jaz mu pomagam.«
	Kompletne
	CIRKULARNE ZA G B,
	> tudi
	HOSAME -NE LISTE In
	VRETE.nA
do a < i ;a	po konkurončtiib cenali
FERDO SmOLH. So Jurii o. I. f.	
Svarilo-
izdajatelj: Dr, Franc Kalove«.
Uredniki lože Košiček.
Opozarjam vsakogar, ki bi še dalje razširjal o meni grdo obrekovanje, češ, da sem pisal svojemu bratu Antonu v Ameriko o nekem nedopustnem dejanju njegove žene, da bom proti obreko-valcem nastopil sodnij. potom. Izjavljam, da mi nihče ne more dokazati, da bi bil pisal, kar se mi očita, — Andrej Krapenc, trgovec, Stari trg štev. 12 pri Ložu.
Ako čeb elarite
ali če »elite biti čebelar, čitajte naš čebelarski časopis »Pčelarski glasnik«, ki izha;a mesečno. Letna naročnina Din 28— Številko na ogled in cenik vseh čebelarskih potrebščin pošljemo brezplačno. Jugoslov. čebela-ska industrija L. Ritz-mann, Novi Vrbas (Dunavska banovina).
Hočete zas uiltiT
Kmečki tanl e »n mot.e, kmeCke iene n dekleta
in vsi oni, ki želite s poštenim delom zaslužitil Visok zaslužek, tudi več tisoč mesečno, Vam nudimo v zimskih mesecih z lahkim delom na domu, Ni potrebno nikako posebno znanje ali spretnost, temveč samo pridnost. Vsi, ki hočete zaslužiti, javite takoj svoj naslov, ker samo še kratek čas bomo oddajali delo. Za poštnino, navodila za delo in materilal je priložiti 10 Din v zna»kah ali go'o-vini. Jugolmport, Stelndi, Ljubljana, polt. predal 358,
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ce&