Pošlnina plačana v gotovini Spec!, in abbon. postale - 1 Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 ■ 1 m mi Leto XIV. - Štev. 9 (680) Gorica - četrtek 1. marca 1962 - Trst Posamezna številka L 30 VELIK PRAZNIK GORIŠKIH SLOVENCEV Otvoritev Katoliškega doma SESTAVA NOVE VLADE Ker zaradi prekratkega časa nam ni bilo mogoče pripraviti izredne številke KG, hočemo tu podati nekaj kratkih misli k nedeljski otvoritvi KD z obljubo, da bomo prihodnji teden podali podrobno poročilo v besedi in sliki, ker ta dogodek zasluži več kot kratek uvodnik ali članek. DAN VESELJA ZA SLOVENCE V življenju vsakega človeka so dnevi, o katerih pravi psalmist, da jih je naredil Gospod. Tako moremo reči, da je tudi Škerl, g. Podobnik, ing. Sosič itd. Popoldne k akademiji pa so prišli še Korošci dr. Polanc in g. Vošnjak. Slovence iz tujine pa je zastopal dr. Kolednik. Toda če je bil človek vesel teh in drugih veljakov, ni bil nič manj vesel našega ljudstva, ki je že dopoldne napolnilo dvorano, popoldne pri akademiji pa je bila dvorana daleko premajhna za vse. Zato si slišal opazko: »Kar novo začnite zidati, še dosti večjo, ker je ta že sedaj premajhna.« To nam priča, kako smo vsi 4n§ pretekla nedelja bila dan, ki ga je Slovencem na Goriškem naredil Gospod. Najbrž da jih je hotel s tem odškodovati za številne grenkosti in težave, ki so jih v zadnjih desetletjih doživeli od različnih strani; pa tudi za mnoga ponižanja, ki so jih v preteklosti doletela. Obenem je hotel kronati njih vero in požrtvovalnost. Vse to so namreč doživeli ob blagoslovitvi in otvoritvi nove dvorane pri KD dopoldne in popoldne pri slavnostni akademiji. Predvsem moramo s polnim zadoščenjem poudariti pomen jutranje blagoslovitve in otvoritve nove dvorane. Nam vsem je bila izkazana izredna čast, da je blagoslovitev opravil sam prevzv. g. nadškof Ambrosi ob asistenci kanonikov msgr. S. Gregorca in msgr. H. Carleta ter ob navzočnosti generalnega vikarja msgr. Soranza, kanonika msgr. Ristitsa in seveda msgr. Novaka in še številnih drugih duhovnikov. Toda prav tako je za vse nas pomenljivo, da so se slavja polnoštevilno udeležili povabljeni zastopniki državnih in občinskih oblasti. Osebno so bili navzoči prefekt dr. Hiacint Nitri, župan dr. Poterzio, predsednik province dr. Chientaroli, questor dr. Pervilli Femando. Šolski proveditor, ki ni mogel osebno priti, je delegiral, da ga zastopa didaktični ravnatelj dr. M. Brešan. Poslanec on. Martina, ki se zaradi bolezni ni mogel osebno udeležiti, se je pri odboru oprostil. Poleg teh glavnih zastopnikov oblasti so bili navzoči še župan iz števerjana g. Podver-šič, vsi svetovalci SDZ iz Gorice dr. Sfiligoj, dr. Bratina, dr. Makuc in še razni drugi občinski svetovalci iz dežele. Oba ravnatelja slovenskih srednjih šol dr. Rosi in dr. Nemec. Številni zastopniki iz Trsta: dr. Simčič, msgr. Omersa, msgr. čala, kako samo ogrevajoča ljubezen do svojega lastnega naroda in naša trdna katoliška vera lahko premaga še največje težave. V zavesti, da moramo tudi mi tržaški Slovenci kmalu pričeti akcijo za zidanje našega doma tudi v samem središču mesta, po poti, ki so nam jo pokazali naši bratje iz Gorice, smo zadovoljni odhajali s te prekrasne slavnostne akademije uverjeni, da ne sedaj in nikoli ne bomo sklepali tu na Primorskem kakih kompromisov z nositelji marksizma in istočasno tuje, kvarne učenosti, ki niso in ne bodo nikoli v skladu z našo častjo. Zato se bomo še bolj potrudili, da dohitimo tudi na verskem, kulturnem hi narodnem polju naše neutrudne brate ob Soči in prepričani, da nam bodo tudi oni pomagali, bomo gradili dalje naše že začete Domove in polagali načrte za nadaljnje uspešno delo za naš narod ob Jadranu. TRŽAŠKI SLOVENCI Poslanec Fanfani, kateremu je republiški predsednik Gronchi poveril nalogo za sestavo nove koalicijske vlade iz krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev, katero bodo od zunaj podprli tudi socialisti, je po sporazumu o programu imenoval ministre nove vlade. V nji so poleg devetnajstih osebnosti iz vrst Krščanske demokracije, trije socialdemokrati (Tremelloni, Preti in Bertinelli) in dva republikanca (La Malfa in Macrelli). Glavna ministrstva so bila takole porazdeljena: Predsednik vlade je Amintore Fanfani, podpredsednik senator Piccioni, Segni je zunanji minister, Taviani notranji, minister za proračun La Malfa (republikanec), Trabucchi za finance, Andreotti obrambni minister, Gui prosvetni minister, Rumor minister za kmetijstvo in Bertinelli minister za delo. V novi vladi ni več Scelbe, Pelle, Gonelle in drugih. Vsi člani nove vlade so prisegli pred predsednikom republike Gronchijem. Jutri, v petek 2. marca, pa se bo nova vlada predstavila parlamentu. Ministrski predsednik Fanfani bo najprej prebral program v poslanski zbornici in nato v senatu, nakar bo sledila razprava in glasovanje o zaupnici. Podpora treh koalicijskih strank je že gotova. Za program nove vlade bodo verjetno glasovali tudi Nennijevi socialisti v skladu z že znanimi dogovori. Socialistična stranka je pa razdeljena, ali naj se glasuje za novo vlado ali pa naj se glasovanja vzdrži. V vsakem primeru je zaupnica vladi zagotovljena. Komunisti niso še zavzeli dokončnega stališča. Na eni strani bi hoteli preprečiti, da bi se socialisti iznebili njihovega varuštva, na drugi pa bi si hoteli pridržati proste roke v opoziciji proti novi vladi. Razjasnitev bo prineslo petkovo glasovanje v parlamentu. Pogled na pročelje nove dvorane Katoliškega doma v Gorici (Foto Aitran) nestrpno pričakovali nedeljski dan in kako je naše ljudstvo zaslužilo z desetletnim čakanjem, da ima sedaj dvorano, ki nam je lahko vsem v ponos. Kakšen odziv je nedeljsko slavje zbudilo v ljudeh, nam priča članek, ki smo ga prejeli iz Trsta in ki ga tu za zaključek objavljamo. TRŽAŠKI SLOVENCI NA OTVORITVI KATOLIŠKEGA DOMA Zelo številni smo tržaški Slovenci prihiteli v Gorico preteklo nedeljo 25. febr., da se poveselimo z našimi brati iz Gorice. Že zjutraj se je tržaška delegacija udeležila slovesne blagoslovitve in otvoritve lepega in modernega Katoliškega doma. Prišli smo ponosni na to veliko, občudovanja vredno delo v blagor naše slovenske javnosti na Goriškem. Prav posebno smo pa bili zadovoljni, ker so to delo opravili ljudje in organizacije katoliškega in slovenskega duha požrtvovalno in neutrudno, pogumno in nesebično, tako kakor že naši pradedje. Že večkrat smo dokazovali, kako marksizem zaradi svojih mednarodnih teženj in širjenja brezverstva ogroža našo slovensko bitnost. Ni potrebno dolgih razglabljannj, ampak dejstva sama nam pričajo, kako je ta kvarna tuja učenost že pred prvo svetovno vojno zavajala naše ljudi po Tržaškem in Goriškem in jim danes s podvojeno nasilnostjo vceplja versko in narodno mlačnost. Niti na misel ne pride ljudem, ki se sučejo okoli tega intemaciona-lizma, da bi vzgajali slovensko ljudstvo v zdravem ponosu. Tudi to smo imeli med drugim v mislih, ko smo se peljali z avtobusi, z vlakom ali s kakimi drugimi vozili na to znamenito slovesnost. Ali življenjska sila, vera v boljšo bodočnost, ki so nam jo pokazali Goričani že ob sprejemu, nas je prepri- Sovjeti in razorožitev Notranjost dvorane 'z odrom (Foto Aitran) V mednarodni politiki je «adnje čase zavladalo precejšnje zatišje. Tako imenovani »veliki« se izogibajo dejanj in potez, ki bi mogle nasprotnika razdražiti, kakor da bi bil med njimi kak tih dogovor v tem smislu. — Berlinsko vprašanje, ki je v preteklih mesecih povzročalo toliko preglavic, je na tihem stopilo v ozadje. Spričo prekinitve anglo-ameriško-sovjetskih pogajanj za prekinitev vseh vrst atomskih poskusov ter spričo napovedanega zasedanja razorožitve-nega odbora Združenih narodov za 14. marec v Ženevi, je vprašanje razorožitve postalo ponovno aktualno. Povsem naravno, da sta pri tem perečem mednarodnem problemu najbolj zainteresirani Sovjetska zveza in Združene države Amerike, državi, ki razpolagata z naj večjimi količinami najrazličnejšega uničevalnega orožja. Obe velesili tekmujeta z najrazličnejšimi pobudami in predlogi v zvezi z začetkom zasedanja imenovanega razorožitvenega odbora. Američani so prvi predlagali sovjetski vladi, naj bi se še pred 14. marcem sestali zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije in pripravili teren ženevskim razgovorom o razorožitvi. Toda Hruščev je takoj prešel v protiofenzivo in predlagal nič manj kot vrhunski sestanek poglavarjev vseh osemnajstih držav (pet zahodnih, pet vzhodnih in o-sem neopredeljenih), ki so v razo-rožitvenem odboru Združenih narodov. Ameriški predsednik Ken-nedy je takoj zavrnil to propagandno potezo Kremlja. Toda sovjetski ministrski predsednik hoče po vsej sili doseči vrhunski sestanek 18 držav in je v tem smislu ponovno pisal Kennedyju. Ta je spet predlog ponovno odbil iz razloga, da se mu zdi tako vrhunsko srečanje za 14. marec še preura-njeno. Izrazil je pa svojo pripravljenost, podati se na vrhunski sestanek tam proti koncu junija, če bi to narekoval ugoden razvoj ra-zorožitvenih pogajanj in mednarodnega položaja sploh. Na očitke Hruščeva, da se ne mara podati na pogajanja v Ženevo, je Kennedy odgovoril: »Ce hočemo preprečiti, da se ženevska konferenca ne sprevrže v navadno propagandistično tribuno, kot se je primerilo tolikokrat pri razoroži tvenih pogajanjih, potem se moramo nanjo podati z resnimi nameni. To delo pa v sedanjih pogojih lahko opravijo naši diplomatski predstavniki!« Pogajanja v okviru razorožitvenega odbora 18 držav v Ženevi se torej obetajo težavna. Če si še o postopku niso edini, toliko bolj manj si bodo o bistvu razorožitvenega problema samega. Fanfani v Beograd ? Neka rimska tiskovna agencija poroča, da bo jugoslovanski podpredsednik Rankovič v prihodnjih mesecih obiskal Rim in ob tej priliki izročil osebno Titovo vabilo za obisk ministrskega predsednika Fanfanija v Beogradu še v tem letu. Ista agencija ve tudi povedati, da bo Rankovičeva misija v Italiji obsegala tudi poskus normaliziranja odnosov med Jugoslavijo in sv. Stolico. — Uradni krogi niso teh novic še potrdili. Alžirija v pričakovanju miru Medtem ko se pričakuje odobritev alžirsko-francoskega sporazuma o prekinitvi sovražnosti od strani Alžirskega revolucionarnega sveta se venomer bolj množijo bombni atentati, ki jih organizira tajna vojaška organizacija O.A.S. tako v Franciji kot v Alžiriji. Med drugim so plastični naboj nastavili na okno poslopja, kjer je uredništvo lista »Le Figaro«. Škoda je bila precejšnja, a človeških žrtev ni bilo. — Posebno aktivni so desničarski skrajneži v alžirskih mestih, kjer je vsak dan nekaj mrtvih in kateri dan tudi na desetine. Oblasti so zelo zaskrbljene, kaj se bo zgodilo, ko bo doseženi sporazum o neodvisni Alžiriji u-radno objavljen. Minister Joxe je stalno na potovanju med Parizom in Alžirom. Vse zveze s Severno Afriko strogo nadzorujejo. V zvezi z doseženim splošnim sporazumom nekateri že napovedujejo za prihodnje mesece dvojne volitve v Franciji. Na prvih naj bi z ljudskim glasovanjem francoski volivci odobrili ločitev Alžirije od Francije, na drugih pa naj bi si izbrali nove parlamentarne predstavnike. Vse to so pa zaenkrat samo domneve in ugibanja. Prav tako ni ničesar uradnega znano o točni vsebini sporazuma. val med laburistično in nacionalistično stranko, oziroma bolje rečeno med laburističnim (socialističnim) voditeljem Mintoffom in katoliškim nadškofom Mihaelom Gonzijem. Prvič v zgodovini Malte je bila katoliška Cerkev prisiljena poseči v volilni boj proti laburistični stranki pod vodstvom Doma Mintoffa, ki je vso svojo volilno propagando usmerila proti katoliški Cerkvi namesto proti svojim političnim konkurentom. Toda to svojo nepolitično potezo so morali laburisti plačati s porazom. Velika večina volivcev je oddala svoj glas nacionalistični stranki Georga Borga Oliviera, ki se je vedno zavzemala za neodvisnost Malte v nasprotju z laburisti, ki so hoteli otok priključiti k Veliki Britaniji. V zvezi z volitvami na Malti so se slišali očitki na račun malteškega nadškofa Gonzija. Katoliška Cerkev je bila prisiljena braniti se pred napadi laburistov. Toda pri tem se ni opredelila za nobeno stranko; omejila se je le na razkrinkanje marksističnih totalitarnih tendenc malteških laburistov okrog Mintoffa. Ostalo so opravili volivci sami. Poraz laburistov na Malti Na otoku Malti, ki je neodvisna državica v okviru angleškega Com-momvealtha, so bile po sedmih letih splošne volitve, katerih se je udeležilo šest političnih strank. Vendar pa se je volilni boj odigra- Huda nesreča v Bosni V premogovniku Banoviči v Bosni se je pripetila huda nesreča. Nastala je eksplozija plina, ki je povzročila katastrofo. V trenutku nesreče je bilo v jami 177 rudarjev. Dosedaj so ugotovili čez 50 smrtnih žrtev, veliko pa je število ranjencev. KRŠČANSKI NA UK UPANJE Malo pred smrtjo, že prepričan, da bo kmalu dal življenje za Jezusa, je sv. Pavel iz ječe pisal svojemu učencu Timoteju: »Dober boj sem bojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak vsem, ki ljubijo njegov prihod... Gospod nas bo otel vsakega hudega in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava na vekov veke.« (II Tim 4,7-18). Bog je dal nam, svojim otrokom, »dragocene iti največje obljube.« (II Pet 1,4). On je vsemogočen, neskončno dobrotljiv in zvest, zato izpolni gotovo, kar je obljubil. Žalili bi ga hudo, če bi ne upal i vanj. Da se bo naše upanje izpolnilo, nam jamči Jezus Kristus, njegove besede, njegovo trpljenje, njegova smrt in vstajenje. »F Kristusu imamo srčnost in se moremo polni upanja približati Bogu.« se je v taborišču čutil nekako utesnjen, je šel v Eggersdorf pri Gradcu, kjer je v cerkvi pomagal. Tamošnji župnik Len z Johann je ob njegovem odhodu rekel, da si -sme vsaka fara, ki ga bo dobila, vse prste oblizniti, ker bo z njim toliko dobila. G. Tomaž je zaprosil za faro na Koroškem in jo je tudi dobil v Domačalah-Damtschach pri Beljaku. Tam je ostal par let. Poiskal si je spet mesto na Štajerskem in sicer Lasnitzhohe. Ob nedeljah je imel tu dve maši z nemško pridigo in maja meseca vsak dan šmar-nično pobožnost s pridigo. Tudi v sosednje itiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniuimniiiiimHnniiHiiiiiiii'11111 v vesolju. Izrazil je željo, naj bi taki podvigi služili vedno in edinole miru in pra- vi slogi med narodi in da bi nikdar ne postali sredstva uničenja in vojne. Uspehi sovjetskega protiverskega boja V zadnjem času listi večkrat poročajo o nezadovoljnosti ruskih voditeljev, ki vedno znova ugotavljajo, da niso s protiverskim bojem dosegli zadovoljivih uspehov. Neka ruska revija toži, da je še preveč mladih ljudi, zlasti dijakov, ki so pod vplivom vere in verskih resnic. Pa ne samo dijaki, ampak tudi njihovi učitelji in vzgojitelji se ne morejo otresti tega vpliva. Iz ljudskega štetja iz leta 1959 je razvidno, da je tri četrtine prebivalstva iz časa po revoluciji in da se je vse to prebivalstvo šolalo v sovjetskih protiverskih šolah. A kljub temu se najdejo prav med temi mnogi, ki verujejo v Boga in v Cerkev. List se vprašuje, kako je to mogoče. Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven in bi ga morali sovjetski učeni ljudje že zdavnaj odkriti. Še tako izpopolnjena znanost resnice ne more izpodriniti, ampak jo vedno znova odkriva in potrjuje. Bog namreč ni bajka ali proizvod nazad-njaštva, ampak vedno trdno izpričana resnica. Krščanski radio v Abesiniji V Addis Abebi so preizkusili naprave za prvo krščansko radijsko oddajno postajo, ki je najmočnejša v vsej Afriki. Nove naprave bodo pričele delovati prihodnje leto. Nova postaja ima silo 100 kw in je bila zgrajena na pobudo svetovne luteranske zveze. Postaja se imenuje evangeljski glas. Oddajnik bo last -različnih veroizpovedi. Povabljene bodo vse krščanske cerkve, da po tej postaji oddajajo svoje programe. Oddaje bodo prenašali v vseh glavnih afriških jezikih. fare so ga vabili kot pridigarja ob posebnih slovesnostih. Tu je ostal spet par let. Stožilo se mu je po Koroški, ki je bliže Jesenicam in je za obiske lažje, in prevzel je župnijo Notsch-Cajno v Ziljski dolini. Poleg ljudske šole so prav 'tedaj, ko je bil on 'tu, postopno ustainavljali meščansko šolo in so veroučne ure naraščale. Bil je že v letih in šola ga je zdelovala. Prosil je za premestitev in je dobil župnijo Blače - Vorderberg Gailtal, kjer je o-stal osem let. Moderniziral je župnišče in cerkev in popravil zvonik. Po osmih letih mu je postala tudi ta župnija pretežka. Maja 1960 je prevzel majhno sosedno župnijo St. Paul, kjer ni bilo šole. Srce mu je začelo nagajati. Zaradi tega je bil decembra 1960 v Celovcu pri Blizabetinkah v bolnici. 12. julija 1961 je zapustil Koroško in se vrnil v ljubljeno Ljubljano. 27. 1. 62 je v ljubljanski bolnici umri. 29. 1. popoldne ob 4h ga je na pokopališču pri Sv. Križu pokopal kan. Kimovec ob asistenci jeseniškega kaplana in stolniškega vikarja. Pogrebcev je bilo veliko — duhovnikov in ljudi. v postnem času 1962 - vsak ponedeljek in petek ob 19. uri 9. 3. Jezus Kristus - začetnik nove zaveze (msgr. dr. Janez Vodopivec) 12. 3. Zgodovinski okvir Jezusovega življe- nja (g. Oskar Simčič) 16. 3. Jezusova življenjska pot (g. Stanko Zorko) 19. 3. Zgodovinska gotovost o Jezusu Kri- stusu (dr. Jože Prešeren) 23. 3. Jezusova osebnost (msgr. dr. Janez Vodopivec) 23. 3. Jezus Kristus - Sin božji (dr. Angel Kosmač) 30. 3, Jezus Kristus - Mesija (dr. Franc Šegula) 2. 4. Prerokbe - klic po Odrešeniku (dr. Franc Šegula) 6. 4. Jezus Kristus - ustanovitelj božjega kraljestva (msgr. Jože Jamnik) 9. 4. Kristus - pot, resnica in življenje (dr. Lojze Šuštar) 13. 4. Kristus in njegov Oče (dr. Lojze Šuštar) 16. 4. Getsemani - Kristusovo duševno trpljenje in naš čas (g. Mirko Mazora) 20. 4. Prestol križa (dr. Franc Šegula) SV. CIRIL IN METOI) POGLAVITNA zavetnika ljubljanske nadškofije S posebnim pismom sv. očeta Janeza XXIII. z dne 13. dec. 1961 sta bila sv. brata Ciril in Metod postavljena za poglavitna zavetnika ljubljanske nadškofije. Tako se glasijo besede v papeškem pismu: »Ker mislimo, da je treba češčenje sv. Cirila in Metoda gojiti in pospeševati, zato dobrohotno ustrezamo želji častitega brata ljubljanskega škofa Antona Vovka in po posvetu s kongregacijo sv. obredov določamo in imenujemo s polnostjo Naše in apostolske oblasti sv. Cirila in Metoda, škofa in spoznavalca, za poglavitna nebeška varuha vse ljubljanske škofije, z vsemi dolžnimi častmi in liturgičnimi predpravicami, ki pripadajo poglavitnim krajevnim varuhom; sveta mučenca Mohorja in Fortunata pa razglašamo za drugotna zavetnika iste škofije.« H* Kot smo v zadnji številki poročali, je medtem sv. Stolica povzdignila ljubljansko škofijo v čast nadškofije. — Prihodnjo nedeljo 4. marca bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja msgr. Anton Vovk ustoličen kot prvi ljubljanski nadškof. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Slovenci v Torontu Število župljanov v župniji Brezjanske Matere božje v Torontu stalno narašča. Lani so imeli v fari 131 krstov, 74 porok, umrli pa so le 4 župljani. Zelo veliko o-trok obiskuje slovenske tečaje, tako da so šolski prostori pretesni. Župnija namerava dokupiti nove prostore. V župniji Brezmadežne, ki so jo ustanovili pred tremi leti, je bilo ob koncu leta 1961 vpisanih 135 družin. Odraslih nad 16 let 321, otrok pa 229. To je gotovo ena izmed župnij, ki ima največ mladih ljudi in otrok na svetu. Za cerkev, ki so jo pozidali, ko so ustanovili župnijo, so plačali 128 tisoč dol. V lirah bi to znašalo 76 milijonov 800 tisoč. Dolga so pri tem napravili za 123 tisoč dolarjev; samo za obresti morajo plačevati 7 tisoč dolarjev na leto. Za župnijo, ki šteje 135 družin, je to gotovo veliko breme, za nas Evropejce naravnost neverjetno veliko. Toda priča nam, kako rastejo vse slovenske ustanove povsod po svetu: iz dobre volje in požrtvovalnosti voditeljev ter iz velikodušnosti slovenskih ljudi. Škoda po potresu v Dalmaciji Zadnji potres v Dalmaciji je prizadel ogromno škodo. Ugotovili so, da je bilo uničenih nad 32 tisoč stanovanj, 20 šol, 1272 cistern za vodo, 12 zdravstvenih ustanov ter 41 kinodvoran in domov. Poškodovanih pa je tudi visoko število 'stanovanj in drugih objektov. Okrog 15.000 ljudi je ostalo brez strehe Za pomoč prizadetim so zbrali nad 600 milijonov lir. Riko Debenjak razstavlja v Bruslju Akademski slikar Riko Debenjak, ki si je pridobil že svetovni sloves, je pretekli teden razstavljal v Bruslju. Razstavil je 30 risb, ki so že dosegle nagrade na raznih mednarodnih bienalih, tako v Tokiu, v Sao Paulu in v Ljubljani. Slovenski u- metndk je dobil več povabil v tujino. Razstave bo priredil v Cmranatiju v Združenih državah, ponovno v Tokiu in v Stockholmu. Nesreče na delu V Sloveniji so v prvih devetih mesecih lani zabeležili 40.835 nesreč na delu. To visoko število nesreč povzroča oblastem velike skrbi, ker je to v veliko škodo narodnemu gospodarstvu Odslej bodo polagali večjo pažnjo na gospodarske organizacije, da bodo vzele na delo osebe, ki so dela vešče, poskrbeli bodo tudi za večjo varnost delavcev. Avtomobilski promet v Ljubljani narašča V Ljubljana že primanjkuje garaž za osebne avtomobile, kar znači, da se je število avtomobilov zelo povečalo. Leta 1959 je imela Ljubljana 3910 osebnih avtomobilov, danes jih ima že 5500. To znači, da se je gospodarski položaj znatno zboljšal. Razvoj koprskega pristanišča »Od začetka tega leta je koprsko pristanišče dobesedno oblegano od ladij, ki čakajo, da bi pristale ob pomolih slovenskega pristanišča, ki dnevno povečuje svoj nagel razvoj.« Tako piše naj večji jugoslovanski dnevnik »Politika« iz Beograda. In nadaljuje: »To je pripisovati v velikem delu prednosti in ugledu novega koprskega pristanišča, ki si ga je znalo pridobiti pri tujih podjetjih, zlasti pri onih, ki se bavijo z eksotičnimi produkti, za katerih manipulacijo je novo pristanišče doseglo znaten nivo specializacije.« Izgledi za bodočnost so zato sijajni. Lansko leto je Koper dosegel v prometu 250 tisoč ton, do-čim je za letos predvidenih 300 tisoč. Pristaniške instalacije so najbolj moderne ob Jadranu in predvsem primerne za promet s kolonialnim blagom. Velika pražarna kave, ki bo stopila tekom leta v obrat, bo lahko spražila okoli sto ton kave na dan. Nove priprave za umetno zoritev tropskega sadja pa bodo imele obseg za 1600 ton. Istočasno pa je v proučevanju načrt za gradnjo nove železniške proge, ki bo povezala Koper z jugoslovansko železniško mrežo. Vzporedno s to veliko finančno delavnostjo s strani slovenske republike pa je v postopku poskus, da bi dosegli za mesto Koper prosto cono, o kateri se je že govorilo ob drugih prilikah. Romarji v Loretu V letu 1961 je obiskovalo Marijino božjo pot v Loretu 1 milijon in pol romarjev. Prišli so iz raznih krajev in dežel. Med njimi je bilo v juliju tudi 300 tržaških in goriških Slovencev. Misijonarji na Kitajskem Leta 1949 je bilo na Kitajskem 3000 misijonarjev, ki niso bili Kitajci. Sedaj je še samo eden. In še ta je zaprt. Domači duhovniki, ki niso postali patriotični duhovniki, ne morejo delovati. Zato je stanje katoliške Cerkve na Kitajskem vedno tež' je, čeprav je večina katoličanov ostala zvesta svoji veri in to kljub neštetim težavam, preganjanju, in zoperstavljanju. ZAKASNELI OBR RAZNE NOVICE Priznati moramo, da je slovensko tržaško kulturno javnost zelo začudila »ocena« najnovejšega literarnega dela Stanka Janežiča »Moja podoba«, ki jo je objavil Primorski dnevnik 27. februarja. Poročilo je napisal dr. A. Budal in se omejuje na nekaj citatov iz knjige, o umetniški vrednosti knjige, o jeziku, o opremi in ilustracijah tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča Pa poročevalec ne napiše niti besede. Pač Pa od nekod privleče Hitlerja in Mussolinija, govori o nekih njunih pomagačih, govori celo, da so se nekateri taki Slovenci z velikim premoženjem umaknili v Argentino ‘in tam izdajajo knjige. Nismo mogli verjeti, da je to napisal tisti dr. Budal, ki smo ga imeli za zelo resnega in resnicoljubnega človeka. Tako do zdaj ni še nihče pljunil na Slovensko kulturno okcijo v Buenos Airesu in na njeno splošno Priznano idealno delo. Tako do zdaj še nihče pri nas ni ocenjeval izrazite zbirke Pesmi v prozi. Tako menda do zdaj še bihče ni vrtal in iskal, kakšnega človeka 16 pesnik mislil, ko je govoril o njegovem hrepenenju po domovini; vseeno je, ali je hel ali črn, rdeč ali plav. Pesnik poje o njegovi bolečini, o njegovi tragiki. Tudi ta Janežičeva knjiga je izšla v Trstu z velikimi žrtvami in z velikim rizi- kom, kako plačati samo njene tiskalniške stroške. Dr. Budal kot Tržačan bo morda vendar to verjel. Upamo, ‘da dr. Budal ne misli, da je tudi za to knjigo kdo prinesel premožnje od bogve kod. Radovedni smo, ali misli dr. Budal, da s takim pisanjem pomaga k izidu knjige v Trstu. Da bi dr. Budal do konca zavrgel eno od redkih literarnih knjig, ki so izšle v Trstu, je izlil na koncu svojo jezo še nad založnico, revijo Mladiko. To je edina slovenska revija na Tržaškem, a ne piše po tistih navodi-lih, po katerih bi hotel dr. Budal. Drznila si je namreč objaviti mnenje o popisu prebivalstva, ki je bilo različno od 'tistega, ki je bilo sugerirano iz titovskega vira. Dr. Budalu je treba pojasniti, da to ni bilo nobeno mnenje Mladike (kot on trdi), ampak je bilo enostavno eno iz: med mnenj. Mladika je tudi navedla, da je to mnenje nekega odbora. Pri nas, dr. Budal, je namreč tako, da ima lahko vsak svoje mnenje in ga zato ne pobijemo. Do skupne izjave, ki odklanja popis prebivalstva slovenske narodnosti pa je prišlo kasneje in me prej, kot bi se .lahko razumelo iz pisanja dr. Budala. Ne razumemo, zakaj se tedaj razburja pisec, saj je izjavo podpisala 'tudi Slovenska prosveta, ki je lastnik Mladike. A to nikakor Prosvete ne ovira, da bi prej ne objavljala in da ne bi razmišljala o najrazličnejših mnenjih in sodbah o zadevi, preden zavzame svoje 'dokončno stališče. Po vsem tem, kar smo brali zadnje čase v Primorskem dnevniku o strpnosti, o iskanju tistega »kar nas druži, ne tistega, kar nas razdvaja« itd. se nam zdi pisanje dr. Budala zelo čudno. Zdi se nam kot zapozneli obrekovalec, ki še ni mogel zlesti iz svoje lupine, v kateri je tičal 17 let po vojni in ne ve, da vse tisto zmerjanje rojakov, ki niso njegovega političnega prepričanja z izdajalci, danes ne prepriča več nikogar. To obrekovanje je tudi v ostrem nasprotju z uradno jugoslovansko politiko in izjavami notranjega ministra Rankoviča. Nasprotje z dejanjem jugoslovanskega konzulata v Trstu samem, ki je prav te 'dni dal prvo dovoljenje za potovanje na apolitski potni list. Ne vemo, v čigavi službi je zdaj pisanje dr. Budala. Najbolj pa nam je žal zaradi njega samega, ki smo ga vedno cenili kot objektivnega, samo narodno zavednega 'tržaškega Slovenca. Žal nam je, da je pod tistim pisanjem njegov podpis. M. N. TORONTO ZABAVNA KULTURNA PRIREDITEV ZA SKLAD KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI Kanadski odbor, ki si veliko prizadeva pri nabiranju prispevkov za gradnjo našega Katoliškega doma v Gorici, je priredil O- januarja 1962 predpustni zabavni večer »Metuljčkov let«. Namen prireditve je bil prav ta, da so čisti dobiček, ki je bil nabran tem družabnem večeru, poklonili Katoliškemu domu. Znesek je omenjen pod »Darovi za Katoliški dom«. Res hvalevredna iniciativa, katero bi morala posnemati vsa naša društva, saj gre za zgradbo skupnega doma. Program sporeda je bil zelo pester. Nastopile so razne župnijske organizacije: folklorna plesna skupina Mladinskega kluba htpnije Marije Pomagaj, solistka gospa Milena čekuta, moški tercet, kvintet in pevski zbori z raznimi pevskimi točkami. Večer zelo dobro uspel v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev, ki so se ta večer še bolj povezali v mislih z Goriško, saj so bili Svilno zastopani sinovi naše Primorske. K lepemu uspehu tudi naše čestitke. Odboru, prirediteljem, sodelavcem ter vsem obiskovalcem tega lepega večera pošiljamo našo najprisrčnejšo zahvalo. ZABAVNI VEČER »METUUCKOV LET«: NASTOPA TERCET (od desne): Toni Božiček, Edi Jermol in Andrej Kukoviča Umrla je etiopska kraljica Dne 15. februarja je v Adis Abebi umrla etiopska kraljica Menen Asfan. Za kraljico je bila kronana leta 1930. V političnem življenju se ni udejstvovala, pač pa je vse svoje zmožnosti uporabila v družini pri vzgoji otrok in po dobrodelnih ustanovah. Bila je koptske vere 'in v tej zelo verna in zgledna. Za časa italijanske zasedbe Abesinije je z možem delila pregnanstvo v Londonu in se je šele za možem vrnila zopet v domovino. Ob zaroti proti cesarju lansko leto so kraljico izolirali v njenih sobanah, a dotakniti se je niso upali, ■ »ker ona ni nikdar sodelovala v političnem življenju države.« Petnajst let revije »Naša reč« V mesecu februarju je obhajala 15-let-nico izhajanja srbska revija Naša reč. To je demokratična revija, ki jo izdajajo nekateri srbski politiki v begunstvu in ki odločno zagovarja demokratična načela nasproti hegemonizmu raznih srbskih strank in narodno strpnost jugoslovanskih narodov zoper nacionalistično velesrbstvo, Izhaja v Veliki Britaniji in je razširjena med Srbi po vseh zapadnih državah. Med njenimi sotrudniki so tudi nekateri Slovenci. — Reviji k jubileju čestitamo in ji želimo obilo uspehov. Dva otroka žrtev požara V bližini Pavie v Lombardiji so se trije otroci igrali v seniku. Nenadoma se je eden izmed njih spomnil na vžigalice in jih šel iskat v hišo. Požar je bil neizogiben. Najstarejši deček se je še pravočasno rešil, a osemletna Natalina se je vrgla na triletnega bratca, da bi ga rešila iz plamenov. Bilo je prepozno, kajti podrla ju je kopa gorečega sena. Našli so le dve zogleneli objeti telesci. Vsa severna Evropa bičana od viharjev in poplav Nad deželami severne Evrope, od severnega tečaja do Baltiškega morja in Ro-kavskega preliva, so zadnje dni 'divjali strašni viharji in poplave. Spremenili so lice dežel in nekatera popolnoma ©pustošili. Najhujše poplave so prizadele področje Hamburga, kjer so vse reke prestopile bregove in jih morje, naraslo štiri metre nad maksimalno višino, ni moglo več sprejemati. V Hamburgu, ki šteje dva milijona prebivalcev, je voda po ulicah dosegla tudi štiri metre višine. Več kot polovico mesta je bilo pod vodo. Po še neuradnih poročilih je to strašno neurje na področju Hamburga zahtevalo 276 smrtnih žrtev. 75.000 ljudi je brez strehe, kajti nešteto hiš se je porušilo, nekatere pa so tako poškodovane, da je bivanje v njih nemogoče. ZABAVNI VEČER »METUUCKOV LET«: VESELO RAJANJE FOLKLORNE SKUPINE Robert Kennedy v Berlinu Ob povratku s potovanja po Daljnem Vzhodu se je brat ameriškega predsednika Robert Ken-nedy ustavil tudi v Berlinu. Med govorom, ki ga je imel na trgu pred županstvom, so iz vzhodnega dela mesta priletele štiri rakete, ki so odvrgle rdeče zastavice s srpom in kladivom. Množica je zastavice sproti raztrgala in poteptala. Govornik pa je nadaljeval: »Naj le pošiljajo sem zastavice, toda zagotavljem vam, da komunizma ne bodo uspeli spraviti čez. Napad na Berlin bi pomenil napad na Nevv York, London ali Pariz.« ^ERRE L’ERMITTE 9 oJIaj&ofjša »i POVEST DOBRIH LJUDI 1 ■ 11 i i ■ 11111 i i 111111111 i i i i 111 l 111111 Preizkušnja se nadaljuje V duši vre upor ko je Mijo zapustil ravnateljevo sobo, ka »kih k), Je kar samo zaneslo v eno izmed šol-sob. Prazna je bila in samotna, prav kar ri je želel. Spustil se je kar v klop ' ter zri predse, me da bi kaj 'krilil... V sencih mu je bito in neka tegoba se ga je polaščala. ^ostati duhovnik? On, ki je tako za-V®rovan v svojo neodvisnost, on, ki ljubi S'°tlobo in žive barve, maj bi se oblekel V ' . °rnino, živ zakopan v črno duhovniško Niti misliti si ni mogel kaj ta- Ha... In Lenka? Mala Lončka, tako ljubka dobra, ki toliko računa nanj... Tudi Je ves navezan marnjo... Res, nista ‘si tekla niti besedice, ki bi ju vezala, T®Več sta drug drugega spoštovala. In sla ljubila starše, nista hotela o tem opravljati brez njihove vednosti in do- voljenja... Ona je imela šestnajst let in on osemnajst... Skoro otroka sta še bila, a vendar sta se njuni življenji medsebojno prepletali: zaupala sta si vesele in žalostne doživljaje kot tudi upe in hrepenenje svojih mladih duš, vse, prav vse... In družini obeh sta bili povezani s pravim odkritosrčnim prijateljstvom. Zakaj naj bi zdaj razbil to srečo polno plemenitih vezi? Zakaj maj bi uničil toliko brstečih mladik ‘te nastajajoče pomladi? Zakaj vse to? Samo zato, ker ravnatelju vest tako narekuje... V bogoslovje? Ne, ne, to je blazno! Mijo se je hotel vščipniti v roko, da bi videl, ali morda ne spi in sanja, ker se mu je zdelo, da nekaj teži njegovo dušo in bi se tega rad rešili. »Jaz, duhovnik?!« Skomignil je z rameni in se dvignil ter začel hoditi gor im dol po razredu in glasno govoriti sam s seboj. Tako so njegove besede čudno odmevale po praznem prostoru. »Svoboden sem in o sebi odločam sam! Saj vendar nisem kot trst, ki ga semtertja maje veter!... Četudi mi je tisti stari ravnatelj prinesel na dan sto razlogov, nisem ga dolžan poslušati... Pri kozji bradi! On misli po svoje in je svoboden,... toda ni nezmotljiv... Moji starši lahko drugače mislijo in tudi Lenka... in jaz pred vsemi! Moja bodočnost je in bo Lenka, zdaj in vedno... čez nekaj det se bova poročila in bova srečna. Vse drugače kot postati duhovnik! Niti mislil ne bom več na to. Nobenega namena nimam, da bi postal bogoslovec. Pika in konec. In naj mi nihče ne govori več o tej stvari, drugače se bom pošteno razjezil. — Ves jezen je zapustil zavod, ki ga je do dstega dne ljubil z vsem srcem, saj so v njem spoštovali njegovo prostost. Zdaj pa ga je sovražil, ker mu je vzel mir in je bila v nevarnosti njegova neodvisnost; zlasti pa so ga razburjala ravnateljeva razmotrivanja o pomanjkanju velikodušnosti med meščani. Ko je bil na ulici, je zopet zadihal prosto, kot bi se bil rešil iz plinske celice. Zdelo se mu je tudi, da je kot ptiček, ki je ušel kragulju, ki se ga je že dotaknil s svojimi kremplji. V teh mislih se je znašel v ljudskem vrtu, po katerem sta se tolikokrat sprehajala z Lenko. Vse mu je danes bolj živo stopilo pred oči. Stezice, po katerih sta se razgovarjala, klopce, kjeir sta si popravljala domače vaje, cvetlice, ki sta jih občudovala, vrab- Modna revija v Ljubljani Tudi Ljubljana noče zaostati za drugimi evropskimi mesti, zlasti noče prikrajšati ženskega sveta za njihovo kraljestvo mode. Pretekli teden se je v Ljubljani zaključil sedmi mednarodni 'sejem »Moda 1962«. Kako veliko zanimanje je vladalo za to razstavo, nam priča število obiskovalcev: 60.000 oseb. Vseh razstavi j ailcev je bilo 122, od teh 102 domača. Razstavili so svoje konfekcije, tkanine, stroje za tekstilno in konfekcijsko industrijo, obutve, usnja in usnjene izdelke. Mednarodni sejem je letos pokazal velik napredek, čeravno se ne more meriti, zlasti v konfekciji, z ostalimi evropskimi mesti. ZA DOBRO VOLJO Stara in nova metla Duhovnik, ki je dolga leta vodil duše v revnem gorskem naselju, je menil, da bi bilo bolje, ko bi mesto prepustil mlajšemu sobratu. Hotel je vedeti za mnenje svojih faranov in je vprašal naj starejšega, izkušenega moža: »Veste,« je zaključil, »nova metla dobro pometa.« »Že, že da dobro pometa,« mu je počasi odgovoril možakar, »a stara metla ve, kje je umazano,« Zoološka naloga Psiholog je dal učencem nalogo z naslednjim naslovom: Kako gleda mravlja na svoj zoološki svet. Neki učenec je zapisal: Mravlja deli zoološki svet v dve vrsti - a) v svet dobrih in pohlevnih živali, kakor so lev, tiger, volk, kače; in b) v svet krvoločnih zveri, kakor so kokoš, raca, gos. UTRINKI Ameriški profesor zgodovine Charles Beard je vse lekcije zgodovine združil v te štiri stavke: 1) Bogovi opijanijo z oblastjo tiste, katere hočejo uničiti. 2) Božji mlini meljejo počasi, a gotovo 3) Čebela oplaja tiste cvetlice, ki jih pre) okrade. 4) Kadar je dovolj temno, lahko vidimo zvezde. * žetiska ima dvojno uspešno orožje: na-smeh in solze. ci, ki so ju obletavali in katerim sta metala drobtinice, ki jih je Lenka nosila od doma. Tem vrabčkom je danes posvetil še posebno pažnjo, ker je videl v njih bitja, željna sonca, zraka in prostosti, ki pomladi spletajo gnezdeca pod varnimi krovi hiš. »Tem noben ravnatelj ne ponuja črne obleke, da bi postali bogoslovci,« je še vedno jezno modroval Mijo in zaključil potem kljubovalno: »Moja bodočnost je Lenka, in ravnatelj naj blodi kar hoče!« In zopet se je jezil, zlasti ko se je zavedel, da so se mu duhovnikove besede globoko zapičile v dušo. Šel je domov, povžil komaj nekaj grižljajev in prosil starše proti navadi, da bi smel v kino. Kino mu je bil zopern, zlasti še detektivske zgodbe in vendar si je danes poiskal prav 'takega, da bi se raztresel. »Kaj se ti zdi?« je vprašala mati moža, ko je Mijo odšel. »Kot bi se mu bilo nekaj zgodilo...« »Isti vtis imam tudi jaz,« je odgovoril inženir. In oba sta molčala z neko tajno skrbjo v srcu. (Se nadaljuje) Radio Trst A Teden od 4. do 10. marca 1962 Nedelja: 9.30 Zborovske skladbe. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Anastazij Suhobe-der in Bonifacij Cmok - detektiva«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.40 Portret v miniaturi: Stan Kenton. — 18.30 Goriški obiski: »Vrh sv. Mihaela«. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (11) »Prišla je, prišla pustna nedelja«. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu (17. lekcija). — 19.00 Znanost in tehnika: (4) »Kako bi se zavarovali pred radioaktivnim žarčenjem«. — 20.30 Giacomo Puccini: »Madame Butterfly«, opera v treh dejanjih. Torek: 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Radijska univerza: (17) »Kaj vse ni hormon in za kaj vse niso hormoni«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Slovenske Lavre: (9) »Josip Murn-Aleksandrov in Alma Souvano-va«. — 21.35 Koncert flavtista Miloša Pahorja in kitarista Bruna Tonazzija. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 Italijanski operni pevci: (10) »Ma-falda Favero«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Mladost je prepovedana«, drama v treh delanjih, nato: Iz babičine glasbene skrinjice. Četrtek: Radijska univerza: msgr. Jakob Ukmar: Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov (4) »Vzroki vzhodnega razkola«. — 18.30 Koncerti v Augusteu: »Heroična doba 1915- 1925« (6. oddaja). — 19.00 Lepo pisanje - vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert, ki ga vodi An-dree Cluytens. Petek: 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj - 17. lekcija, — 18.30 Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev. — 19.00 Postni govori: msgr. Janez Vodopivec: (1) »Jezus Kristus - začetnik nove zaveze«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Collodi- Carlo Lorenzini: »Nova igra«. Sobota: 15.30 »Utva«, igra v štirih dej. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa - 17. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Vinko Vodopivec. Občni zbor SKPD v Gorici Najstarejše katol. prosvetno društvo na Goriškem je tisto v Gorici. Letos je dne 1?. febr imelo svoj deseti občni zbor v prostorih Marijinega doma na Placuti. Značilnost letošnjega obč. zbora je 'razmeroma obalna udeležba mladine. Pri nobenem dosedanjem občnem zboru nismo namreč opazili toliko fantov in deklet. Ni s tem rečeno, da bi jih ne moglo biti več, toda že dejstvo, da je bila mladina zelo častno udeležena, je tolažljivo. Potek občnih zborov ima svoje ustaljene kolesnice in obvezne 'točke. To so poročila odbornikov'. Iz teh je bilo razvidno, da je društvo razvilo še dokaj živo delavnost na kulturnem polju in zabeležilo nekaj uspelih prireditev, posebno še igro Domen, ki jo je pripravilo ob sodelovanju s sorodnimi društvi iz Pevme in Štever-jana. Poleg tega je živahno deloval pevski zbor, ki pa zaradi bolezni pevovodje prof. M. Fileja ni mogel doštudirati samostojnega pevskega koncerta, katerega ima ta zbor na programu že nekaj časa. Upajmo, da se bo zgodilo sedaj v novi dvorani. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni v glavnem sami mladi ljudje s predsednikom g. Ivom Bolčino na čelu. Novemu odboru želimo in od njega tudi pričakujemo, da bo v društvu razvil še bogatejšo kulturno delo kot doslej in da bo zajel zlasti še več mladine, saj ta spada ne samo na oder, temveč tudi v naša društva. Odobren zakon o socialnem zavarovanju V Uradnem listu je bil objavljen zakon, ki se nanaša na obvezno socialno zavarovanje za vse osebe, ki so bile v delovnem odnosu v času od 1. jul. 1920 do 28. febr. 1926 na ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni prišlo pod Italijo. Ta zakon se nanaša na obvezno zavarovanje za invalidnost in pokojnino INPS. Zainteresirani morajo vložiti prošnjo na sedež INCA s potrdilom, da so v omenjenem obdobju res delali, in plačati tudi določene socialne prispevke, ki znašajo 45 lir za vsak delovni teden. Ko bodo to uredili, se jim bo pokojnina zvišala za 2178 dir mesečno, mnogi pa, ki v tem času niso utegnili plačati Zadostnih prispevkov v pokojninski sklad, bodo s tem novim odlokom končno prišli do zaslužene pokojnine, ker imajo možnost, da doplačajo, kar manjka. Sovodnje Občinska seja Na seji dne 23. februarja so obravnavali in rešili naslednje zadeve: 1. Pri državni blagajni se najame posojilo 20 milijonov lir za garancijo družbi C.A.F.O.; 2. Istotam se najame drugo posojilo za 4,930.000 lir po 3% za kritje primanjkljaja v obračunu za leto 1961; 3. Obnovitev občinskega stavbenega od-bora. Ostane pri starem; 4. Prodaja občinskih hiš v Sovodnjah in na Vrhu. G. župan pojasni, da bi občina potrošila čez 1,000.000 lir za popravilo občinske hiše v Sovodnjah. Z najemnino se ne bi krile niti obresti. Bolje je zato hišo prodati in z izkupičkom kupiti drug 'kos zemljišča in tam sezidati hišo s 6 stanovanji. Ta predlog dene na glasovanje; 10 glasov za prodajo, 2 proti, manjšina se je glasovanja vzdržala. Poleg hiše je še 400 m3 zemljišča za skliono ceno 1,200.00 lir. Prodaja občinske hiše na Vrhu za sklicno ceno 150.000 lir. Tudi to se odobri. Obe prodaji se bosta vršili na javni dražbi; 5. Pri slučajnostih se g. županu zastavi vprašanje, kaj je ukrenila občina pri C.A. F.O. zaradi tistih hiš, ki so oddaljene od glavnih cevi. G. župan odgovori, da C.A. F.O. ima na razpolago 60,000.000 lir, da izvrši še ta dela. Naj interesenti počakajo, voda bo počasi prišla do vseh hiš. FILM V GORIŠKIH KINODVORANAH (26. febr. - 5. marca) CORSO: Ora x attacco al Giappone (Oz) I due volti della vendetta (P) CENTRALE: L’abbracoio del ragno (P) Legione dei condannati (Oz) I fratelli Corsi (Sl) VITTOR1A: La donna dalValtro (P) In caso d’tanocenza (Sl) Professore fra le nuvole (V) VERDI: Lycanthropus (?) II cavaliere della valle solitaria (Oz) La citti spietata (Oz) Pozor: P = prepovedan; Sl = moralno slab film; Oz = za odrasle s primerno zrelostjo; V = za vse. Sv. Ivan Naš cerkveni pevski zbor namerava iz zdravstvenih razlogov zapustiti njegova ustanoviteljica, dirigentka in organistka gdč. prof. Marica Zupančičeva. Že več kot pol leta prebiva izven župnije in sedaj se mora odreči tudi svojim pevcem, med katerimi je preživela skoraj eno četrtino stoletja. Poleg cerkvenega zbora je organizirala v tem času tudi mladinski moški zbor, ki je pozneje nastopal na mnogih krajih, in otroški zbor, ki je dolgo prepeval na našem koru. Zvesto je sodelovala pri naši Marijini družbi, mnogo let vadila igralke, ki so nastopale na našem odru. Utrla je pot v naši župniji katoliškemu tisku, in to takoj v prvih povojnih letih. »Katoliški Nova prijava ponarejenega mesa Občinski higienski urad je prijavil še enega 'lastnika mesnice zaradi ponarejenega mesa, katerega je dal v prodajo. Tako je sedaj prijavljenih šest lastnikov mesnic, dočim je osem obtoženih mesnic, a sta dva lastnika po dveh prodajale«. Nadzorstvo se sedaj praktično vrši nad vsemi mestnimi mesnicami. Nova prijava izhaja iz poskusov, ki so bili opravljeni na kakih petdesetih vzorcih mesa. Pokrajinski zdravnik je obvestil ministrstvo za zdravje tudi zaradi ugotovitev tovarne v Riccionah, ki izdeluje zavitke sodovega sulfita, katerega uporabljajo za ponarejanje. Zavitke je ponujal neki potnik praktično vsem tržaškim mesarjem. V nedeljo 4. marca ponovi Marijina družba v ulici Risorta 3 dve veseloigri: JEZA NAD PETELINOM IN KES in GOSPA NIKOLI PRAV Začetek ob 15.30. - Vabljeni! glas« se je krepko uveljavil pri nas po njenem pogumnem prizadevanju. Obžalujemo, da zapušča naše orgle, ki jih je obvladala tako, kot malokateri organist, in naše pevce, ki so dosegli velike uspehe pod njenim vodstvom. Njena marljivost pa je presegala njene fizične moči. Res je, da gospodična ne pričakuje drugačnega priznanja kot je zavest, da je delala v božjo čast in za božje kraljestvo. Toda pravila medsebojnega sožitja nam narekajo dolžnost, da na tem mestu izrečemo prisrčno zahvalo za njeno delo med nami z iskreno ždjo, da dobri Bog blagoslovi vse stopinje njenega življenja. Župljani, pevci In Marijina družba Diamantna poroka Dne 8. februarja sta praznovala Valentinčič Julija in Mikuluš Ivan bivajoča na O-slavju izreden jubilej, diamantno poroko. Pred šestdesetimi leti sta se poročila v Podsabotinu. V zakonu sta lepo in složno živela. Zgledno sta vzgojila 5 otrok od katerih so trije še živi. Jubilantka ima že 80 let, jubilant pa 85. Poleg lastnih otrok ju razveseljuje še cela vrsta vnukov in pravnukov. Sr O BVESTILA Častitljivima jubilantoma želi tudi Katoliški glas še veliko let skupnega življenja in jima iskreno čestita. V MARIJINEM DOMU V ROJANU je v nedeljo 4. marca šaloigra v treh dejanjih: IZ NEKDANJIH ČASOV Igro je napisal Zdravko Ocvirk Začetek ob 17.15 Med odmori srečolov! Vabljeni! Vernielis V četrtek 22. februarja sta si v cerkvici Kraljice Miru obljubila večno zvestobo Jože Perčič, učitelj v Zgoniku, in An-dreina Maver, profesorica na nižji gimnaziji v Trstu. Poročil ju je Stanko Zorko, kaplan v Rojanu. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega varstva v novem življenju. Jugoslovanski mladinci v Italiji Tudi letos se bodo jugoslovanski mladinci zagrebške, ljubljanske in beograjske univerze udeležili jezikovnih tečajev univerze v Perugi in mednarodnega tečaja za italijanski jezik in slovstvo univerze v Piši. Udeležba jugoslovanskih univerzitetnih študentov v Perugi in v Piši spada v običajno zamenjavo, ki je med obema jadranskima državama. Železnica Herpelje - Koper Slovenske republiške oblasti in predstavniki koprskega okraja so podvzeli pobudo, da povabijo mladince na prostovoljno u-damiško delo za gradnjo 27 km dolge železniške proge mod Divačo in Koprom. Odsek bi morali zgraditi prihodnje leto in bo stal okoli pet milijard lir, če bodo mladinci izvršili del dela zastonj. Kot se zdi, so se za to zavzeli organi komunistične stranke. -Važna razsodba Kasačijsko sodišče v Rimu je na priziv odvetnika Terpina iz Trsta razsodilo, da je uvažanje bencina v rezervoarjih avtomobilov, ki so direktno povezani z motorjem, iz Jugoslavije s propustnico dovoljeno v smislu Videmskega sporazuma. Tako je sedaj dokončno razjasnjena zadeva z uvažanjem jugoslovanskega bencina. Po tej razsodbi najvišjega sodišča v Rimu je vsako kontroliranje količine bencina od strani finančnih stražnikov nezakonito. Ali se bo podražil tramvaj? Zadnje čase kroži v mestu novica, da nameravajo pri Acegatu podražiti voznino na tramvajih, avtobusih in trolejbusih, če se bo to zgodilo, bo tudi to pripomoglo h godrnjanju zaradi previsokih življenjskih stroškov, ki se ni še poleglo zaradi poviškov cen električni energiji. Nove orgle v ulici Rossetti Pred časom so v cerkvi na ulici Rossetti slovesno blagoslovili nove orgle, ki so jih postavili z dvoletnimi prispevki cele župnije. Slovesnost, ki so se je udeležile oblasti, je zaključil koncert orgelske glasbe. Razdeljevanje telefonskih imenikov Uprava telefonske družbe Telve je tudi letos poverila razdeljevanje telefonskih imenikov Državni zvezi slepih. Ti so sedaj poverili svoje pooblaščence, ki dostavljajo naročnikom na dom nove telefonske imenike ter prevzemajo l&iske. Telefonska družba bo za to delo zaračunala vsakemu naročniku 100 lir na računu za prihodnje tromesečje. Število telefonskih naročnikov se je lansko leto povečalo za 350 novih naročnikov, tako da znaša letos število goriških telefonskih naročnikov 3800. Lani je telefonska družba uvedla tudi pri nas avtomatično selekcijo. Novi bazen Nedavno so predstavili oblastem načrt za odkriti bazen, ki naj bi ga postavili tik pokritega na obrežju Grumula, kjer so sedaj že dograjena in neestetska skladišča za vino. Vprašanje pa je, če se bo novi objekt 'arhitektonsko vskladil med že obstoječe stavbe. Zanimivo je, da pred časom pristojni organi niso dali dovoljenja, da bi na istem mestu zgradili novo stavbo pristaniškega poveljstva, češ da bi zapirala pogled na morje ta da hi motila pogled na južno stran glavne ribarnice. Za gradnjo odkritega bazena nameravajo porabiti 160 milijonov lir. Kratke novice Nove olajšave za potovanje v Jugoslavijo Doslej je jugoslovanski generalni konzulat izdajal turistične vizume za trikratni prehod na leto, vsak vizum je veljal mesec dni. Odslej bodo izdajali za 1950 lir vizum za šestkratni prehod, kdor bi hotel samo vizum za trikratni prehod bo plačal 1300 lir, za enkratni pa 650 lir, vsak vizum traja mesec dni. S tranzitnim vizumom je bivanje v Jugoslaviji podaljšano na sedem dni. Turisti, ki obiščejo deželo, niso primorani kot doslej stanovati v hotelih, ampak si lahko tudi prosto izbero zasebna stanovanja. Za obisk sorodnikov ni več potrebno garancijsko pismo. Vsakdo lahko nese v Jugoslavijo 1.500 din v bankovcih po sto, seveda s potnim listom. Uvoz italijanske valute je prost, treba pa jo je najaviti na meji ob vstopu in izstopu iz Jugoslavije, po novem turističnem tečaju dobijo turisti za sto lir sto dvajset dinarjev, ali 750 din za dolar. Prvi film za slepe otroke Ruski učitelj risanja Nikolaj Semevski je izdelal film, ki ga lahko »vidijo« slepi otroci. To je prvi film te vrste na svetu. Gre za zvočni sinkroniziran trak z zapovrstnimi reliefi, katerim otroci lahko sledijo s prsti in obenem 'slišijo besedilo in muziko. Izkazalo se je, da so slepi otroci z lahkoto sledili dogajanju na »platnu« ta pozneje lahko opisali posamezne junake. — To je brez dvoma velik napredek v korist slepih otrok. Zmaga Modugna na letošnjem festivalu Na letošnjem festivalu pesmi v San Remu je že tretjič odnesel prvo zmago Mo-dugno. Letos se je uveljavil s pesmijo »Addio, addio«, ki je prejela največ glasov in sicer 1,496.411. Druga zmagovalka je MEva, ki je s pesmijo »Tango italiano« dosegla 1,255.805 glasov. Ne objokuj ničesar in nikoli ne glej nazaj! To naj bo tvoje življenjsko vodilo. Objokovanje je veliko zapravljanje življenja; ničesar ne moreš zidati nanj; potopiš pa se lahko v njem. (Katherine Mansfield) Pristanišče, ladjedelnice Sindikalna spora v ladjedelnicah in v pristanišču se nadaljujeta. Sindikalna organizacija kovinarjev se je sestala s predstavniki Interstada, nadaljnji razgovori so predvideni za soboto. Spor -v pristanišču se ni izboljšal. V preteklih dneh se je bavil z zadevo pristaniški poveljnik, vendar ni uspel v poravnavi spora med uporabniki in delavci. Pristaniščniki so sedaj predložili svoje zahteve generalnemu vladnemu komisarju. SLOVENSKO KARITATIVNO DRUŠTVO v Trstu (Slokad) vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 11. marca ob 5. uri popoldne v Mladinskem domu v ul. Scorcola, 26 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2. poročilo upravnega odbora, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Predsedntt V zbirki KNJIŽIC, ki jih izdajajo salezijanci, je izšla nova številka z naslovom: »Zakrament onemoglih«, spisal g. dr. Fr-Knific. Tudi ta knjižica je napisana tako zanimivo in praktično, da bo lahko napravila veliko dobrega, če jo bomo znali razširiti. Četna 50 lir; dobi se lahko povsod, r? V tej knjižici sta na platnicah napovedal dve novi številki in sicer za marec: Cet' kveni zbor 1962 in za april: V skrbi & človeka. Lepo naslovno stran je opremfl Kogovšek Ivan, salezijanski pomočnik, b deluje na Delavski univerzi v Sevilli ? Španiji. KNJIŽICE vsem lepo priporočamo! VODITELJ III. REDA obvešča, da bo v meseou marcu ta aprilu shod za III. red tretjo nedeljo v mesecu, torej v marcu dne 18. marca, ker je g. voditelj prvo nedeljo zadržan. Shod bo ob 4h popol., najprej rožni venec, nato kakor ponavadi, j P. Fidelis O. Cap' KNJIGE. Na upravi Katoliškega glasa lahko dobite sledeče knjige: Branko Bohinjc: Pred vrati pekla L 1000, Stanko Janežič: Moja podoba L 600- Newyorški župan je sprejel tri predstavnike neke ruske trgovske delegacije. Čakal jih je v svojem uradu v navadni delavni nezlikani obleki. Ko so vstopili ruski predstavniki v črnih suknjičih in v lepo zlikanih hlačah, si jih je župan skrbno ogledal. Potem pa je pogledal še svojo obleko in rekel: »Gospoda, jaz predstavljam proletariat!« * Besede, ki so tiho povedane, so tiste, ki jih najbolj slišimo. LISTNICA UREDNIŠTVA Prihodnja štev. K G izide n0 šestih straneh in bo prinesla p0-drobno poročilo o blagoslovitvi i# otvoritvi K D v Gorici ter o slaV' nostni akademiji. Za ta tedefl namreč nismo mogli pravočasno dobiti klišejev, ki k takemu pc ročilu nujno spadajo. Zato opozarjamo na to naše cenjene bralce in vse udeležence nedeljskega slaV' ja v Gorici. DAROVI Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 5.000 S. T. 5.000; U. J. 1.000; Hvala Marija 1.000 Bandelj G. 1.000; M. F. 1.000 lir. Bog plačaj! Za Marijanišče: Družbenica iz Trsta namesto cvetja pokoj. Marinčič Pepce $ zavod 5.000; J. F. Opčine 1.000; Lija n8 grob Gizeline mame 1.000; š. M. iz Trs^ 30 kg raznih živil; M. P. Opčine 500; d' glav« ta g. župnik vsi iz Toronta po 10 Bavdek Anton 5.09 $; neimenovani - ^ ronto 5 $; Levstik Ivan in Zanor F. - T^i ronto po 2 $; Ouadrato Rosa - Toronto 1.50 S; čisti dobiček prireditve »MetuljčkO1' let« 308.87 $. — Nabirka H. V. 46.000 &< A. Lavrenčič 1.000 lir; Kristina Cej v sp0, min pokojne mame 1.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Gospa Marija M1' lost 2.000; N. N. 2.000; g. H. F., da počast' spomin pokojnega očeta 10.000; gdč. M. 20.000 lir. — Vsem blagim dobrotnikoi’’ naj Vsemogočni tisočero povrne; dragi5’’ pokojnim pa naj da večni pokoj j Za Katoliški glas: V počastitev spomin3 pok. mame daruje družina Lipovec Ca* setti 5.000; goriški trgovec K. B. 4.000 & 1.000 lir za Pastirčka. ZAHVALA ZA DOBRO VOLJO Jaz tudi Zakulisno življenje igralca Rolanda Youn-ga je bilo v živem nasprotju z njegovim življenjem na odru. Na odru je bil vedno zelo takten, prijazen, postrežljiv, v privatnem življenju pa osoren ta nasajen kot jež. Nekoč ga je sopotnik v vlaku spoznal in se trudil, da bi z njim začel pogovor. »Ali se nismo že nekje videli?« je začel. V odgovor je dobil pogled kot strelo iz neba. »Ali potujete v Chicago?« se je čez čas zopet opogumil. Odgovor samo jezno mrmranje. »Jaz sem George Witherbee iz Grand Rapids, Mičigan ...« je zopet začel neustrašeni sopotnik. »Jaz tudi!« ga je prekinil igralec Roland Young. Ob nenadni izgubi ljubljenega moža J11 očeta HRVATIC ANDREJA ki smo ga spremili k zadnjemu počiti1 21. februarja, se iskreno zah valj ujeK1® vsem, ki so se udeležili pogreba in daf^ vali cvetje. Posebej se zahvaljujemo pr#-' gg. duhovnikom: Angelu Kosmaču, Albin11 Germeku, Albertu Miklavcu ta Karlu zini za spremstvo pri pogrebu. Ricmanje-Trst, 25. febr. 1962. Žena in otroci z družina^ OGLASI Za v*ak mm višine v širini enega stolp«* trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7" davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močt$ Tiska tiskarna Budin v Gorici