264. ifeullko.
O LJubljani.«četrtek. 14. novembra 1901.
wk&\a rsak dan s«^eerv izimši nedelje in pnumtke, ter »eija po posti prejemui ca avstro-ogrska dežele aa Mi leto 25 K, aa pol leti 13 K, ca četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbllaoo s pošiljanjem na dom za vse leta
34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba arez istodobne vpošiljatve naročnine se ne o čira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredztictve tal naravnlstvo Je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I..nadstr* upravniitvo pa v pritličju. — Upravnistvu najjse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Pooojbouo številka po 10. h. Opravnisrva telefon št 85.
0re4nisrva telefon it M>
Nosi uradi in slovenski Jezik.
Dasi je naša dežela docela slovenska, vendar se po uradih še vedno šopiri nemščina ne samo v notranjem poslovanju, nego tudi celo v občevanju s slovenskimi strankami.
Najbolj se ozira na pravice slovenskega jezika še pri sodiščih, a tudi tukaj so posamni nemški uradniki, s katerimi je v zadnjem času justična uprava osrečila našo deželo, trudijo, da bi omejili rabo slovenskega jezika kolikor najbolj mogoče.
Opetovano smo že imeli priliko ožigosali posamne nemške uradnike, ki hočejo slovenskim občinam vsiliti nemške uradne dopise in ki so celo tako predrzni, da s slovenskimi strankami napravijajo nemške zapisnike.
S tem smo dosegli, da so dotični-ki vendarle postali nekoliko pohlevne jši in da si ne upajo več tako oči-vidno kršiti veljavnih jezikovnih predpisov.
Najhujše gnezdo nemškutarstva pa so politični uradi.
Tu se uradu je popolnoma nemško in celo na občine in privatne stranke se izdajajo v pretežni večini nemški dopisi in odloki.
Tega pa ni kriva samo naša popustljivost in narodna mlnčnost.
Ako bi se naši občinski zastopi in slovenske stranke odločno postavili po robu tej nedopustni praksi, bi politični oblasti pač skoro prešlo veselje, šikanirati slovenske korporacije in slovenske stranke z nemščino.
V tem oziru bi naj bila naši javnosti posnemanja vreden zgled iti vzor vrla občina Kokarje na Štajerskem, ki je z občudovanja vredno odločnostjo in s svojim brezobzirnim nastopom izvojevala slovenskemu jeziku pri oblastvih takšen ugled in veljavo, da bo slovenski jezik pri političnih oblastvih na Štajerskem užival skoraj večje pravice, kakor pri nas na Kranjskem.
Narodna dolžnost veleva našim županstvom in strankam, da brezobzirno zavrnejo vsak nemški dopis, ki bi ga jim poslala politična oblast, ter zahtevajo v pravilni slovenščini pisane dopise, odredbe in odloke.
Znano jo. da naša deželna vlada teži za tem, da bi v svojem področju po možnosti nastavljala same nemške uradnike, ki niso ali čisto nič. ali pa le malo vešči slovenskega jezika.
Posledica te prakse je, da ti ljudje, tudi na zunaj uradujejo izključno nemško ali pa dopisujejo občinam in strankam v takšni slovenščini, da je živ krst ne razume.
Tudi takšne v slabi spakedrani slovenščini pisane odredbe in dopise naj slovenska javnost dosledno z a v r a č a.
S tem bodemo dosegli, da se bodo tudi pri politični oblasti nastavljali samo taki uradniki, ki so v besedi in pisavi vešči slovenskega jezika.
Takisto moramo tudi z vso energijo zahtevati, da se pri uradni h razglasih preneha z žaljivim z a-postavljanjem slovenskega jezika.
Skoro pol milijona je nas Slovencev na Kranjskem, dočim je Nemcev jedva 25.000, a vendar se šopiri v vseh uradnih razglasih in objavah nemščina na prvem mestu.
To žaljivi) zapostavljanje slovenskega jezika sega celo tako daleč, d a p r i o b č u j e vlada o b j a v e, t i-čoče se docela slovenskih o b č in. v nemškem in slove n-s k e m jeziku, dočim objavlja i- a z g 1 a s e , nanašajoče se na kočevske občine?, dasi je v teh p o v s o d i znatna s 1 o-v e n s k a manjšina, s a m o v n e m š k e ni jeziku!
Da se nam ne bo očitalo, da samo sumničimo, navajamo konkreten slučaj.
V uradnem listu z dne 8. novembra t. 1. objavlja politična oblast razglas glede agrarnih operacij v Lazah v nemške m in slovenskem jeziku, dočim je enak razglas, tičoč se ko č e v s k i h občin Zdihovo in Reintal priobčen v sa m o n e m-skem jeziku.
Takšno postopanje je skrajno žaljivo za nas Slovence, ker se s tem naš jrzik, ki je edino avtohton v deželi, zapostavlja in se mu samo milostno dovoljuje prostorček na zadnjem mestu.
To je škandal, ki ga kratkomalo ne smemo več trpeti! Zato zahtevamo z vso odločnostjo, d a s e p r i vse h uradnih razglasili rabi slovenščina na prve m m e-s t u in da se t n d i pri o 1» j a v a b g 1 e d e k o č e v s k i h o b 5 i n v a -ril j e pravica slovenskog a jezika.
V polnem cvetu je nemškutar-stvo tudi pri davčnih uradih menda
zato, ker so v gotovi zvezi s politično oblastjo.
Tu so nemški plačilni nalogi še takorekoč v navadi, zlasti ker je še vedno premalo takšnih odločnih narodnjakov, ki bi s primernim protestom zavračali takšne impetinence finančne uprave.
Ako je erarju dober naš denar, mora mu biti dober tudi naš jezik.
Zato naj nihče ne sprejme nobenega p 1 a č i ln e g a naloga, ki bi bil sestavljen v ne m š k e m jeziku, in n a j n e plačaerarju njegove terjatve vse dotlej, dokler se davčna oblast ne »poniža« in ga o svojih zahtevah obvesti v slovenskem jeziku!
Pri tej priliki nam je predvsem ožigosati nedopustno prakso davčnih oblasti pri vknjižbi neporavnanih davkov  in pristojbin.
Zemljiška knjiga je pri nas, kar odgovarja docela dejanskemu položaju, z malimi izjemami popolnoma slovenska, kaze jo samo nemške zaznambe in vknjižbe takozvanega visokega erarja.
Naši davčni uradi so mnenja, da spadajo vknjižbe zaostalih davkov in pristojbin med posle notranjega delokroga, ki se morajo izvesti, ker je notranji uradni jezik nemščina, v nemškem jeziku.
T o j e d o e e 1 a krivo mnenje!
Ako bi se vknjižba izvršila kratkim potoni pri sodišču, ne da bi bilo treba o tem obveščati strank, bi bilo to mnenje navidezno še opravičljivo. Ker se pa mora o v s a k e m z e m -1 j e k n j i ž n e m dejanju obvestiti tudi dotična stranka, je nemška vknjižba, na katero mora sodišče po v e -1 j a v n i h predpisih i z dati nemški sklep, popolno ma nedopustna!
Ako da davčna oblast na škodo kake stranke po sodišču izvršiti to ali ono z e m -1 j e k n j i ž n o dejanje, stoji še vedno v neposredni zvezi, v stiku z ilotinio str a o -ko in se mora napram n j i p o-s1 u ž ev a t i tistega jezika, k i g a r a h i str a n k a!
To je jasno kot beli dan in temu more oporekati kvečjemu kak okosteneli birokrat!
A tudi iz eminentno praktičnih razlogov bi se morah* takšne vknjižbe izvrševati v jeziku strank.
Dotična zemljeknjižna dejanja se izvedo na kožo stranke, zato je tudi v e m i n e n t n e m strankinem interesu, da se obvesti o teh dejanjih v jeziku, ki ga razume, kakor tudi v s v r h o možne o s e 1) n e informacije vpišejo vse dotične zaznambe in vknjižbe v jeziku, u m 1 j i v e m dotični stranki!
To bo u videl pač vsak pameten in razsoden človek in menimo, da t u d i d a v č n a o b 1 a s t reflektira, da se jo smatra za pametno in razsodno!
Zato pričakujemo, da v bodoče nebo, zlasti kersmojona to opozorili, več mučila slovenskih strank z nemškimi vknjižbami, k a te r i h posledica so potem nemški sodnijski sklepi in odloki!
Opozorili smo na to naravnost a hotno, a poleg tega še krivično prakso in pričakujemo z vso gotovostjo, da se v bodoče opusti!
Ako pa bi se naš blagohoten opomin ne hotel u važe vat i, napnemo druge strune, o tem naj bodo gospodje prepričani
it
Iz nagodbenega odseka.
Dunaj, 13. novembra. Današnja seja nagodbenega odseka je bila takorekoč slovenska, ker so govorili trije slovenski poslanci. Posl. Šuk-1 j e je vprašal vlado v začetku svojega govora, ali se ni v nagodbenih predlogah razpravljalo tudi o tem, da ima Kranjska pravico do Žumberka in Marijinega dola. Potem je polemiziral s poslancem Laginjo. ki je prejšnji dan izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti nagodbi. Šuklje je izjavil, da njegova stranka na tem potu noče slediti Hrvat«mu. Fiasko reške resolucije je dovolj jasno pokazal, da z madžarskim imperijalizmom ni mogoč stalen dogovor. Tudi v neslovanskih krogih prodira prepričanje, da je ustanovitev velike avtonomne Hrvaške, združene z Dalmacijo iti kateri bi bilo priklopiti tudi Bosno in Hercegovino v celotni zvezi z ostalimi deli monarhije le na korist države. Naloga vlade in parlamenta mora biti. da se Hrvatje z dejanji prepričajo o tem prevratu mišljenja v Avstriji; potem bo tudi na Hrvaškem nastal prevrat ter se   bo leta
1917. mogel ustvariti rok za sklenitev ugodne nagodbe. — Poslancu Grafenauerju se zdi sedanja nagodba za najboljšo izmed vseh dosedanjih. Sedanja vlada je vsaj iskala ključ za rešitev nagodbenega vprašanja. Ta ključ je v Zadrti. Potrebno je tudi, da se iščejo vrata in to je Zagreb. Posebna napaka prejšnjih vlad je bila, da se je Madžarom izročila Reka. Vlada vidi v vsakem narodnem in gospodarskem pokretu pri Jugoslovanih takoj panslavizem in izdajstvo. Končno je govornik izjavil, da kot koroški Slovenec ne more imeti zaupanja do avstrijske vlade. — Poslanec dr. P 1 o j se je tudi bavi] s hrvaškim vprašanjem, češ, da je to vprašanje posebno važno za tiste, ki smatrajo revizijo dualističnih temeljev za potrebno, da se ohrani državna enotnost in velemoč monarhije. Potem je polemiziral proti Šukljetu. Slovenci morajo že zaradi belokranjske železnice glasovati za nagodbo* Končno je predlagal resolucijo, v kateri se vlada poziva, z novimi pogajanji doseči, da se v bodoče carinski dohodki ne bodo več porabljali za pokritje skupnih izdatkov, teniuč se skupni izdatki razdele po razmerju kvote na obe državni polovici, a kvota se mora določiti po številu prebivalstva.
Avstrijska kvotna deputacija.
D u n a j , Kfc novembra. V navzočnosti ministrskega predsednika in finančnega ministra jo bila danes seja kvotne deputacije. Razun poslancev Ellenbogena in Kaiserja so se vsi govorniki izrekli za vladni predlog, naj se kvota zviša za 2f '< po ključu 36,4 : 63,6. Prvoimenovana poslanca pa sta zastopala stališče, da se mora kvota razdeliti po številu prebivalstva, a carinski dohodki se ne smejo že v naprej odtegniti. Razprava se nadaljuje prihodnji ponedeljek. Skoraj gotovo je. da deputacija sprejme z veliko večino vladne predloge.
Hrvaška kriza.
Budi m pest a . 13. novembra. »Budnpesti Hirlap« piše: ^Hrvaški ban dr. pl. Rako d c z a y se je pogajal včeraj s poljedelskim ministrom Da ran v i jem zaradi stvari njegovega resorta, ki jih mora rešiti hrvaška vlada sporazumno z ogrsko vlado.
LISTEK.
Pravljica o pobožnom romanu.
(F. F a b i n c)
S posebnim zadovoljstvom je potegnil danes kostanjev išk i cerkovnik za vrv zvonika Mater«1 Možje dobrega, sveta ter naznanjal   zaspanim dolincem jutranji svit.   Zazibalo se je nekaj visoko gori v zvoniku   in veselo zapelo, kakor zaljubljeni fant doli na vasi. In tudi cerkovnik bi bil najraje nagajivo za vriskal in poskočil, pa za zvonil, da bi se vsa dolina spomnila prazničnega dneva.   Vodičarjev Juri bi zaigral tisto okroglo,   pobožni romarji bi se vzradostili  in  hiteli na božjo pot,  kakor  razposajeni   svat je na veselo BvatovŠČino.   Objelo je nekaj cerkovnika, pa je krepko potegnil za vrv, da je še veselejše zadonelo po dolini. Zdelo se je, da se je razlila po jutranjem somraku praznična radost hrepeneče duše  ter se zazibala tja preko saujajočih poljan . . .   (Jloj jih,kako prihajajo iz jutranje polute-me, sami veseli svatje,   dolga vrsta brezskrbnih  ljudi,  bitečih  za vabečim glasom. Pa jo ni pobožne misli v celi dolgi vrsti, sami pričakujoči obrazi, kakor bi bilo  zapisano: dobrovoljni romarji prihajamo, dajte nam zagosti, da zaplešemo   na praznični dan, potegni cerkovnik za vrv, da za-
poje zvonec lepo in milo pesem o Ma teri Božji in    njenem    mladem sinku...
Drugo oktohersko nedeljo se je VZradOStila vsako leto cela krška dolina od prostranega sen! jernejskega polja pa do podnožja štaj. vinskih goric. Vzbudile so se vse skrivnostne želje, ki so počivale bogve kje skrite v človeških dušah ter prikipele na površje \ boječem pričakovanju. Samo za trenutek so privrele iz skritih globočin. potem pa zopet izginile, kakor hipna misel osamele dnše. ki je /.*■ davno pokopala svojo srečo. Ni je bilo tisti čfis pregrehe med ljudmi, sama ljubezen je za žare In po vsej dolini, ko so se odpravljali pobožni roma ij i na sloveco božjo pot. Sosed je prijazno pogledal soseda ter mu podal roko v Spravo in nekomu se je celo porodila prešerna misel: tako radostno, veselo in praznično je bilo pred prvim grehom . . .
Tudi Cemigoj se je napotil ta krat na božjo pot. Ko je stopil v praznični obleki na dvorišče, so še vsa obširna gospodarska poslopja dremala v polutemi. Počasi je šel po bližnji stezi in zdelo se je, da se pomika kos črne megle proti beli cesti, ki se je že svetlikala tam v daljavi.
»Štirideset let že  romam tako,« je mislil Cernigoj v svoji duši, »pri de nekaj in me ponese po lepi beli cesti na goro. Oče je hodil tjakaj in sin hodi za njim.
»Veliko je usmiljenje božje, sin moj,« je rekel večkrat oče, »grešil boš, pregrešne želje se ti porode v sr-
cu, z blatom boš umazal vso okolico, lastno telo ti ne ostane čisto in ljudje se DOdo zgražali nad izgubljenim grešnikom. Kadar pa pljune prvi na tebe, spomni se usmiljenja božjega, ki je brezmejno in telo se zopet očisti in svet se ne bo več spominjal tvojih, pregreh . . .«
Tam ob tistem kamnu kraj široke ceste je zadnjikrat počival oče. ko je romal na goro. Vsedel se je, zlezel v dve gubi in nikdar več ni vstal. Utrudila se je noga pobožnemu romarju. Otožno so zazvonili zvonovi pri farni cerkvi, kakor bi se pogovarjali o ljubezni in usmiljenju božjem. Mati ni imela solze v svojem očesu, samo nemo je zrla na mrtvo telo Onemoglega božjepotnika. Mladi Cernigoj j«- že takrat razumel SVOJO mater. Cele dolge večere je prejokala, ko je pobožni romar zapuščal dom in v temnih nočeh odhajal po beli cesti, da pozabi ženo in sina. In kadar je govoril o ljubezni in usmiljenju božjem, je zaplakala mati, pa ni imela zle besede in ne očitajočega pogleda . . .
Cernigoj je prispel do podnožja gore. Zašel je med množico, ki je ne-vzdržema hitela naprej. Nerodno ga je sunil nekdo, kakor bi hotel reči:
»Stopi vendar hitreje in umakni se pobožnim ljudem!«
»Tepci,« je mislil zavpiti Cernigoj, toda spomnil se je na praznični dan. In danes bi se nikakor ne spodobilo govoriti nečedne besede.
Cesta je zavila navkreber in že se je zasmejala na gori romarska cerkev v nedolžni belini.
Cernigoj je razmišljeval: »Čudna je duša človeška. Toliko hudobnih misli se porodi v nji. sama zavist je doma tam doli v dolini. Kakor strupeni *radi sikajo ljudje s smehljajočimi obrazi naokrog, da s smehom razkrijejo svojo hinnvščino. tam gori pa mislijo na ljubezen in usmiljenje. Komu naj izkažem svojo ljubezen in kje naj iščem usmiljenja. Pač, tisto zemeljsko grudo tam v dolini sem ljubil, pol življenja sem tamkaj zakopal, kaplja je padala za kapljo iz potnega čela in črna zemlja je poželjivo sesala znoj izmučenega človeka. Hvaležna je bila zemlja, rastlo in kopičilo se je premoženje, nikdar se ni utrudila trda gruda, a srce je ostalo mrtvo in duša je zastonj iskala ljubezni . . .«
Cernigoj je stal tik pred cerkvijo. Spodaj se je kopala Široka ravan v prvih jutranjih žarkih. V ospredju SO se prikazovali iz megle temnozele-ni vrhovi Gorjancev, po dolini pa se je valila Krka, leno, dolgočasno.V daljavi se je svetlikalo med zelenimi vinskimi goricami domovje Cernigo-jevo. Ob tem pogledtl so je čutil še bolj osamljenega.
Na vsem božjem svetu nimam človeka, <la bi mu zaupal misel, ki se včasih boječe prebudi, da bi pohitela v širni svet. Tudi oče je romal, a bil je brez duše. Poznal je samo hrepenenje po bogastvu in po lepi ženi revnega soseda. Greha se ni bal, ker je zaupal usmiljenju božjemu, zapustil pa je sina, ki hrepeni po ljubezni in usmiljenju . . .«
Prešerno je pogledala Mati Božja Cernigoja,  ko je stopil v prostrano
cerkev. Tam pred velikim altarjem je sedela na visokem prestolu z mladim sinčkom v desni roki. Vsa v zlatu ae .i*' lesketala in čarobno BO odsevali zlati okraski v solnčnih žarkih, ki so prodirali skozi pisana okna. Cernigoj je zapazil na njeni levi roki dragocen prstan. To je bilo darilo umrlega očeta. Bogaboječe je dejal takrat:
Tudi usmiljenje božje je brezmejno . . .«
Cernigoj je obstal pri velikih vratih.
Voščena Malija.- je spregovoril nekdo z visokim in zategnjenim glasom in zdelo se je. da odmeva ta klic od stene do stene po celi prostorni cerkvi. Vsa množica se je pripogibala in zopet dvigala, kakor bi valovalo žitno klasje na širokem polju.
Cernigoj je mislil: Ne pozua Mati Božja usmiljenja, zadovoljno sedi v svojem zlatu in ne zmeni se za vroče vzdiha pobožnih romarjev. Silino enkrat naj bi stopila med proseče in tisoč src bi bilo srečnih. Tako vose lo bi zapel] reveži, če bi delila zlate uhane, prstane in verižice. Kaj pa bi dala meni, bogatemu Cernigojul Nazaj bi ji vrgel darove, saj bi ne prišla v srce ljubezen in v duši bi se ne nastanilo življenje, v
Cernigoj je zapazil na stranski steni veliko znčrnelo podobo. Žalostna Mati Božja je držala v naročju razgaljeno telo sinu božjega. Nerodna roka je zapisala spodaj z velikimi črkami:
■
V vladnih krogih se govori, da bo hrvaško-srbska koalicija delala ogrski vladi toliko časa ovire, dokler se ne začne z njo pogajati. Nasproti temu stoji ogrska vlada na stališču: ako ima hrvaško - srbska koalicija kaj povedati, ali ako se hoče pogajati, je za to tu ban, načelnik hrvaške vlade. Njegova vrata so vsakomur odprta. Toda za banovim hrbtom se ogrska vlada noče spuščati v nobena pogajanja.
Ban dr. Rak ode za y se je danes odpeljal v Zagreb. Njegovi dogovori z ministri niso imeli uspeha.
Ogrsko-hrvaški drž. zbor.
Budimpešta, 13. novembra. Nadaljevala se je razprava o avtonomnem carinskem tarifu. Posl. dr. G r a h o v a c je kritikova!, zakaj se ni ta zakonski načrt predložil tudi v hrvaškem jeziku, kakor določa § 38. nagodbe iz leta 1868. Potem je raz"-pravljal o razmerju med Hrvaško in Dalmacijo ter je vprašal, kaj se zgodi z Dalmacijo, ako se sprejme avtonomni carinski tarif. Hrvatje ne bodo dopustili, da bi Dalmacija ostala še nadalje avstrijsko carinsko ozemlje. — Predsednik je govorniku odtegnil besedo, vsled česar je nastal velik vihar. Hrvaški poslanci so vsi skočili pokon-cu, kričali na predsednika ter razbijali s pestmi po pultu. Predsednik je moral sejo prekiniti. Med tem sta ministrski predsednik dr. Wekerle in državni tajnik Szterenvi pomirjevala Hrvate, češ, da je bil predsednik v zmoti ter storil poslancu dr. Grahov-cu krivico, ki je imel popolno pravico, govoriti o Dalmaciji v zvezi z avtonomnim carinskim tarifom. Vkljub temu je predsednik tudi naslednjemu govorniku M u a č e v i -ć u kmalu odtegnil besedo. Istotako se je zgodilo poslancu N o v o s e 1 u. Nasprotno pa je govoril posl. dr. L o r k o v i ć nemoteno skoraj celo uro. Državni tajnik Szterenvi je dokazoval v polemiki s poslancem dr. Š u r m i n o m , da so v Zagrebu ogrsko statistiko o Hrvaški ponarejali, oziroma izpuščali vse, kar se tiče Madžarov na Hrvaškem. Poslanci neodvisne stranke so zagnali indijanski hrup ter klicali Hrvatom: »Pona-rejalci! V ječe ž njimi!« — Posl. dr. Š u r m i n je odgovarjal, naj se v tej stvari obrnejo Madžari na tiste gospode, s katerimi se še sedaj pogajajo. Ako se je kaj takega res zgodilo, je to napaka prejšnje vlade na Hrvaškem.
Nemški cesar o kamarili.
B e r o 1 i n , 13. novembra. Cesar Viljem je rekel nekemu angleškemu dopisniku glede kamarile: »Ne maram biti mari j oteta, Ljudstvo naj ve, ako sem kak zakon ali kako naredbo podpisal, da je to izraz mojega mnenja. Kolikor se tiče mene, ni bilo v moji bližini nikoli kamarile, ki bi bila mogla imeti kaj vpliva name, in ki bi služila osebnim namenom. Ne morem umetij kako pridejo ljudje na take misli. Svojo sodbo si delam neodvisno, moja neodvisnost pa je nedotakljiva. Z ogorčenjem zavračam trditev, da bi bila katera oseba vplivala name v politiki, ki se tiče interesov države ali Prusije. Beseda kamarila mi je zoperna. Name niso nikoli vplivale ne skupine oseb, niti posamezniki. Dokler sem na prestolu, se ne bo nikoli moglo govoriti o takih skupinah. Nikoli mi ni bilo znano, da bi bil svojo neodvisnost, svojo svobodno be-
»Clovek, glej in čudi se ljubezni.«
»Komu je daroval sin božji svojo ljubezen? Iz ljubezni je umrl, a ustvaril ni ljubezen, ki bi polnila trpeče duše skoji tisočletja. Štirideset let sem romal ter iskal ljubezni, ki bi polnila dušo in srce, pa je ostalo vse prazno, kakor bi izginilo usmiljenje božje . . .«
»Prihajal sem gori leto za letom, pa sem odšel, da zopet pridem. Česa še iščem? Čemu bi še nadalje iskal, česar dosedaj nisem mogel najti? Nimam sina, da bi mu lagal o ljubezni in usmiljenju. Odšel bom danes po tisti beli cesti, vsedem se na kamen in počakam, da mi zleze telo v dve gubi. Potem pa pride oče, da skupaj odideva v neznane pokrajine. Gotovo se ne bo branil svojega sina, ki je štirideset let iskal ljubezni in slednjič izgubil zaupanje v usmiljenje božje.«
Černigoj se je napotil iz cerkve. Počasi je odhajal v dolino, ki se je vsa lesketala v jesenskem solncu. Pusto in megleno mu je bilo v glavi. Vsedlo se je nekaj težkega za vrat, pa se polagoma pomikalo po hrbtu navzdol ter se ustavilo doli v kolenih ...
»Usmilite se, ljudje božji,« je vpil raztrgan človek iz obcestnega jarka ter razkazaval napol razjedeno nogo.
»Ni več usmiljenja in ne ljubezni na vsem božjem svetu,« je mrmraje odgovarjal Černigoj in trudnih korakov odhajal po široki beli cesti . . .
6edo pod kakšnimi koli pogoji žrtvoval.«
Dogodki v Maroku.
Pariz, 13. novembra. V zbornici je interpeliral posl. grof Boni de Castellane zaradi dogodkov v Maroku. Interpelant je obžaloval, da ni vlada zadobila več moči in oblasti v Maroku, kjer so razmere danes žalo-stnejše, kakor kdaj poprej. Pri celi pomirjevalni akciji je imela Francija le odgovornost in trud, dočim so koristi imeli drugi. Nadalje je prosil vlado, naj razjasni govorice, da špansko vojaštvo ničesar ne stori, dasi ima ista navodila kakor francoska posadka. Neki drugi poslanec se je pritoževal, da Francija še vedno ni dobila nikakega zadoščenja v Maroku, niti se ni oziralo na francoske zahteve, ki so bile stavljene v konferenci v Algecirasu. Socialist Vailland je dokazoval, da se je Francija lotila nevarne akcije ter je zahteval, naj se akcija v Maroku internacionalizira. — Posl. Deschanel je zagovarjal vladno politiko ter zagotavljal, da Francija nima namenov, pridobivati si v Maroku posestev. Sicer pa Francija z ozirom na položaj v Evropi ne sme pustiti kolonijalni politiki prednosti pred splošno politiko. Akcije v Maroku ni mogoče interiiacionalizi-rati, ker so Anglija, Rusija in Italija izjavile d,a jih Maroko ne interesira. Nadalje je dokazoval, da francoska trgovina v Maroku napreduje, nemška pa nazaduje. Minister P i -c h o n je dokazoval, da se je Franciji in Španiji posrečilo pomirjenje v Maroku. Odkar imate te dve velesili svoje vojaštvo v Maroku, ni bil še noben Evropejec umorjen ali ranjen. Francija in Španija se ne bodete ozirali na odgovor Nemčije zaradi nastanitve svojega vojaštva tudi v drugih maroških pristaniščih. General D r u d e je dobil ukaz, naj nastopa proti Mule j u Hafidu le v slučaju, ako bi krivi sultan začel napadati. Francija priznava za vladarja v Maroku le sultana Abdula Azisa, s katerim se tudi pogaja. — Razprava o Maroku se bo še nadaljevala.
Dopisi.
Iz Šoštanja. »Slovenec« je v številki 256. od 8. novembra t. 1. med »Štajerskimi novicami« pod naslovom »Čudni pristaši Narodne stranke« prinesel notico, v kateri je rečeno: »Jakob Wolg (namesto Jakob Volk), lastnik kemične pralnice v Šoštanju, in navdušen agitator za Narodno stranko, se je obrnil na nemškega poslanca Markhla, naj mu iz-posluje od »Siidmarke« podpore, da bo šla njegova kemična pralnica naprej. Svojo prošnjo je utemeljeval s tem, da je pri zadnjih občinskih volitvah za nemško stranko tajno agiti-ral in ji tudi pridobil več glasov. Dobro mu teknili Judeževi groši.« — Ker bi bil vsak resen popravek v »Slovencu« brez pomena, saj ve vsakdo, kako nesramno zavija ta list vsako stvar, izjavljam tu, da je ves »Slovencev« članek popolnoma izmišljen in g o 1 a 1 a ž , ki nima drugega namena, da bi oškodoval narodno podjetje. Tako dela »Slovenec« vedno, če posamičnik neče imeti tistega zabitega »prepričanja«, ki ga imajo te vrste škodoželjnih ljudi. Razžaliti me tak podel dopisnu ne
more. Vsak pošteno misleč človek bo gotovo moral pritrditi, da sem ravno pri zadnjih občinskih volitvah v trgu Šoštanj, ki so bile pred tremi leti, za narodno stvar storil vse, kar je bilo v moji moči. Naj »Slovencev« ta obre-kovalec le čita takratno »Wachter-co«, »Tagespošto« in »Tagblatt«, morda se mu njegovi domišljavi možgani ozdravijo. Izjavljam, da jaz s poslancem Markhlom nisem bil nikoli v kakem pogovoru ali dopisovanju, v zadevi kake podpore od »Siidmarke«, in imenujem domišljavega »Sloven-čevega« dopisima kot čisto navadnega lažnivca, in če bi tudi bil v kaki blagoslovljeni suknji. Žalostna resnica pa je in ostane, da ta podli dopisnik in tudi brezvestni »Slovenec«, tako lažeta, samo da bi oškodovala ali uničila narodno podjetje, namestu da bi je podpirala, ko vidita, da je v zdravstvenem oziru nujno potrebno. Če imata »Slovenec« in njegov dopisovalec še kaj poštenja, naj storjeno mi krivico popravita ali naj dopisnu vsaj pošteno pove svoje i m e.
Jakob Volk.
Dnevne vesti
V* LJubljani, 14 novembra.
— Rekord v strankarskem fanatizmu so dosegli te dni duhovniki, ki vračajo koledar šolske »družbe sv. Cirila in Metoda« z opombo: »ne sprejmem!« Ker je naša šolska družba prešla pri zadnjih volitvah v naprednejše roke, so sklenili fanatični popi bojkotirati jo, pa naj makari pogine vse obmejno slovenstvo! Zdaj se maščujejo nad nedolžnim koledarjem te družbe! Ta koledarček ima skozin-skoz konservativno vsebino, ima koledar z vsemi katoliškimi svetniki in svetnicami, ureja ga katoliški župnik Ivan Vrhovnik, ki pa .seveda ni samo katoličan, ampak tuda dober narodnjak; čisti dobiček te knjižice je namenjen družbenim šolani, na katerih poučujejo tudi katoliške nune . .. In vendar vračajo koledarček naši katoliški fanatiki! Videli smo eksem-plarje na kanonika Kalana in škofa Sedeja. Prvi je zapisal: »Ne sprejmem!« In drugi: »Ne sprejmem!« Sedej, škof. . .« Le tako dalje, gospoda v talarjih! Če se bomo tako sami klali med seboj, potem je gotovo, da nas mora vse skupaj hudič vzeti! Seveda ne tisti z rogmi in repom, ampak tisti s pikelhavbo iz — Berlina!
— Demšar na agitaciji. Deželno-zborske volitve še sicer niso razpisane ,a vendar se tako agilen mož, kakor je Čočov France, že sedaj zanima za volilno borbo ter je že začel z volilno agitacijo. Mož bi moral sicer biti na Dunaju, toda razprave v parlamentu, ki jih itak ne razume, so mu predolgočasne, zato se raje potika po ljubljanskih krčmah ter tu politiku-joč v veseli družbi zapravlja poslanske dijete. V ponedeljek je popival v neki krčmi na Rimski cesti. Ker on dijete kaj lahko zasluži, se mu jih seveda ne zdi posebno škoda, zato je plačeval za vino, da je kar teklo raz miz. Penil se je tudi šampanjec in ob čaši peneče kapljice je postal Demšar zgovoren, da se je ojunačil in jel razvijati svoje nazore o politiki in o političnih strankah. Seveda je povzdigoval klerikalce v nebo in govoril o neprecenljivih zaslugah, ki si jih je baje »njegov« klub pridobil na Dunaju za Slovence. »Zato pa morate vsi
kakor en mož pri prihodnjih volitvah v deželni zbor voliti naše ljudi,« tako je končal svojo govoranco Čočov France ter globokoumno pristavil: »Saj veste, da z liberalci ni nič, saj jih bodemo mi, kar je nas na našo plat, pri prvi priliki pozobali kakor vrabci spomladi črešnje.« Sopivci so mu seveda navdušeno pritrjevali, kar je Franceta tako razradostilo, da je jel od samega veselja poskakovati in objemati brhko natakarico. »5000 K ti dam, ako me vzameš!« je kričal ter se zibal po sobi, njegovi sopivci pa so se muzali, ker so vedeli, da bi ga boljša polovica prav pošteno stresla za ušesa, ako bi ga slišala tako govoriti. Kako se je za Demšarja končal tisti večer, o tem molče viri in nas tudi nič ne briga. Bolj bo pa to zanimalo njegove volilce, ki se bodo pač vprašali, ali so Franceta izvolili za poslanca zato, da popiva in se zabava po Ljubljani, ali da zastopa njihove interese na Dunaju?
— Politični boj v Kostanjevici je zadobil poseben oster značaj, odkar je notar Hafner stopil na klerikalno stran. Ostrost, s katero je gosp. Hafner posegel v volilni boj, pa se mu je slabo izplačala. Pred zadnjimi občinskimi volitvami je bil izdan pamflet proti kostanjeviškim naprednjakom. Vzlic temu pamfletu so naprednjak] zmagali, notar Hafner pa je bil 26. oktobra zaradi tega pamfleta kot glavni krivec obsojen na 100 kron, dočim so njegovi sokrivci dobili po 10 K globe. Dne 8. t. m. je bil notar Hafner zopet obsojen. V dobi volilnega postopanja je bil namreč vložil reklamacijo zoper kostanjevi-ško učiteljstvo. V tej reklamaciji je žalil bi vsega župana g. Globočnika, očitajoč mu, da si je na nedopusten način kot občinski predstojnik prilastil občinski lov. Zaradi tega čisto neutemeljenega žaljenja je bil notar Hafner obsojen vnovič na 100 K. Kako je pa iztekla včerajšnja obravnava, ki se je na tožbo g. dr. Slanca vršila v Novem mestu proti g. Hafnerju, nam še ni znano.
— Tržiški častni člani. Upravno sodišče bo 21. t. m. razpravljalo o veljavnosti volitve častnih članov v Tržiču, ki jih je izvolil nemški občinski zastop, da tako na umeten način obdrži občino v svojih rokah. Pri zadnjilv občinskih volitvah so Nemci zmagali les pomočjo častnih občanov — barona S c h w e g 1 a in upokojenega štajerskega deželnega šolskega nadzornika Linharda. ki sta prišla osebno volit, ter grofa B a r b o t a in poštnega ravnatelja Pokornega v Gradcu, ki sta poslala pooblastilo.
— Vljudno vprašanje c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Po vseh krajih imajo že dva meseca šolo, le pri nas v Sori še ni začetka šole. Kdo je kriv? Otroci letajo okrog brez v>a-kega opravila. Starši se povsod pritožujejo, ker ni pouka ter bodo otroci pozabili vse. Sedaj, ko imajo otroci čas hoditi v šolo, ni pouka, spomladi in poleti pa, ko bodejo otroci za domače delo potrebni, bodemo kaznovani, če jih ne bomo poslali par dni v šolo. Ljudje se pritožujejo mul temi razmerami. Obče je znano, da zadržuje vse to krajni šolski svet, ki ima že naročene klopi, a ne zahteva, da bi jih mizar naredil. Zakaj zadržuje krajni šolski svet, ve vsak otrok. Se predno bi se začela šola, bi radi Sinove in par kaplanovih podrepni-kov   spravili   učitelja   in učiteljico
»To je moja stvar,« je ošabno odgovorila Elvira. »Dovolj je, da to pismo ni prišlo na svoj naslov. In sem le izpolnila svojo materinsko dolžnost.«
»Hvala lepa.« Pavla ni mogla zadržati te ironične opazke, ki je že zadostovala, da se je Elvira novic razvnela.
»To pismo te je razkrinkalo. To pismo kaže, da si hinavskega značaja, tla delaš za hrbtom svojih staršev naklepe, ki najbrž niso lepi, ker bi jih sicer ne bilo treba prikrivati, in da imaš zveze z ljudmi, ki se jih bojiš pokazati svojemu očetu.«
Y Pavli je zavalovala kri in tesno ji je postalo, da je morala roko položit] na srce. Najraje bi bila odprla okno in razkričala tajnost, ki jo je morila. Zavedla se je, da mora naposled vsaka obzirnost imeti svoje nuje in da ni dolžna prenašati takih očitanj in sumničenj od ženske, ki bi jo imela in morala sramotno pognati čez prag.
»Hudobni ste. nad vse hudobni,« je rekla trepetajo. »Zelja, da bi me žalili in ponižali Vas je tako prevzela, da že več ne morete mirno misliti.«
Pavla je po teh besedah globoko zajela sapo in lahko grozeč dostavila:
»Nikar me ne silite, da bi pove dala, komu je to pismo namenjeno.«
Elviri ni bilo mar za to grožnjo. Zapazila jo je, a jo smatrala samo za izraz upornosti in Rljubovalnosti ter se ji posmehoval a.
»Naj bo to pismo namenjeno komurkoli,« je rekla ostro, »dosti prida tak človek ne more biti, ki  sklepa s
proč. To je sramota, da Sinove strahuje šolske oblasti. Preteklo nedeljo je razbijal v neki gostilni in zatrjeval: Bomo videli,ali bošel učitelj proč al i ne! Ta človek, ki ima že 15 sodni j skih kazni na svoji grešni vesti, skupno z zaničevanim kaplanom zadržuje začetek šole. Zato vprašamo slavne šolske oblasti: Ali hočejo napraviti temu konec in preskrbeti na naši šoli pouk? Dalje, ali hočejo že enkrat kaznjenca Smovca odstaviti iz krajnejra šolskega sveta. Kaplan gre pa itak v kratkem proč, kakor je obljubil škof.
Velika v e č i n a s t a r š e v.
— Nov namestnik na Štajerskem? Kakor javljajo iz Gradca, zapusti v kratkem svoje mesto sedanji štajerski namestnik grof C 1 a r v -A 1 d r i n g e n. Za njegovega naslednika ho haje imenovan sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu grof \V i c k e n b u r g , ki je bil svoje dni okrajni glavar v Ljubnem.
— Politično gibanje v Pulju. Preteklo nedeljo je imela pnijska podružnica »Narodne delavske organizacije« svoj prvi shod v poljski okolici, in sicer na »Monte Serpo< . Shoda — koji je bil jako dobro obiskan — se je udeležilo tudi nekaj socialnih demokratov, z namenom, uganjati njim obligatno zgago. Videči pa navdušenje ljudstva, so jo kar tihoma popihali. Predsednik podružnice, g. Lacko Križ, je v lepih in prepričevalnih besedah razložil ljudstvu pomen in namen »Narodne delavske organizacije«. Navzoče ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem tega iz-bornega ljudskega govornika ter mu ob z\ ršetku priredilo prisrčne ovacije. — Od sedaj bodo vsako nedeljo shodi v puljski okolici. Prihodnjo nedeljo bo shod predpoldne v Pulju v »Narodnem domu«, popoldne pa v Ližnjanu. — Da bi rodoljubno in požrtvovalno delo obrodilo obilo vspe-hov, ter da bi se posrečilo ono naše ljudstvo, koje še vedno tava v temi tujinstva, rešiti iz krempljev sovražnih izsesalcev in njih podrepnikov.
— Socialno-demokratična kamoristi-čna stranka je hotela še enkrat prirediti javen shod. da bi namreč pročitala resolucijo, naperjeno proti dr. Laginji in hrvaškim rodoljubom sploh. Ali izvedevši, <la se tudi tega shoda udeleže Hrvatje in Slovenci, so sami nad seboj obupali in shod odpovedali, rboga resolucija, kojo nosijo že od časa dveh ponesrečenih shodov v žepu, bode morala biti pročitana le med vlažnimi stenami socialno-ka-moristične trdnjave »Arce Romano .
— Tako mineva slava s?eta! — Vest, da pride v Pni j državna policija, je kamoro skrajno neprijetno dirnila. Vendar si tolaži svojo grešno vest, češ. da služba državni1 policije najbrže v mestu ne bode direktna, temveč le ona, katero opravlja sedaj žandarmerija. Mi smo pa mnenja, da se mora pristranski mestni policiji odvzeti vso moč, ako vlada hoče, da bode v tem mestu že vendar enkrat vladal red. Neverjetno se pa opaža, da mestni policaji, odkar so seznali. da pride državna straža, naenkrat vsi hrvaški znajo. Tudi simpton! — Te dni se je mudil v Pulju predsednik okrožnega sodišča v Rovinju g. Dukič. Prišel je
namreč osebno preiskavat stvari, ko je je na rovaš puljskega sodišča spravil na dan kamoristični listič »Gior-
teboj zveze za hrbtom tvojib staršev . kakor tudi ti ne moreš biti dosti prida, ki kdo ve komu obetaš, da izpolniš svoje obljube in njegove nade.
Vi — vi se upala tako z menoj govoriti,« je zakričala Pavla in stori l.-i nekaj korakov proti Elviri, kakor bi ji hotela zagnati v obraz vse, kar je tako težko nosila v svojem srcu.
»Da, jaz,« je odgovorila Elvira. »Jaz tako govorim. Jaz se upam tako govoriti. Iz ljubezni do tvojega očeta tako govorim, ker poznam njegov značaj in vem, da bi si raje kroglo pognal v glavo, kakor bi prenesel najmanjšo sramoto. V pismu stoji, da se bojiš očeta — to je zadostno priznanje, da si na slabili in morda celo sramotnih potili.
Opomin na očeta je streznil Pavlo. Šinilo ji je zopet v glavo, kako bi OČeta potrla, če bi zvedel, kako preteklost Una njegova žena, kako ga je prevarila in ga zapletla v svojo sramoto. Zopet ga je videla ležati na tleh I rano na čelu in s samokresom v roki, bledega in upadlega in krčevito stiskajc roke se je vrgla na Mol.
»Ne smem — ne smem,« je tiho ihtela »Oče, zaradi tebe.«
KI vira je mislila, da je s težo svojih sumničenj in žaljenj porazila Pavlo in se je veselila te svoje zmage. Stara in grda je izgledala v tem tre-notku Elvira, kajti njene poteze so bile vsled razvnetih strasti postale skrajno izrazite in njeni pogledi so bili tako ostri, kakor bi iz oči svetila bodala .
Elvira ni dvomila, da so bili njeni sumi utemeljeni. Vse se je ujemalo. Ko so šli vojaki ob času mane v-
Čez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
Kako je dobila Elvira to pismo v roke, kaj misli o njem, čemu je hrani, kaj namerava ž njim storiti. Te misli so se podile Pavli po glavi. Nase ni nič mislila, samo na očeta in kako mu prikrije, komu je bilo to pismo namenjeno.
Stopila je k oknu in gledala na polje, ki se je razprostiralo okrog gradiča in njeni pogledi so iskali pokopališče, kjer je počivala njena mati. Spomin na mater ji je dajal tudi v najtežjih trenotkih moč in pogum.
Zagledala je visoko moško postavo, ki je težkih korakov držeč puško v roki korakala čez polje.   Bil je to
njen oče.
»Izvedeti moram vse,« si je rekla, ko je njeno oko zazrlo očeta, »da se bom vedela ravnati.«
Obrnila se je počasi in vprašala:
»Ali ste čitali to pismo, ki je na nerazumljiv način prišlo v vaše roke.«
»To je vendar naravno,« je odgovorila Elvira, korakajoč po sobi. »Ko sem se poročila s tvojim očetom, sem prevzela dolžnost, da bom nate pazila. Ti še ne poznaš življenja in njegovih nevarnosti in treba ti je varstva. Tvoj oče se za nič ne briga, samo na lov bodi — kdo naj pazi nate, če ne jaz.«
Že se je hotela Pavla za to paz-nost zahvaliti, a premagala se je in
zadržala besede, ki so ji silile na jezik.
»Prosim vas — dajte mi to pismo,« je rekla skromno. »Pismo je moje, vrnite mi je. Ko bi vedeli . . . .«
»O, saj vem dovolj, prav dovolj,« se je rogala Elvira. »Kar na pamet sem se naučila to pismo. Le poslušaj.«
Kakor kaka igralka se je postavila Elvira sredi sobe in s patetično povzdignenim glasom deklamirala:
»Nikar ne mislite, da sem pozabila na svojo obljubo. Razmere so krive, da je še nisem izpolnila. Ko bi se ne bala zaradi očeta, bi me nobena moč na svetu ne mogla zadržati, da izpolnim svojo besedo. Verujte mi pa, da ostanem zvesta dani besedi in da hočem izpolniti Vašo nado, naj velja kar hoče. Zanašam se, da ostanete tudi vi zvesti svoji obljubi. Nekaj časa bo pač še preteklo, predno se vidiva, ali prosim Vas, da med tem ne dvomite o meni. Nikar mi vee ne pišite in bodite pogumni.«
Gospa Elvira je vse značilnejše besede tako povdarjala, da je s tem zadobilo pismo skrivnosten in jako resen značaj. Pavla je zdaj spoznala, da je, hoteč biti previdna, spisala pismo, ki bi znalo postati nevarno orožje v rokah hudobnega človeka.
»Dobro znaš pisati,« se je posme-bovala Elvira. »V pismu ni pravzaprav nič povedano, ali pa vse.«
Pavla bi bila rada priznala, da je njeno pismo dekliško neumno, a hotela se je ogniti razgovoru o vsebini pisma, boječ se, da bi morda kaj izdala.
»Kako ste dobili to pismo,« je novic vprašala.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St, 264,, dne 14, novembra 1907,
aaletto« in katerih odmev bode pred porotnim sodiščem imel svojo »že-hto«. Pri odhodu je bil gospod Dukič na kolodvoru od puljske mularije iz-žvižgan. — Razmere v Pulju so vsled propadajoče kamore in socialne demokracije v resnici že popolnoma podivjane. Upajmo, da bode tudi temu enkrat konec!
_ Odlikovanje. Štajerska kmetijska družba je podelila potovalnemu učitelju za živinorejo in mlekarstvo Martinu J e 1 o v š k u srebrno kolajno z diplomo.
— Iz davčne službe. Davčni praktikant g. Bogomir Zeleznik je premeščen od davčnega urada v Logatcu k onemu v Radovljici, davčni asistent g. Fran P r e d o 1 i č pa od davčnega urada v Kočevju k onemu v Ložu.
Is gledališke pisane. Jutri, (par) se uprizori drugič velika Gou-nodova opera „Romeo in Juliiau. Glavni vlogi sta v rokah goe. Col-lignon in gosp. Jastrzebskega. Nastopi vse operno osobje.
Nova drama* Intendanea slov. gledališča je prejela pod psevdonimom Ivan Tratar novo izvirno dramo v štirih dejanjih „Opatinja Suzana". Dejanje se vrši v Mekinjah pri Kamniku v samostanu on-dotnih klarisinj v dobi reformaoije na Kranjskem v 16. stoletju. Sujet je zgodovinski in deloma tudi osebe: Suzana, oglejski patrijarh Francesco Barbara, arhidijakon Polidor pl. Mon-tagnana i. d. Opatinjo Suzano ao obdolžili, da podpira luteranstvo, zato jo sv. inkvizicija obsodi v izobcitev iz oerkve. Drama obravnava navedeni takt in konča s slovesnim izobčenjem in prokletstvom Suzane. Kakor čujemo, "je velika naslovna vloga opa-tinje Suzane pisana specijalno za gospo Borštnikovo.
Usarl je v blaznici v Pragi nekdanji režiser in igralec slovenskega gledališča, v vseh ljubljanskih krogih priljubljeni in spoštovani Rudolf Inemann. Ta velenadarjeni in simpatični umetnik je ostal ljubljanskemu občinstvu v najboljšem spominu. Dosegel je starost 48 let. Svojo umetniško karijero je začel na malih ceSkih gledališčih. Leta 1893. je s ČeSko gledališko družbo Ludvikovo napravil turnejo po Ameriki in prišel potem v Ljubljano kot Borštnikov naslednik. Tu je ostal veČ let. Bil je vseskoz odličen igralec in si je pridobil za razvoj slovenske drame trajnih zaslug. Iz Ljubljane je prišel na „Narodno divadlo" v Pragi, kjer si je v kratkem fiasu pridobil častno in odlično mesto v ondotnem odbranem ensemblu. Toda le malo časa se je mogel pokojnik veseliti, da je dosegel oilj svojega življenja. Že več kot leto dni je tega, kar je začel hirati in so se pojavljali znaki najprej silne nervoznosti in potem popolne blaznosti. Morali so ga dati v blaznico, kjer ga je zdaj smrt rešila trpljenja
Telovadno društvo „Sokol" I ▼ LJubljani vabi svoje Člane in prijatelje sokolstva na zabavni večer, katerega priredi dne 16. t. m. v gostilniških prostorih g. Zupančiča Sv. Martina oe3ta št. 15 s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Nekaj o sokolski nalogi. 3. Petje. 4. Solo točka. 5. Petje. 6 Komični prizor. 7. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Posebna vabila k tej prireditvi se ne razpošiljajo. 3. in 5.
rov nima gradiča, jih je Pavla pozdravljala z otročjo radostjo — gotovo je bil med njimi on, ki mu je bilo namenjeno pismo; pri ogledovanju vaje so oficirji pozdravljali samo Pavlo in ji poslali šopek — gotovo je bil zopet vmes tisti, s katerim si Pavla skrivaj dopisuje. In pozneje ti vsakdanji obiski pri Medenovih — brez dvoma so bili tam ljubezenski sestanki. Tudi se je Elvira spomnila, da je Pavla od tistih obiskov vsa iz-premenjenaj zamišljena, potrta in ne-pristopna. Najbrž se je dala celo zapeljati in se zdaj kesa in boji. In to pismo! Gospa Elvira je bila v dno duše prepričana, da ima Pavla intimno ljubezensko razmerje s kakim oficirjem, resno intimno razmerje in zaželela je, da bi to razmerje imelo posledice, ker bi potem toliko laglje dosegla svoj namen.
»Bodi kakorkoli ukloniti se mora ali pa jo brez usmiljenja uničim,« tako je mislila gospa Elvira in ko je Pavla dvignila glavo in svoje od solza rosne oči uprla na mačeho, je te misli uganila. Pretreslo jo je po vsem životu, zakaj čutila je, da nima več moči nadaljevati boj z mačeho. Elvira bi bila ta boj rada nadaljevala in dognala, ker je videla, da ima Pavlo že v oblasti, a bila je primorana, ga prekiniti. Na dvorišču so se začuli trdi koraki. Anton je bil prišel domov. Ker Elvira pred njim ni mogla nadaljevati svoje spletke, je odpravila Pavlo.
»Pridi jutri popoldne k meni, da se do konca domeniva,« je rekla Elvira in Pavla je molče prikimala, da pride.
(Dalje prihodnjič.)
točko   proizvaja   društveni pevski
zbor.
Šentpetrska moška ln i enaka podružnica Ciril - Metodovo drutbe v L|ubl]aai vabita tem potom svoje p. n. člane in narodno občinstvo sploh, najvljudneje na nMa-lenškov večeru, ki ga priredite združeni v spomin svojemu prvemu predsedniku, umrlemu župniku Martinu Malenšku 17. t. m. ob sedmi uri ■večer v gostilniških prostorih hotela „Štruke\ju v Kolodvorskih ulioah. Na sporedu je petje, ki je izvaja pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", godba, srečolov in lioitaoija „Martinove go-skeu. Vstop prost.
Izlet na umetniško razstavo V Trstu. Društva in posamezniki, ki se žele udeležiti izleta na I. slovensko umetniško razstavo v Trstu, naj se nemudoma javijo gosp predsedniku „Slovenske Matioe" g. prof. dr. Franu Ilešiču v Ljubljani. Izletniki se odpeljejo v nedeljo z jutranjim brzovlakom in se vrnejo v Ljubljano isti večer.
Nova šolska knjiga. V o. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla „Čitanka za meščanske šole, I. delu, ki jo je sestavil Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Postojni. Cena vezani knjigi 1 K 50 v. — Ta najnovejša slovenska čitanka je razdeljena v naslednja poglavja: Prvi del (obsezajoč leposlovna berila) prinaša: I. Povesti. II. Pripovedke in pravljice. III Basni, pregovori in reki. IV. Pesmi, a) Lirske pesmi, b) Epske pesmi, c) Poučne pesmi. Drugi del čitanke obse*a sestavke realistične vsebine po le-tej razvrstitvi: I. Iz prirode. II. Dom in svet. III. Iz preteklih Časov. — Kakor je videti iz zbranih sestavkov, se je pisatelj pri izbiri oz ral na moderno pedagoško zahtevo, da sodi za mladino le to, kar je plemenito po vsebini in vzorno po jezikovni obliki. Zategadelj je tudi pometel z raznimi Mandelci, Jerani, Grosi, Parapati, Bilci i. dr , ki so — doslej strašili po slovenskih čitankah in kateri imajo sicer vrednost za literarnega zgodovinarja, ne pa tudi za šolsko mladino. Tembolj pa se je oziral na najnovejše slovstvo; ustrašil se ni niti Cankarja, ki je v Čitanki zastopan z dvema sestavkoma.
Gospode člane in drage obrtnike se opozarja na današnji šesta* nek „Slovenskoga obrtnega društva", ki se bode vršil v gostilni gospoda Ivana Tosti j a „Miramar" na Starem trgu. Ker se bode v važnih zadevah razgovarjalo, je želeti, da se vsi člani, kakor tudi drugi obrtniki v mnogobrojnom številu udeleže sestanka.
Narodni kolek. Gospod Fran Rojnik, tukajšnji zastopnik zagrebške delniške pivovarne, je kupil za 20 K narodnega kolka družbe sv. Cirila in Metoda in obljubil koleko-vati vsa pisma, ki jih bo razpošiljal kot tak. Rodoljuben zgled naj bi našel obilno posnemovalcev !
„Društvena godba ljubljanska 1 koucertuje danes v četrtek v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob pol 8. zveč. Vstop prost. — Zajedno se vabi na današnji koncert Čč. Člane in prijatelje godbe ter upa odbor društvene godbe z ozirom na važni razgovor o nadalnjem razvoju društvene godbe, mnogobrojne udeležbe.
Deželna zveza za tujski promet  na Kranjskem  v Izubijani
opozarja, da so pri nji na razpolago vse tiskovine za hotelsko družbo „Triglav". Na željo se interesentom vpošljejo slike in načrti lepega hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. Vljudno se vabi vsakega, da pristopi k temu domaČemu podjetju, ki je neprecenljive važnosti v gospodarskem oziru. Pristopi se lahko le še do 15. decembra t. L, ker se potem skliče ustanovni občni zbor.
Zglaievanie leta 1889. rojenih mladenićev. Mladeniči, ki so rojeni L 1889, stopijo s 1. januarjem 1908 v črnovojno dolžnost. Zaradi zabe-ležbe se imajo tedaj v dobi od 1. do 15. decembra 1907 zglasiti v pisarni magistralnega referenta od 8. do P2. dopoldne in sioer: a) vsi leta 1889. v Ljubljani rojeni mladeniči neglede na njih domovno občino; b) vsi leta 1889. izven Ljubljane rojene pa v Ljubljano pristojni mladeniči. Iskazna o domovinstvu, kakor domovnioo, delavsko ah* poselsko knjigo je treba prinesti s seboj. Bolne, odsotne in z važnimi opravki zadržane mladeniče tudi lahko zglase njih sorodniki ali pooblaščenci.
Pr. Peklar t. Od štajerske Save se nam piše 12. novembra: V ponedeljek, dne 11. novembra ob 8. zvečer je umrl na Dolu pri Hrastniku ob južni železnici g. Fr. Peklar, mnogoletni tamošnji župan ter Član okrajnega zastopa laškega, hišni posestnik in gostilničar po kratki, a mučni bolezni v 65 letu svoje starosti. Rajnki je bil skromen in znača-jen mož, poštenjak od nog do glave, prava slovenska korenina. Njegova zguba je za laški okraj' hud udarec.
Bodi vrlemu moža blag in] trajen spomin!
Nova ponemčevalnloa. Od Drave ■e nam piše: Na Tezni pri Mariboru ustanovili bodo ne mik o dvorazred-nioo! S tem je tamošnji zdaj še pretežno slovensko prebivalstvo izročeno nemškemu malohu. Pred nosom naši mariborski „narodni" duhovščini se godi tako, one duhovščine, ki mestu za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda nabira prispevke raznoterim klerikalnim napravam! S tem je vendar dokazano, da so naši klerikalci brezdo-movinoi, ljudje, katerim narodnost ni ni nič, a lasten „egott — vse. Žalostna nam majka!
Ptujski HpO Sili" lup«*, zloglasni O mig, snuje, kakor se nam poroča gospodinjsko Šolo za „kmečka" dekleta. — Zopet nov žebelj v krsto — našega naroda !
Sirov Sin. V Rihenbergu na Goriškem so zaprli Ignacija Šču-hovta, ker je vrgel velik kamen skozi okno v kuhinjo, kjer sta se nahajala njegov oče in mati. Že mnogokrat jima je grozil, da jima kaj hudega naredi.
Divjo koso v laikom okraju. Na goškem hribu pri Laškem trgu je 7. t. m. ustrelil neki lovski paznik mladega divjega kozla. Pravijo, da se na hribu zadržuje Čreda divjih koz. Skoraj gotovo se je ta v nižjih hribih zelo redka divjačina zatekla s Savinskih planin.
„Sokolski dom" v Mariboru
priČno zidati spomladi. Zgradba bo stala v Lajteršbergu. Prostor so preteklo nedeljo kupili od gosp. Lamp-reohta. Veseli nas ta korak mariborskih Slovencev, ker se s tem zgradi v Mariboru nova slovenska trdnjava.
Prijeta goljufa. Dva laška sleparja sta v Trstu odprla pisarno pod imenom „Ofncio oommerciale inter-naoionale" ter iskala inkasantov s kavcijo. Neki Ivan Jarc se jima je dal speljati in položil kavcijo 500 K. Ko je videl, da ima opraviti z goljufi, je zahteval denar nazaj, a je z veliko težavo dobil 170 K, nakar je stvar naznanil policiji, ki je zaprla sleparja. Tudi dva druga „inkasantau sta se opekla.
Sumljiva smrt. V Trstu so našli mrtvega 421etnega igralca na harmonike Karla Viteza. Ker se je reklo, da je Vitez hitro umrl in ga je našel zdravnik vsega Črnega v obrazu, se sodi, da ni umrl naravne smrti.
Zblaznel je v Trstu delavec Jernej Majcen.
Semen]. Na tedenski sejm dne 13. t. m. je bilo prignanih 162 volov, 84 krav in telet, skupaj 246 glav. Kupčija je bila slaba.
K zavratnemu umoru v Vižmar-
jih se nam še pojasnjuje: 381etna Marijana Rozmanova, delavka v tovarni na Slapu pri Tržiču, je imela svojega Gletnega nezakonskega sina Frančiška na reji pri Ani Novakovi, katerega je običajno obiskovala vsaka dva meseca. Novakovi je plačevala za vzgojo 12 K na mesec. Tudi 9. t. m. ga je prišla obiskat in prinesla denar. Ko je popoldne odšla iz Viž-marjev, je krenila ob železnični progi proti Ljubljani, češ. da gre obiskat gredoč še neko prijateljico v bolnišnico. Kakih 300 korakov daleč jo je spremil tudi sinček, kateremu je nekaj dala, da je povžil med sladkorjem, potem pa se je vrnil domov. Ze proti 4. uri popoldne mu je začelo prihajati slabo, po polnoči pa ga je začelo tako zavijati po trebuhu in je začel tudi bruhati, da je ob polu 1. že v hudih bolečinah izdihnil. Ker je bila stvar zaradi teh okoliščin zelo sumljiva, sta jo začela takoj drugi dan šišenski orožniški stražmester g. Karel Koppitz in titularni postaje-vodja Fran Spreitzer zasledovati. Rozmanovo sta sledila do Tržiča, kjer sta jo aretovala. Pri nji sta dobila v škatnlji spravljen strup zoper podgane, od katerega je zverinska mati dala v sladkorju zavžiti svojemu sinek n. Rozmanova umor taji, a je izključen vsak suni, da bi ne bila izvršil«! ostudnega zločina. Aretovanka je inichi ljubimca, ki ni bil oče zastrupljenega otroka in je bilo najbrže to povod, dn se ga je mati iznebila, vsled česar bi ji bila olajšana pot do možitve. Osumljenka se je baje večkrat nejevoljno izražala, zakaj da ni kake hude bolezni, ki bi naj vsaj njenemu sinu vzela življenje. Zagovarjati se bode morala pred ljubljansko poroto zaradi hudodelstva zavratnega umora lastnega sina.
Tatvine. Frančiški Brodnikov] je v neki gostilni ukradel neki neznan, okoli 20 let star fant, ko ji je zinenjav.il denar, 6 kron. — Delavcu Francetu Albrehtu je njegov tovariš ukradel 1 K denarja in 6 K vredne črevlje. — Iz veže na Dunajski cesti št. 16 je neki mlad pobalin s kolesa ukradel acitelinsko svetilko in jo prodal svojemu tovariše za 10 vin.
Nesreča. Včeraj popoldne se je pri zgradbi Hamerschmittove hiše v Knaflovih ulicah odpel z vrvi škaf za malto in je padel na glavo zidarju Francetu Remcu ter ga znatno telesno poškodoval.
Novi naseljenci v Mestnem logu.
Med gromom in treskom je šla mestna policija danes ponoči preiskat šupe v Mestnem logu, kar ni bilo brez vspeha. V neki šupi je presenetila tri nove naseljence, in sicer sta bila to Ljubljančana Ivan Kavčič in Fran Novak. V njihovo družbo je bil sprejet tudi nevarni tat Fran Fajdiga, rojen v Podjelšah, pristojen v Meki-ne pri Kamniku, o katerem smo poročali, da se je predsinočnjim vtihotapil v hlev v Nunskih ulicah štev. 3, kjer si je nabral obleke, a je bil po oškodovancu zasačen in je za spomin dobil tudi nekaj batin. Fajdiga si je šel svojo črno kožo belit v Mestni log, a kakor je on budil prejšnjo noč druge ljudi, tako snoči tudi sam ni imel mirnega počitka. Siromak je sicer plaho skočil, kakor zajec in mislil pri nasprotnih vratih odnesti pete, a že ga je držala za ovratnik roka pravice in moral je med gromom in bliskom v mirnejši kraj.
Kot brez sredstev se je včeraj zglasil pri mestni policiji, dne 29. januarja 1891. v Ljubljani rojeni in k Sv. Krištofu pri Celju pristojni delavec Fran Tabor. Ko so mu nekoliko natančnejše preiskali obisti, se je izkazalo, da Taborja želi deželno sodišče sprejeti dva meseca v brezplačno oskrbo. Policija je seveda ugodila obojestranski zahtevi.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, iz Prusije jih je prišlo 30, s Koroškega pa 50.
Izgubila je zlatar jeva žena gospa Jožefa Zupančeva denarnico, v kateri je imela 15 K denarja, katero je našel poročnik g. Fran Mod v in jo oddal na magistratu.
Jugoslovanske vesti. Nagrad e s rb s k i m dramatikom. Uprava srbskega gledališča v Belgradu je razpisala tri nagrade za tri najboljše drame. Konkurza se je udeležilo izredno veliko število starejših in mlajših srbskih pisateljev. Presoje-valni odbor je pred kratkim končal svoje delo in prisodil prvo nagrado znanemu pisatelju Branislavu N u -š i ć u , drugo nagrado J o s i p o v i -ć u v Bukareštu, tretjo pa filozofu K. Petroviču.
N e m i r o v i č - D a n č e n -ko v Belgradu. Znameniti ruski pisatelj in časnikar Nemirovič-Dan-čenko, ki je znan zlasti po svojih poročilih z rusko-japonskega bojišča, je te dni dospel v Belgrad kot odposlanec redakcije »Ruskega Slova«. Iz Belgrada odpotuje Nemirovič v Makedonijo, da na licu mesta prouči tamkajšnje razmere.
— Odlikovan srbski uč e-n j a k. Slavni srbski geograf dr. Jovan C v i j i ć , vseučiliški profesor v Belgradu, je izvoljen za častnega člana grškega kulturnega društva »Par-luis« v Atenah.
* Drobne vesti. Bivši policijski predsednik na D u n a-j u H a b r d a je postal predsednik splošnega rentnega zavoda.
— Češki vrhovni deželni maršal knez Lobkovic odstopi po preteku sedanje svoje funkcijske dobe.
— P o m n o ž i t e v avstrijskega bojnega b r o d o v ja. V ladjedelnici v Trstu hitro izdeljujejo tri nove bojne ladje, v Pulju spuste kmalu v morje novo križarko, v Reki pa je v delu 10 torpedovk. Nadalje je vojna mornarica naročila pri Krupu v Kielu tri podmorske čolne.
— Zaradi p o d r a ž e n j a ž i -v i 1 so bili v Nachodu pri Pragi veliki izgredi, pri katerih je prišlo do spopadov z orožniki. Hat i se je splošnega štrajka.
— Novo poslopje se je zrušilo m e d gradnjo v Velikem Varadinu. Dosedaj so izvlekli iz razvalin 18 mrtvih delavcev, 1*2 jih Še pogrešajo.
— Dva A v s t r i j e a aretirana v C a r i g r a d u. V Carigradu je prišla policija haje na sled zaroti proti sultanu, vsled česar sluti povsod zarotnike. Tako je aretirala nekega Cepiča in Treka, ki sta prišla iz Trsta, da hi prirejala kinematograf ične predstave. Na posredovanje avstrijskega konzulata so oba zopet izpustili. Sedaj terjata veliko odškodnino.
— Zaradi v o h u n s t v a so prijeli v Bosanskem Brodu dezerter-ja vojne mornarice Fr. Skoffa, ki je vlomil v vojaško pisarno, da bi dobil mobilizacijske akte o bosanskih železnicah. Pri tatvini ga je čuvaj prijel.
— V p r a v d i proti bi v š e m u ministru N a s i j u se je dokazalo, da je bilo od vsote 266.000 lir, ki jih je izkazal minister za podpore učiteljstvu, izplačanih učiteljem le 13.000 lir, ostalih 253.000 lir je izginilo v ministrov žep.
— Za kugo je umrlo v okraju Prshevalsk 44 oseb.
— Praški župan d r. (1 r o š je postal vitez francoske častne legije.
— Zaradi dogodkov n a dunajskem in g r a š k e m vse-
učilišču so v Milanu demonstrirali dijaki pred avstrijskim konzulatom ter metali kamenje v avstrijski grb.
* Tolstoj Roekefellerju. Ameriški milijardar Rockefeller je vprašal grofa Lova Tolstega pismeno, kako je mogoče najvspešneje porabiti bogastvo v blagor človeštvu. Tolstoj mu je odgovoril: »Na vprašanja, v kaki meri je združljivo bogastvo s katoliško vero, h kateri se priznavate, vam odgovarjam: Ne glede na evangelij nam pravi že zdrava človeška pamet, da bogastvo samo na sebi ni združljivo z resnično dobrim življenjem. Mislim, da moj spis »Kaj nam je storiti?« to dovolj jasno razlaga. Denar, ki ga imamo v žepu, v blagajni ali banki, tvori le sredstvo, da silimo revne, ki nič nimajo, da nam služijo. To prednost izkoriščati, ali pa samo groziti z oblastjo, ki izvira iz take mogočnosti, je brezdvomno zlo.Tako se kaže denar navadni človeški razumnosti. S stališča kristjanskih naukov je vprašanje še jasnejše. Celi evangelij, ves njegov duh, govori le o ničemernosti človeških skrbi za mirno bodočnost in za kopičenje bogastva. Evangelij svari pred bogataši, za zgled pa stavi Lazarja. Zapisano je, da so reveži srečni, bogatini pa nesrečni, da ni mogoče služiti istočasno bogu in maino-nu, in da je dajati srečnejše kakor jemati. To je splošno duh kristjanskih naukov. Toda v razgovoru z mladim bogatašem je resnica povedana tako jasno, da je ni mogoče napačno razumeti. Tam stoji zapisano: »Ako hočeš postati popolen, zapusti vse svoje bogastvo ter hodi za menoj.« Da bi opravičevali nepokorščino proti tema nauku, oklepajo se krivi razlagalci oa izraz: »Ako hočeš postati popolen,« ter pravijo, da na svetu ne more nič biti popolnega. Toda one Kristove besede hočejo le reči: »Ako hočeš postati moj učenec« Tudi se skuša ne poslušnost proti temu nauku utemeljevati s pretvezo: »Cesar človeku ni mogoče, to je Bogu mogoče.« To upravičevanje pa je prazno, ker ono besede ne pravijo, da je bogu mogoče tudi bogate rešiti, temuc da nemogućnost, zapustiti bogastva, postane mogočnost za tistega, ki se probudi k duhu božjemu ter ga je ta duh napolnil. Resnično se sramujem, da sem izgovoril te banalnosti ter razlagal, kar je popolna gotovost za vsakega res-
snično vernega človeka, najsi potem veruje v božji izvor evangelija ali ne. Lev Tolstoj.«
* Lakota v Indiji. Kakor se poroča iz Londona, preti veliki indski pravinciji Delhi lakota. Provincija ima 40 milijonov prebivalcev. Sodi se, da bo lakota večja nego ona leta 1899.. ko je poginilo za njo poldrugi milijon ljudi, angleško vlado pa >t;i lo do 250 milijonov kron.
* Tožba proti nadvoj vodi n jam.
Bivši najemnik morskega kopališča Cerkvenica toži nadvojvodinje Marijo Amalijo, Klementino, Klotildo, Elizabeto Henrieto in nadvojvoda Josipa Avgusta za odškodnino 828.086 kron. V tožbi izvaja dr. Ebers: Ko je nadvojvoda Jožef kupil Cerkvenico. je bilo kopališče popolnoma zanemarjeno in zapuščeno. Leta 1901. je dal nadvojvoda kopališče v najem dr. Ebersu. Pogodba določa, da dr. Ebers plača najemnine 22,000 K. Prva tri leta se more najemnima porabljati za investicije. Ako bode nadvojvoda hotel kopališče prodati, ima dr. Ebers prednost, da kupi kopališče v treh mesecih, sicer se mu po štirih mesecih najemščina odpove. I>r. Ebers je takoj začel kopališče urejevati Ter je v ta namen založil 200.(100 K. Kopališče je prišlo na glas ter se je v sezoni 1902/03 dosegel dobiček 60.000 K. L. 1903. sta prišla k dr. Ebersu dva nadvoj vodova zastopnika ter mu naznanila, da mora Cerkvenico zapustiti, ker je nadvojvoda prodal kopališč« nadvojvodinji Klodildi. Dr. Ebers se je temu najodločneje zoperstavil, a končno je le moral Cerkvenico zapustiti. Pozneje je opetovano terjal od nadvojvoda, a po njegovi smrti od nadvojvodinje Klot ihle odškodnino, a končno je vložil tožbo za odškodnino 828.000 K. Ker bo pravda pismena, trajala bo gotovo še mnogo let.
Kako se v Tunisu bore proti kugi. Zdravstveni svet v Tunisu se je pretekli teden bavil z vprašanjem, kako bi se omejilo vedno širjenje kuge. Kot središče te epidemije je bila označena neka tovarna pohištva, v kateri je delalo 00 delavcev. Svet je sklenil, da se tovarna zažje, kar se je tudi takoj zgodilo. Razen tega so pod-gancein napovedali smrten boj. Kdor ubije podgano, dobi zanjo frank.
* Denar za pokojnike. Težko da hi kateri narod, ki je prišel v dotiko s civilizacijo, tako čuval svoje prastare običaje, kakor Kitajci. Zlasti SC pri Kitajcih spoštujejo predniki in moglo bi se trditi, da med mnogimi milijoni kitajskega naroda ni nikogar, ki bi ne spoštoval spomina aro jih pokojnih prednikov. Kako za go tovo so prepričani Kitajci o življenju na onem svetu, dokazuje dejstvo, da verjamejo, da se tam ne more shajati brez denarja. Vsled tega imajo nava-
do, da spali j o srebrno pločico, ki ima obliko čevlja, ter mislijo, da s tem pošljejo denar svojim pokojnim prednikom. Ženske hodijo po ulicah in prodajajo take srebrne čeveljčke za prinos žrtev.
* Draga ljubezen. (Jlavni blagajnik j>i*i dirkališčnem društvu* v Londonu, Sandov, je poneveril 150.000 K. Takoj so gii prijeli, nakar je priznal, da je homoseksualen ter je imel »ljubavno razmerje« z nekim častnikom, ki ga je veljal ogromno denarja. Z nemškega dvora se je potemtakem že razširila nova »moda« po eeli Evropi, da se ljudje že ponašajo, ker so Molt-kejevi in Eulenburgovi sovrstniki.
* Nepojasnjen slučaj. Po vsem Parizu je znana po svoji ekscentričnosti markiza de Mornv, hči polbrata Napoleona III. in ločena markiza Bel-boeuf. Odrekla se je svoji rodbini in prešla med igralke. V Parizu je nastopila v gledališču Moulin-Rugea, a njen nastop je bil povod velikim škandalom. Najnovejša afera, v katero je vpletena markiza de Mornv, še ni razjasnjena. Markizo je obiskala njena prijateljica t>21etna igralka Dacosta. Ko sta se razgovarjali, je naročila markiza svojemu slugi Bou-eheronu, naj nese njen samokres popravit puškar ju. Ko ga je sluga prinesel v sobo kazat markizi, je tako neprevidno ravnal ž njim, da se je sprožil (sluga ni vedel, da je nabasan) in da je krogla švignila Dacosti v glavo. Ranjenka je umrla v par urah. Ker je redarstvu ta nesrečni slučaj sumljiv, zato je odredilo strogo preiskavo.
* »Veliki« London je štel početkom meseca aprila t. 1. 7,217.939 prebivalcev, to je šesti del vsega prebivalstva Velike Britanije. V Londonu je 4988 gostilen, 278 hotelov in restavracij. Pivovaren je 1936. Skupno je torej 10.000 prostorov, kjer se toči pijaca. V Londonsko luko je leta 1906. prišlo 27.323 ladij. Stroški mestnih oblastnij so znašali 445 milijonov kron. London je vplačal v državne prihodke 449,406.000 kron.
* Vas brez moških je ogrska vas Kerisova. Vsi moški so se izselili v Ameriko, kakor zadnji je nedavno zapustil vas župan. Ostalo žensko prebivalstvo je torej sklenilo izbrati iz svoje srede novega župana oziroma županjo. Izvoljena je bila 241etno vrlo energično dekle, ki županuje sedaj vasi. Tudi druga vaška zastopstva se nahajajo v rokah žensk, tako da ne prebivajo v vasi Kerisova samo ženske, ampak jo tudi vladajo.
:;: Sežiganje indijskih vdov angleška vlada strogo zabranjuje, a In-di se hočejo držati svoje vere, ki obeta vdovi raj, ako sledi v smrti svojemu možu. Ker se tedaj ne smejo po moževi smrti sežigati vdove, a združene bi bile le rade z moži v raju, začele so se zadnje čase zastrupljati.
Telefonsku in Brzojavno floročilD
Ajdovščina 14. novembra. Pri občinskih volitvah v Podkraju dne 13. t. m. je na vsi črti po ljutem boju zmagala narodnonapredna stranka. Živeli zavedni podkrajski volilci!
Gradec 14. novembra. Na vseučilišču se je danes vnel med Nemci in Lahi krvav pretep. Tako na laški, kakor na nemški strani je bilo več dijakov težko ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnico. Laški dijaki so se zagrozili, da pridejo prihodnjič na univerzo oboroženi z revolverji.
Dunaj 14. novembra. Nagodbeni odsek je danes končal generalno razpravo. Predlog češkega radi-kalca C h o c a, naj se ne preide k podrobni razpravi, je bil odklonjen z 28 proti 8 glasovom. Za Chocov predlog sta glasovala tudi člana nZveze južnih Slovanov" dr. L a gin j a in dr. Ploj.
Dunaj 14. novembra. Ministra dr. Fiedler in Prašek sta danes popoldne odpotovala v Prago.
Dunaj 14. novembra. Na univerzi je danes vladal mir. Opoldne so laški dijaki v dolgem sprevodu prišli pred parlament ter poslali deputacijo k italijanskim poslancem. Poslanci so prišli pred parlament in bili pozdravljeni z navdušenimi „Evvivau-klici. Pripadniki vseh laških skupin so zagotavljali, da bodo vse storili, da se reši čim naj preje vse-učiliško vprašanje, nakar so se dijaki razšli.
Budimpešta 14. novembra. V parlamentu je bil danes velik vihar. Predsednik je brez vzroka odtegnil besedo poslancema Budisav ljevicu in dr. Lorkovicu. Hrvati so proti temu nasilstvu hrupno protesti rali, mahali z robci in klicali: „Eljen Perozel lu Zapisnikar dr. P o p o v i č je zapustil svoj prostor ter se pridružil ostalim hrvaškim poslancem, ki so ogorčeno demostrirali proti terorizmu predsedništva. V zbornici je bil tak vihar, da se je morala seja prekiniti. Ko se je zopet otvorila, je predsed-
nik opravičeval svoje postopanje napram Budisavljevicu ter grajal poal. dr. P o p o v i ć a, ki je zapustil svoje zapisnikar s ko mesto, da je mogel z ostalimi hrvaškimi poslanci demonstrirati proti predsedstvu. Velikanski vihar med Hrvati, ki so znova jeli mahati z robci in klicati: Eljen Perozel. Poslanec dr. Po p ovi 6 je izjavil, da odlaga posel zapisnikarja, ker je sedaj zanj mesto v vrstah proti vnebovpijoČim 'krivicam in nasilstvu predsedstva se boreČih tovarišev. Nato je dobil besedo dr. Luki nič, tudi temu je predsednik odtegnil besedo, kav je povzročilo nov vihar med Hrvati. Nasprotje med Hrvati in Madžari se je tako poostrilo, da ni nobene nade več za sporazumljenje.
Dubrovnik« 14. novembra. Radi suma, da so zapleteni v zaroto proti življenju kneza Nikole, je bilo v Črni gori aretovanih 150 uglednih oseb, med temi vojvoda Petrovič, predsednik razpuščene skupščine, bivši ministrski predsednik K a d u 1 o v i č , brata Tomić, predsednik narodne stranke dr. Milovan Marušić, dva knezova bratranca in dve sestrični knjeginje Milene.
Kotor i 14 novembra. V blizini mesta je bil aretovan Črnogorec Fi-1 a v i ć , ki je nesel proti črnogorski meji dinamit in druge eksplozivne tvarine. Prepeljali so ga v Kotor, kjer se je uvedla proti njemu kazenska preiskava.
Kotor, 14. novembra. Po vesteh s Cetinja se črnogorska vlada trudi izposlovati pri avstro ogrski vladi, da bi dala aretovati vse na avstrijskih tleh se nahajajoče Crnogorce, ki so politično kompromitirani. V tej zadevi je sprejel te dni knez Nikola avstrijskega diplomatičnega agenta barona Kuhna v dveurni avdijenci. Avstrijska vlada dosedaj še ni ugo ■ dila Črnogorski zahtevi, a že beže črnogorski emigranti, ki so bivali sedaj v mestu in okolici, trumoma v Srbijo.
Dunaj, 14. novembra. V vladnih krogih se trudijo doseči, da bi zbornicu nagodbene predloge rešila do 1 4. d e c e m b r a . kateri dan se snidejo delegacij e.
Dunaj, 14. novembra. Tu je umrl bivši opavski državni poslanec H o t-m a D n v 84. letu svoje starosti.
Praga, 14. novembra. »Narodni Listv« javljajo, da bo baron Beck. čim bo rešena nagodba, znova reko n s t r u i ral s v o j kabinet, to je da ga bo š e b o l j p a r 1 a m e n-t a r i z i r a 1.
Praga, 14. novembra. Trgovinski minister dr. Fiedler priredi te dni shod svojih volilcev v Kari i-n u , minister P r a š e k v Benatkih, dr. K r a m a r pa bo v nedeljo govoril na shodu v Pragi.
od  60 kr. naprej per m, zadnje novosti.
Svila za ples
Franko in že ofarlnjeno se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo Hennebers, Ziirl>li.
4 107—3
Messmerjev oaj uživa kakor nobena druga znamka zaupanje vseh, ki pijo čaj. Kdor kupi Messmerjev čaj ve, da po najnižji ceni dobi najfinejše in najboljše blago. Vsak poizkus pridobi tej odlični čajni zmesi novih, prepričanih prijateljev.
MITOM fifflll*
učinkuje izredno krepilno na ves organizem, celi in jači pljuča. I 3363 —2
Kašelj in prehlajenje
naj bo še take dolgo trajnosti in trdovratnosti, SCOTTOVA emulzija hitro premaga. Celo jetičnim nudi SCOTTOVA emulzija olajšav ter za slučaj, da se je lečenje moglo pričeti pravočasno, po gosto celo popolno in trajno ozdravljenje.
Izvkna steklenica 2 K 50 h.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot jamstvenim znakom Scottovega ravnanja !
Naprodaj po vseh lekarnicah.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebno zobno trene
vzdržuje zobe Čisie, bele in zdrave.
Zahvala.
Preblagorodni gospod Fran Lavrenčič, veleposestnik v Gradcu, pristopil je kot usta-novnik k društvu uradnikov c. kr užitnine na Kranjskem, ter daroval v ta namen znesek 25 kron. — Odbor omenjenega društva mu za to izreka najsrčnejšo zahvalo.
Sorzna poročila
Ljubljanska
..^odltna bank« r L|ubl|oni"
Uradni kural dun. bora« 14, novembra 1W7
aufoki rta*
•rebrna renti
avatr.
i*nta
kronska 9    alata        m . •graka kronika renti
„    zliti , posojilo dež. Kranjske l\V/t posojila mesta Spljei *L1.      .        . Zadar bos.-herc železniški
Josojtlo 1902 . . -k* d* i banka k. •
81 . - . *. • ust. pisma gai. det bipotečne banke . . pait. kom.   k.   t. -
lOV pr......
W Mat. pisma mnenri hranilnice .... list. pisma ogr. cent det. hranilnica . . ¥jL*lt z. pis. ogr. hip. ban ebi. ogr. lokalni*! It toznic d. dr.    . .
ft% ebl. češke ind. banfct prior. lok. telca. Trst Poreč ....
S, prior, dolenjskih §•(. t prior, jui- žel. kup. ' ,W, avstr. pos. xa
cd L 1860V, . . cd 1. KSM .  . .
ftieske.....
Min. krad. 1. omisi?*
. - H -egrske hip. banfet srbske k frv *G£
turška.....
sr«£fea . ,
it »•
t C i' 4 I
9P-75
96 80 P b- 65
118-95 9! 9 J
109 45 97-75
110-40 99-30
97 SfU 94 86 94-35
Jf9 -
'0140
lesnika Irtditnc kemoške
mkovske ljubljanske ivatr. rdeč. krita
?ud<
tudolfove p , t lalcburske ,     . .
Juaajskc kom.  m    . .
Dotam
J^žne železnice .   .  . t državne železnice . . ivstr.-cgrskc nančre de k-. \vstr kreditne bsifcs
tlvnostenske „
;*re*nofcOkop v Mc^u (Srn-Upaiake m on lan   . . *f*ike žet last dr. . ?!mi-Murany» ... Trboveljske preir. &r*lh* ivstr. orožne to-vr. <i.ru£* ^   -,iaJxor*<£ dne***;
97
96 75 98*50
98-6J 99 £0
39 90 96 vn 28« 75 99 Ž0
146 50 £46 -13-i 9 *63 50 263 -241 — 98 — 81 75 19 — 437-9 — 96 SO 60-75 4 50
34'—
68 ~ 227- -462 -
44
643 1784
625 734 ?39 712 r8* 24>5 509' -44 449 -41
VMmb
^ kr. cekia „ % B franki . • r p marke  .  , ,
L*§*d baafcmel . kaVP   .  . - .
II
19 13-.4 17 <?6 2
75
25
>5
25
*6 18 52! 12
76 85
?i
21
Bkuo
95 95
97 —
95 VJ5 11416
92 10
109 6=> t'8 75
110 60 S0C8ri
96- 30 9^ 35
96 86
S9-5 102 ,',
98 -
97- 76 99'tO
99-5
iyt> —
99 76 290 /. 10 J 26
148 60 Ž5U-— 14 i 90 269 50 269 -247- -104- -182 75 21 —
447 -
95._
lGž 50 64- o 46-5J 26 — 72 — 231--472 -
145- -644 —
1794* -626 7 S 73 25 ?4t) -718 — f 89 25
24 5 -5>0 25 248 -455 — 141 5
11 40 1922 23*60 24 18 17 9 S 96 05
2-^4
5
■■^ o n-ca
H
t ara ta >rai
Dne 14 novembra 1907. a' .-a-vaiv« ca april as € april    .   ,   . , maj 19)8      . B april .    .       . ,
?C kg K
50 , .
M) .
1277 11 95
7 39
8 62
10
višje
Meteorologitno poročilo
>m* Q>d • ...r'*ia 10«.   Srtcijl «r«čnl tlak >
,3. 14.
i
9. W9,   730 8 j     9 6 j si. jug. oblačno
7. sj. 732 9 . 6 I bresvetrno pol. oblač g. aap, 733 2      9 5 j   al. ju«    del. oblač.
Srednja včerajSnJa temperatura 102 ne» 1 4 1°. — Pmdavina •        9 4
Ob po noči blisk in grom
Preselitev.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem se preselila
iz Komenskega ulic itev. 36 ^
^d
zopet v svojo htaroznano
■M
ti gostilno ,pri Solncu'
%4       na Francovo nabrežje (preje Fantini)
in prosim, da se mi ohrani dosedanje zaupanje. 3803—3 |
Proseč obilnega obiska se priporočam 7. vsem spoštovanjem
Sgj /Ina Jeglič, go8tinif»riC«. ^
Potrtim srcem javljamo pretužno vest vsem ljubim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo, poklicati k sebi našo iskrenoljubljeno ženko, hčer, sestro, svakinjo, nečakinjo in sestrično, gospo
Mltiko Tontlniek
roj. Svetek
soprogo notarskega kand. iz Kozjega
ki je po kratkem a mučnem trpljenju, previđena s svetotajstvi, v starosti 25 let nocoj o polnoči izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v soboto, dne 16. novembra 1.1. ob poluštirih popoldne Iz deželne bolnice k Sv. križu.
Pokojnico priporočamo v blag spomin. 3843
V Ljubljani, 14. novembra 1907.
Zvonimir Tominsek, not. kand.,
soprog. — Ivan Svetek, višji oficijal juž. železnice v. p. in posestnik, oče. — Marica Svetek, mati — Vladimir, Stanko, Milo, bratje. — Milena in Bogdana, sestri.
Knjigovodja
podolnoma izvežban v svoji stroki, išče službe« — Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3844 -l
Št 4 1 6 1 9 . 3762-3
Ustanova
za mestne uboge.
Pri mestnem magistratu je podeliti
cesar - Franc Joiefove jubilejska ustanove za mestne obooe« m s-cer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K.
Te ustanove so namenjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz uboinega zaklada in jih je izplačati dne 2. decembra.
ProSn.e za podelitev teh ustanov je vlagati tukaj do 26. t m,
Nestni magistrat ljubljanski,
dne 2. novembra 1907.
Milim
V Šmarjah pri Kopru v Istri
je obrodilo letos vino jprav obilno in in je dobiti tamkaj izbornega belega ali črnega istrijana po zmernih cenah.
Kdor bi rad kupil, naj se obrne na podpisanega ——___
FRANCA ULČN1KA
posest, pošta Šmarje pri Kopru, Istra.
8845—1
Razglednico
umetniške.'
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Jurčičev tr$ št. 3.
Thlelov čaj proti odebelelostl, priznano uspešna spec. proti odebelelosti, gar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Angelo vi lekarni v Celovcu.
Ura z verižico
za samo K 2*—,
Zaradi nakupa velike množine ar raipofiilla šle-etfeka razpožiljalnica: prekrasno potlačeno 36-arno precirijako aro aakerico s lepo veri-Heo za 8amo  14 kakor tudi Sletno gm-
rancljo. — Po povaerjn razpošilja
Pruiko-ileiiiska raipoallievainlca
P. W11TDISCH v Krakovu TJ/38.
NB. Za nengajajoče denar nazaj. 3841
M majhnih, lepih "i
stanovanj
obstoječih iz 2 sob in pritik-in, je oddati takoj ali za februar 1908 -v Ilirski ulici.-
Povprašati je pri lastniku Adolfu Hauptmannu na Resljevi cesti.
m *    m mm
Met v najem
o Sp. Šiški, blizu kolodvora.
Več se izve v „Gori&ki vinski kleti" na Starem trgu it 13.37*8 3
Odda se od 1. mafnlka 1908 naprej
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, z vsemi pritikli-nami in modernim komfortom v H. nastropju hiše Dunajska cesta __ štev. 20, Ljubljana.
Pogoji se poizvedo v pisarni dr. Ivana Hribarja, odvetnika v LJubljani, Sodnijske ulice it 2. 379.;-i
mt Razprodaja.
i pare čevljev za 6 ta.
Ker sem kupil ogromno množino obuval, bom samo kratek čas oddajal po Silno nizki ceni: par moških in par ženskih čevljev na tra kove a krepko zbitimi, močnimi nsnjatimi podplati, dalje par moških in par ženskih
modnih Čevljev, vsi Štirje pari veleeJe^ranf«!.
nejnovejše oblike, močnih, toplih, opremljenih ra zimo. VelikoRt po cm. Vii štirje pari stanejo samo 6 K.   Razpošiljanje po povzetjn.
Zamena dovoljena, tndi denar brez neprilik nazaj.
D. Kessler, Krakov 63/15.1
Prostovoljna izjava.
Moj pokojni mož Janez Čehovin,
posestnik in kovač v Senožečah, je bil skozi 16 mesecev zavarovan za svoto 2000 kron pri c. kr. priv. zavarovalnem društvu nAvstrijski Feniksw na Dunaju. — Umrl je dne L~>. oktobra t. I«, in omenjena zavarovalna družba mi je izplačala po svojem generalnem zastopstvu v Ljubljani danes to svoto, za kar se ji najiskrenejde zahvaljujem in jo vsakemu najtopleje priporočam.
V SenoŽtČah, 4. novembra 1907.
Frančiška Čehovin roj. škapin
Rudolf U/ilaelm
priča.
Andrej Antončič
priča.
Za elegantni suet!
o  o o
pisemski papir
francoski in acgleški v okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„narodni knjigarni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po--trobSCinami-
Jurčičev trg 3.
JVTusgraveja originalno irsko peči. I NajboJjse in najbolj hranljive
trajnogorilne peči. j
Izredno dobra kurllnost. Cenovnlki zastonj.
CHR. 6ARMS Podmokli (Bodenbach)
33,6 te     tvornica za železne peči.
Tvorniška zaloga pri 8TBFAIMIJ L|ub Ijanl. Vodnikov «1
T2
Sprejmem tri ali štiri
mizarske pomočnike
zmožne vsakega dela
= mizarske obrti. =
Več: Jakob Sernel, mizar, Begunje št. 6 pri Cerknici.    3787 s
Podružnica u SpUetu.  „Ljubljansko kreditna banko v Ljubljaoi"  Podružnica o Celovcu-
cele a
Promese na ogrske premijske srečke poiovice k
Promese na 4% ogrsko hipotečne srečko a Promese na 3% zemeljske srečko I. a
18 131
Žrebanje 15. novembra Crla
Strttavjeve ulioe *t. 2.
i 12-
7-
,4- lf 15.
, 5- „ 16.
inato M.
;00. W4BK*»
i*
dobitek
99 99
Varat, znamka : Sidro.
■ •
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
3375-8
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajanju Itd.; po 80 h., K 1*40 in K t— se dobiva ¥ vseh lekarnah Pri nakupa tega splošno priljubljenega domače^ zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v fikatljicah z aaao varstvena znamko „aldro" potem je vsakdo prepričan da je dobii orig. izdelek
Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eiisčina c. 6 nova.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod ls Ljubljane jnz, ieL:
7-ce zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c.kr.drž. žel, Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7mG7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
e-os pred po Id no. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
CJ-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
f*oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»"£.*5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
735 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz LJubljane dri. kolodror:
7*23 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7MO zvečer. Osebni vlak v Kamnik *©*50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam: ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljubljano jot. ieL:
8*58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*10 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž. žel. Jesenic.
6-0O zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
6*40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ieL, Jesenic.
IIOO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., j Jesenic.
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
946 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
iO-58 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika " zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. ^6 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem Času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
»z« >:♦:♦>>: x»>: >>>>>: >z+>z*z« >:*»: x
>;  L     Ivan Jax in sin
v Ei|nbl|ant \
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalop
>; ^MrtfgM. voznih koles.
v V
X
X
■:■
1^» Trigf.?—-:fr': ^-V-^r^St^
O o
Šivalni stroji ,,
Brezplačni kuril n veien|e t biti. O
Pisalni stroji, ADLER'. V
S
Gene brez konkurence!
Cene brez konkurence!
Ljubljana
Nestni trs št. 11
• ▼
priporoča največjo zalogo
3462- 10
tram i
Zunanja naročila se lzvriu-|e|o hitro In točno.
Radi prezidavo oom primoran za lO do 15°/o ceneje prodajati!
Elegantno meblirana
mesečna sobo
v I. nadstropju na ulico, g posebnim vbodom, so odda tako} ali pozneje ¥ Ljubljani, Gradišče it. 13. 3837-2
Službe;
cc
v kaki pisarni išče  bivši trgovec, 28 let Btar, ima prakso v   odvetniški, notarski in trgovski pisarni  Vstop in plača po dogovoru.
Ponudbe spreiema iz prijaznosti g. Josip
Korošec, blagajnik „Merkuria" v Celin. Vzamem v najem ali kupim
hišo s Mino in
gostilno
na deželi da 2000 kron.
Ponudbe na Rado Zamik v LJubljani
glav. poste restante. *J743—3
Mlad
soliden, dobro izurjen v manufakturni, špecerijski in železninski stroki, želi s 1. decembrom premeniti sedanjo službo. Vprašanja pod „Solidnost" na uprav. „Slov. Naroda". 38i«-ž
Učenca
krepkega, iz dobre hiše, sprejme takoj
v ključavničarsko obrt Fran Fer-
jančiči ključavničar v*Ljubljani, na Dunajski cesti 11 37J8-3
Rontorišto,
eamca, prostega vseh vojaških dolžnosti, popolnoma veščega slovenščine, hrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme tvrdba Kareš & Stockl, i Bremen. Nastop takoj. Začetna plača J 130 mark mesečno. SOM) 3
Biagohotoe ponudbe na gora j šojo 1 tvrdko.
Blagajne, $
proti požara in vloma, „F o xtt pisal u i stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, deknčarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3484—17
immaMMMmmmai
reiernoua lilet
= v Kranju =
s pravico vinotoča in pivotoča na drobno
in debelo, se da v najem ali pa na - račun. —-——
Reflektanti z majhno kavcijo imajo prednost. 3776 3
Natančnejša pojasnila se dobe pri tvrdki Rooss v Kranju.
Trpstosa
mešane stroke, de mogoče z znanjem ————   galanterije, in —
2 vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj 3828-2
Ant. Umek v Brežicah.
Redka
za
Prav lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem kraju na Koroškem, izvrsten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bol t h no s ti proda z vsem živim in neživim inventarom. Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gostilna, veliki veseliŠČni prostori i. t. d. in pa še neizrabljena vodna moč, velika zaloga peska, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo za več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda- 3726-11
Ljubiteljem lepe slovenske knjige priporočamo drugo pomnoženo in Ilustrovano izdajo   o  o  o o
Poezij Dragotina Ketteja
oooooo    ki je pravkar Izšla v založništvu    o  o  o  o  o o
L. SCH VVENTNER J A v Ljubljani.
Cena broš. K 4*—, po pošti K 4*20, eleg. v izvirne platnice vezane E 5-50; po pošti K 5*80 za rekomandacijo 25 vin. več. oooooooo
Ta knjiga je opremljena tako sijajno, kakor pri slovenskih publikacijah nismo navajeni ter ima vrednost tudi za tistega, kdor ima prvo izdajo Kettejevih poezij, in to tembolj, ker obsega mnogo pesmi, ki jih doslej ni bilo moči zbrati. Uredil je zbirko A. Aškerc, ilustroval pa čisto v smislu poezij M. Gaspari,   o  o  o  o  o o
68 64 Zelo pripravno za darila!
o
preselitev.
Vljudno naznanjamo, da smo svojo
zalogo pohištva
3799—3
is Sodnifi ulic -
znatno povečali in
preselili trgovino
v ljubljanski kolizej
na Jttarije Terezije cesti 11.
Priporočamo se, spoštovanjem
ptic ^ l^emp.
o
fSb ^ ^
$4 N
14 N N
Hrvatska štedionica d. t
Klanjec (JCrvaško)
—    plača za vloge —
3790-3
Ravnateljstvo štedionice.
<
^1
POKORNEGA
PELIHKOUEC
Najboljši želodčni liker sveto.
Od   zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, teeen in ielodec jačajoč
čisti milni destilat.
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan • M zlatimi, brnimi In iaitnlml kolalnaml.
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko: $
FRAN REMIC, LJubljana.
[nopomba!!
Izvrsten glas našega eh-zira „Pelinkovca11 dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim ■menom slahše — Često zdravju škodljive — pijače. Radi tega pazite na nado z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3529—14
Pelinkovac Pokorny.
Vse ostalo naj se kot ponarodba zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.povl.dion.tvornica likera
preje_FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862.
UN
LK
70
EB
D8+C
54
10
Sprejme se takoj
3822
blagajničarka
Ima prosto stanovanje, perilo in hrano.
Ponudbe na npravniŠtvo „Slovenskega Naroda" pod „1. V. 3822".
Za Kranjsko, Štajersko. Koroško
veletrgovino z vinom In = žganjem =
sosebno izurjenega prodajalca Specijalno pelinkovca in zganja.
Naslov v upravoifttva „Sloveu«tkega Naroda". 8701 3
SUKNA
33
Tvornlške cene.
In modno Mo$o za obleke
priporoča firma
Karel Kom
tvornica za sukno
v JCumpolcu
na Češkem. Viorcl franke
\ Na hromem konju ni moč dohiteti jelena. I
Ito r j
O
to
E o
c
E
o
E cu
(O
o
"55
a> *-^
O
E q>
"D
Takisto ne more nečisto, polnjeno, slabo milo izpodriniti
ovega
ker vsaka pametna gospodinja ve, da nečisto milo kvari perilo
0V0
Sch'ch[
lo
pa perila ne razjeda, ker je zajamčeno Cisto.
6)
3
o
TJ "i
</>"
O
O) Cd
3 o
N
3
CD O
3
O)
o
Jamstvo za popolno čistost: k 25.000. %
Krota
za veliko dalo
80 sprejme takoj v stalno službo.
P. Cassermann.
8804—3
Radi potrebe večje moči se proda
skoro nov
parni stroj
(Patent - Heissdampf - Hochdruck - Locomobile)
Od 25 dO 40 konjskih sil, znamenite, najnovejše konstrukcije Ha Wolf9 Devin-Buckau, ki ne porabi niti 1 kg premoga na uro za l konjsko silo. *. * Kdlektanti lahko vidijo točno faok-cijODiraoje pri lastnika: And- Jakilu, tovarnarja v Rupi| pošta Miren pri Ooricif katen daje na željo vsa podrobnejša pojasnila. 3835 2
j* Novosti te sesije! ^
A. Lukic
Pred škofijo št. 19
priporoča svojo doto urejeno
veliko zalogo
zgotovljenih oblek
S572 za gospode, dame, 9 dečke  in deklice
V po nojnlžjlri cenah- ^
Težke konje za tovore, vozove za premog1 in ploščinske vozove (dire)
)783—3
Vevško papirnico, zalos na Kranjskem, postaja Južne železnice.
m
Podpisani se usojam javiti vele cen j enem a občinstva v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam za selitve ter vse drage vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
2450—17
Z velespoštovanjem
jVtarlin tampert
LJubljana, Kolodvorske ulice si 31.
&&2
praktično izurjena, vešča slovenskega in nemškega jezika, kakor tndi trgovske korespondence, teli premeni ti službo ali pa vstopiti kot blagajničarka v
v kako večjo trgovino.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3823-2
Gine liicoli
Vidim (Udine) Via Bernardo deRubeis3 Italija.
Doma vkuhane
rusnice
češpljevec, povidl in omake
kakor tudi doma vložene in konservirane
gobloe (ohaiMLplgjtion)
ki se razprodajo vsako leto, dalje vse vrste desertnih vin: m al aga, sherrv, madejra, španski maršala! malvaiilec, manrodaphuec itd. po nizkih cenah, kakor tndi bogato zalogo špecerijskega in delikatesnega blaga priporoča tvrdka -3540-5
FRAN J A KHAM
Ljubljana, nasproti hotela .Union*.
Nepremočljive
pelerine
ja gospe, gospode, deklice in dečke, .*.
predpisane
pelerine 5a
častnice
iS tirolskega lodna ali velblodje dlake po vsaki ======= ceni priporočata __
CJricar $ JV^cjac
Prešernove ulice št 9. /Ljubljana  Prešernove ulice g. 9.
3*71—6
Jlustrovani cenifa jaj/on; in poštnine prosto.
soloMe is dežnike
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Škofijo 19,        Start trg 4, Prešernove ulice 4. 46
ee nsoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljndno naznaniti, da je po priporočim gostilniške zadrnge otvorila
zalogo pivo m*
Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne, tako da lahko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela. 00000000
Za točno in vestno Q\ NaroČila sprejema zastopnik naše pc strežbo se jamči in     | o   o   o   o   zaloge g.   o   o   o o
prosi za mnogobrojna naroČila,   o o
v Ljubljani
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Klet se nahaja v Spodnji Šiški št. 18O.
Cjubljana, Jurčičev trg 3
jj§ Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
g   p!   l^^^aa^^^^MH^HMMH^B^BMmMmmUK aSe^^BMa^a^^^^^^kSMa^'T'^ll a^HHBHHHBivmBlaVBHBHBmm^HBlB^BaHBBlB^HBa
Iadajateij in odgovorni urednik   Rast o Pastoslemlek.
L,Mtnin» in tisk , Narodne tiskarna",
2746
15
L3