Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Odlomki iz poročil na CJril-Metodovi skupščinj v Ptuju. Prvoinestnik jc izvajal: »Žal pa prevrat ni popolnoma uresničil naših sanj in še ni doseženo popolno ujedinjenje našega naroda. V Trstu je ustanovila družba poseben konzorcij, ki vzdržuje osemrazredno moško in osemrazredno dekliško šolo. na Koroškem nimamo še nobene šole, v Gorici deluje tudi. Šolski dom. Toda tudi v Jugoslaviji sami rnoramo posvečati šolskim razmeram kar največ pažnje. posebno na severnih štajerskih mejah in v Prektnurju.« Tajnik je izvajal:, »Naša družba je doživela po ptujskih dogodkih velik raztnah, kar je vpisati v dobro takratni predvsem uporni kljubovalnosti našega naroda. V pričakovanju konca svetovne vojne so skupščinarji 1918. izrazili niisel. da bo družba v kratkem dovršila svojo dolžnost. kajti v lastni svobodni državi naj bi bila družba odveč. To naziranje pa je bilo napačno, kajti prišlo je drugače. Veliki kosi našega ozemlja so ostali zunaj našili državnih meja. Toda dočim sta naš Kras, naše Primorje odtrgana od matere Domovine vsled tuje premoči in krivice, si je naša Kproška sama pisala svojo usodo. Ravno izguba Koroške nam vsak dan jasno kliče, kako pogrešno mislijo oni, ki so mnenja. da .je družba nepotrebna. Zato niora biti največ skrbi. da ohraniino vse naše podružnicc vsaj takšne, kakršne jc prevzela naša sedanja generacija. Naši bratje tam preko so potrebni izdatne podpore. Tudi' skrb za družbine šole na domačem ozemlju ni odpadla. Družba je morala v preteklem letu sama vzdrževati 6 otroškili vrtcev, katere jc poliajalo 400 otrok in 28 razredov. kjer je bilo 1400 otrok. Nastopa pa še nova naloga, ki ni nič manj važna. Resnica je. da pričenja nemštvo v naši državi zopet predrzno dvigati svojo glavo. posebno na severni meji. Isto velja za Madžare v Prekmurju. kamor sega tudi delokrog naše družbe. Na CMD je prišlo že več klicev na pomoč, katerim se je družba odzvala kolikor je bilo v njenih močeh. V Prekimirju sicer obstojajo narodne šole. a so pod vplivom naših narodnih nasprotnikov. Ubožne šole jc treba podpirati z učili. izposlovati jim šolske knjižnice. ki so po večini zelo slabe. ako sploli obstojajo. Geslo vseh prijateljev CMD mora biti. da moramo mejo ob Muri in Dravi moralno podpreti. Da pa dosežemo svoj namen. je potrebno družhi krepko sodclovanje vseli podružnic. r Manjšinsko šolstvo na Madžarskem. Ogrski naučni minister je izdal naredbo glede manjšinjskili šol. Določene so tri vrste šol: 1. Šole. na katerili jc učni jezik dotične narodne manjšine, vcndar pa se madžarščina poučuje kot obvezni predmet. 2. Šole. na katcrih sc deloma poučuje v madžarščini. deloma v jeziku narodne manjšine. 3. Šole. na katerih je učni jezik madžarščina. jezik narodne manjšine pa obvezen prcdmet. Verski pouk se povsod vrši v rnaternem jeziku. —i Siovensko šolstvo v goriškem okraju. Solski nadzornik prof. Rubbia je i-estavil svoje poročilo o poslovanju ljud- sks 11 šol v ftOnJkom šolskem okraju leta 1922.,'2o. Od 95 šoi je bilo v dobi 1921./22. odprtih 62, začetkoni prcteklega šolskega leta pa 92. Zaprte so bile samo enorazredKici pn Moravcih in v Kanalskern Lomu tet dvorazrednica v Srednjem Lokovcu. Od >5 odprtih šoi je imelo 90 slovenščino za učni jezik, 5 pa italijanščino. Od 90 slovenskili šol je bilo 42 enorazrednic, 30 dvorazrednic, 7 trorazrednic. 7 štirirazrednic, 3 petrazrednice in 1 šestrazrednica. Izmed petih italijanskih šol so 3 enorazrednice, ena je dvorazrednica in ena je šestrazrednica. Za pouk italijanščine v slovenskili šolah so določene ure takole: za enorazrednico 9 ur na teden, za dvo- in trirazrednicc 14 ur, za štirirazrednice 15 ur, za petrazrednice 19 ur in za šestrazrednice 24 ur ria teden. Posebna skrb se posveča zemljepisju in zgodovini Italije in goje sc raznovrstne italijanske pesmi. Ustanavljajo se šolske knjižnice. italijanske in slovenske. Vpisanili je bilo začetkom leta v 95 šolah 5600 dečkov in 5664 deklic. Tekorn leta se jih jc vpisalo 133 dečkov in 102 deklici. Odšlo jili je 335 dečkov in 288 deklic. Koncem leta je bilo v teh šolali 10.876 otrok. Napredovalo jih je 9898. Učiteljev je bilo 208. Prof. Rubbia pristavlja izrecno v svojcm poročilu. da je bilo politično-inoralieno obnašanje učiteljstva v vsakem ozrru najboljše. Dosle.i je med Slovenci 5 italiianskili šol, priliodnje leto se otvori italiianska šola v Solkanu in projektirana jc otvoritev italijanskili azilov v vseli važnejših in prometnili slovenskih krajih, kar pomeni sisteinatičiio potujčevanje slovenskcga naraščaja.