SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (ld., za pol leta 8 (Id., za četrt let« 4 (ld., u jede» meiec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman velja: 2« celo leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za j eden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 «ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in ocnanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekgpedlel]a| v „Katoi. Tiskarni", Todnlkove allee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, oefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah 8t. 2, I., 17. Izhaja ▼aak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, Štev. 24. V Ljubljani, v četrtek 30. januvarija 1896. Letnili XXIV. Deželni zbor Goriški. (Izvirno poročilo.) TI. seja dne 28. jan. ob 5. uri zvečer. Predsednik, prevzvišeni Frane grof Ooronini otvori sejo ob 7*6. uri in d& besedo c. kr. vladnemu zastopniku, da odgovarja na interpelacijo dr. Rojca radi nemškega dopisa županstva v Renčah, potem odgovarja na interpelacijo posl. B. Grče radi znanega romanja Tržačanov na Sveto Goro. Govori naj-preje slovenski, potem pa italijanski. Potem pridejo na vrsto interpelacije. Posl. dr. Roje interpeluje deželni odbor radi nenastave deželnega računarja. — Deželni glavar odgovori, da se bo računar zdaj nastavil, ko je nastopil nov odbor. Dr. Roje dalje interpeluje, zakaj se vloge odbora slov. starišev ne sprejemajo, ampak brez razloga odbijajo pri dež. šolskem svetu. Dr. V e n u 11 i interpeluje radi poslopja za c. kr. davkarijo in sodišče. Dr. L o v i s o n i interpeluje radi napisov v slovenskem in italijanskem jeziku na uradnih poslopjih v Tržiču in Korminu. Posl. Blazij Grča interpeluje radi potrebe reguliranja hudournika „Lijak". Konečno poslanca Grča in Alf. grof Ooronini interpelujeta radi sodnih razmer na Primorskem. Potem se preide na dnevni red, ki obsega naslednje točke: Vtemeljevanje predloga posl. Grče zastran po-množitve ameriških trtnic na Goriškem. Predlog je bil soglasno vsprejet. Poročilo dež. odbora v podporo, ki bi se dovo- lila za pogozdenje zemljič ob potoku Lokavščku (poročevalec Abram.) Poslanec M i c h e 11 i predlaga, da se nasvet izroči fin. odseku. Posl. dr. Gregorčič govori za to, da se takoj danes sklepa in dovoli podpora za 4 leta po 150 gld. Poročevalec se pridružuje nasvetu dr. Gregorčiča. Podpora je bila dovoljena z 10 glasovi proti 9. Vsi Lahi so glasovali proti podpori. Poročilo dež. odbora, da se naloži zavarovalnicam zoper požarne škode donesek za ustanovitev in vzdržavanje požarnih stražnikov (por. Abram). Načrt postave je bil vsprejet z majhno spremembo po nasvetu post. Turna. Poročilo dež. odbora, da se dovoli donesek za zgradbo ceste mej Sočo in Trento. Vlada ponuja 15.000 gld., ako dežela doda 5.000 gld. Vladni zastopnik podpira predlog za podporo. Posl. M a r a n i predlaga, da se predlog izroči finančnemu odseku. — Vladni zastopnik zagovarja predlog. — Posl. dr. Gregorčič tudi zagovarja predlog odbora na pcáporo joln\ »govorno. Vladni B. stopnik črez navado še v tretjič priporoča vsprejem predloga. — Posl. Marani žuga z nezmernimi nasledki. — Poročevalec dr. Turna zagovarja še jeden-krat predlog. Konečno je bil predlog vsprejet z 10 glasovi slovenskih poslancev proti 9 glasovi laških poslancev. Poročilo dež. odbora, da se mej skladovni uvrstite cesi od Ronkov skozi Villa Raspa do hiš v Bestrinji in pa ob Krojni mimo Steverjana do So-vence (por. Verzegnassi). Sprejeto soglasno. Poročilo dež. odbora za potrdbo podpore, podeljene v podporo družin poškodovanih po potresu v Ljubljani (poroč. Verzegnassi). — Se odobri brez ugovora. Poročilo dež. odbora za podelitev letnih štipendije» v podporo malih obrtov v deželi (por. Verzegnassi). Sprejeto. Slede poročila finančnega odseka: a) o računu štipendijskega zaklada za 1. 1894 (poroč. Berbuč); b) o proračunu štipendijskega zaklada za 1. 1896 (por. Berbuč); c) o računu gozdarskega in ribar-skega zaklada za 1. 1894 (por. Gregorčič); ¿) o proračunu gozdarskega in ribarskega zaklada za leto 1896 (por. Gregorčič); d) o računu šolskega zaklada za I. 1894 (por. Gregorčič); e) o proračunu šolsk. zaklada za 1. 1896 (por. Gregorčič); f) o prošnji Karoline pl. Barbazzetto za podporo 150 gld. (por. Roje.) Vsa ta poročila dež. zbor soglasno potrdi. Prihodnja seja bo v petek, dne 31. januvarija ob 5. uri zvečer. Deželna zavarovalnica. (Govor poslanca dr. Žitnika v deželnem zboru Kranjskem Hna OA junuvarnsi t. 1 ^ (Dalje.) T i r o 1 s k a dežela ima deželno zavarovalnico od 1. 1825 ; dež. zbor pa se je načelno izrekel za prisilno zavarovalnico, ko bode potrjen dotični drž. zakon. Sicer pa, slavna zbornica, ideja deželne zavarovalnice tudi pri nas ni nova. 2e 6. oktobra 1869 je pokojni dr. Razlag nasvetoval in 13. okt. istega leta utemeljeval ob kratkem potrebo deželne zavarovalnice. Dotični predlog je podpisalo 16 poslancev. Brez ugovora od kake strani je tedaj dež. zbor naročil deželnemu odboru, naj to važno vprašanje pre- LISTEK Slovenska pesmarica. Zdi se nam potrebno, prijatelje družbe sv. Mohorja še posebej opozoriti na jedno knjigo, ki začne to leto kot družbena knjiga izhajati. To je „Slo- venska pesmarica". Koliko vrednost ima pošteno petje za ves narod, kakor za posameznike, tega nam ni potrebno tukaj razkladati. Omenimo le krasne besede našega nepozabnega škofa Antona Slomšeka, katere je zapisal pred triinštiridesetimi leti v svoji pesmarici: „Šola vesela lepega petja". On pravi ondi: „Vesela pesen žalostno srce zvedri — mila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je božji dar." Slovenci v obče radi pojejo, toda naše krasne pesni so še vse premalo prodrle v sredino naroda. Pri poliču sladkega vinca ali omamljivega žganja res da marsikdo povzdigne svoj glas in zakroži kakšno pesmico, ali ne vprašajmo, kakšna je ta pesen. Cestokrat je prav nespodobna in nelepa. Zlasti ob jezikovnih mejah, v prvi vrsti na Koroškem, čujemo dostikrat mladeniče in tudi deklice take pesni prepevati. Namesto slovenskih pesnij pa se širijo tukaj tudi nemške. Ali temu se ne smemo čuditi. Saj se otroci v šolah po Koroškem vadijo le nemške pesni popevati; slovenskih pesnij mili glas se žal ne sliši iz njihovega grla. f /T ^ Pri tako žalostnih razmerah je pač opravičena želja vsakega rodoljuba, da se prej ko prej odstrani ta rana na sicer zdravem telesu slovenskega naroda, t. j. da se domača poštena pesen razširi med naj-širje sloje našega ljudstva. To so izkušali doseči pri nas naudušeni prijatelji slovenske pesni s tem, da so ustanavljali pevska društva, prirejali pevske veselice in tako širili slovensko petje v raznih krogih. Ali to se je godilo le bolj po mestih in trgih. Na deželi, med priprostim slovenskim narodom, pa se še niso dovelj razširila pevska društva. Le tu pa tam je kak naudušen rodoljub zbral vaške mladeniče in deklice, vadil jih v petju ter tako stvaril majhen pevski zbor. Taki pevski zbori se morajo med Slovenci pomnožiti; slovenska pesen mora dobiti tudi v najmanjši vasi svoje častno mesto. V tem smislu imajo naši učitelji in oni duhovniki, ki so zvedeni glasbeniki, pa tudi orgljarji mnogo lepega in zaslužnega dela med našim ljudstvom. Vsaka večja župnija bi naj imela svoj pevski zbor. Duhovnik ali učitelj ali drug izurjen pevec bi prevzel mesto pevovodje. Ob nedeljah in praznikih bi imeli po doslužeui službi božji skupno pevsko vajo in tako bi se oživljale med našo odrastlo mladino ne le cerkvene, temveč tudi druge poštene domače pesni. Vspeh takih društev bi se kmalu pokazal; saj je vsakemu znano, kako blažilno vpliva na človeško srce lepa pesen. Velika ovira in zadržek pri snovanju pevskih društev pa je bilo in je de zdaj med drugim tudi to, da je težko dobiti potrebnih muzikalij, t. j. tiskanih napevov z besedami vred. Res, da je mnogo pesnij in napevov izdala zaslužna naša „Glasbena Matica" v Ljubljani, toda vse te skladbe so za naš priprosti narod predrage. Marsikateri naudušen prijatelj slovenskega petja je morda že tu in tam na kmetih nameraval osnovati kako pevsko društvo, ali preveliki troški so ga zavirali v njegovem namenu in dobra misel je ostala neplodovita in mrtva. To oviro hoče odstraniti „Slovenska pesmarica", katero začne to leto izdajati družba sv. Mohorja. Vredbo te pesmarice sta prevzela znana naša glasbenika in skladatelja, g. župnik Jakob Aliaž na Dovjem (ua Gorenjskem), in koncertni vodja „Glasbene Matice" v Ljubljani, gosp. Matej Hubad. „Glasbena Matica" sama je proti primerni odškodnini dovolila, da sme Mohorjeva družba vse po „Glasbeni Matici" izdane skladbe porabiti za svojo pesmarico. „Slovenska pesmarica" bode v treh ali štirih snopičih izšla, izmed katerih bode vsak okoli 200 stranij v prav lični iu praktični obliki obsegal. V letošnjem prvem snopiču bodete našli skladbe raznih priljubljenih skladateljev, in sicer A) moške zbore, B) mešane zbore, in C) nabožne pesmi. Med temi bode več prav lahkih, obče znanih četverospevov, ki ne bodo delali pevcem nobene težave; a tudi za izvežbane pevske zbore je nekaj večjih, umetnih skladeb pridejanih, tresa in proučuje ter svoječasno deželnemu zboru poroča, oziroma primerno uasvetuje. Tedanji deželni odbor je stvar položil ad acta 1 V 16. seji dne 24. januvarija 1887 je poročevaleo deželnega zaklada v imenu finančnega odseka, dr. Moscbe, predlagal resolucijo : „Deželnemu odboru se nalaga, da preišče, ali bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico proti škodi po ognju za deželo Kranjsko, da o tem poroča deželnemu zboru ter stavi nasvete, oziroma predlaga načrt." Obširneje in temeljiteje pa je to vprašanje kranjski dež. zbor pretresaval v VI. seji dne 16. decembra 1887. Sedanji dvorni svetnik gosp. Šuklje je namreč v V. seji dne 12. dec. istega leta s svojimi tovariši izročil naslednji 6amostalni predlog: „Dež. zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da z vso temeljitostjo in paznostjo pretresa vprašanje dež. zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru, v to svrho pripravi statistično gradivo, v dogovor stopi z deželno vlado ter v prihodnjem zasedanju dež. zboru izroči primerne predloge." Gosp. Suklje je ta predlog utemeljeval obširno, stvarno in z vidnim navdušenjem. Vprašanja pa dež. zbor ni dalje pretresaval, ker je bil predlog vsled nasveta gosp. barona Apfaltrerna naravnost izročen dež. odboru v pretres in poročanje. Deželni odbor je potem v svojem letnem poročilu poročal ob kratkem : „Ker se mora pred vsem rešiti vprašanje, ali bi vlada dovolila tako obligatorno zavarovanje, obrnil se je dež. odbor do štajerskega dež. odbora, ki se je tudi bavil z istim vprašanjem. Leta 1886 je namreč po naročilu dež. zbora sklical en-keto, v kateri so bile zastopane vse večje zavarovalnice. Euketa je mej drugim sklenila, da je pristop k deželni zavarovalnici obligatoren in da mora pristopiti vsaki lastnik take stvari, ki je sposobna in vredna, da se zavaruje. Vsled tega je štajerski dež. odbor vprašal z noto 6. oktobra 1886 c. kr. namest-ništvo v Gradcu, ali bi vlada potrdila zakon, ki bi določil prisilno zavarovanje pri dež. zavarovalnici. — Namestništvo pa do 12. maja 1888 ni odgovorilo na to vprašanje. Ker je od rešitve tega načelnega vprašanja zavisno nadaljno postopanje v tej zadevi, dež. odbor letos še ne more staviti konkretnih predlogov " Stvar je zopet zaspala do letos. Vidimo torej, da so se s tem vprašanjem ba-vili vsi deželni zbori, razun menda goriškega, tržaškega, isterskega, dalmatinskega in bukovinskega. Vsled inicijative dež. zborov je to vprašanje prišlo tudi pred državni zbor. Tako je stavil samo-stalni predlog za javno in prisilno zavarovanje bivši poslanec Türk (X. zasedanje, priloga 344), poslanec Hauck v XI. zasedanji (priloga 244) in grof Wurmbrand v XI. zasedanji (priloga 122 in 252). Wurm-brandov predlog je podpisalo 34 poslancev, večinoma nemške levice. Dne 8. febr. 1892 ga je v zbornici obširno utemeljeval. Podpirala sta ga z velikim navdušenjem dr. Kaiser in dr. Vašaty, dr. Rutowski je izjavil v imenu Poljakov, da so za prisilne, a ne toda le take, ki so se že v izobraženih krogih udomačile. Pesmarica bode torej tako urejena, da bo služila omikanemu, kakor tudi priprostemu pevcu. Pa tudi na tiste ude družbe sv. Mohorja smo se ozirali v tej pesmarici, ki ne poznajo sekiric ali n6t, in ki niso pevci. To pa smo dosegli s tem, da smo za vsako skladbo, ki je tiskana štiriglasno in ima med ndtami tudi besedilo (po jedno ali dve kitici), ponatisnili takoj spodaj vso pesen. Na ta način dobijo tisti udje, ki niso pevci, lepo zbirko slovenskih pesnij, in ta pesmarica jim bode služila kot nekak „cvet slovenskega pesništva". V teh pesnih bodo našli veliko lepega, vzvišenega, blažilnega. Ker ima ta pesmarica namen, da nese plemenito slovensko pesen v najširše kroge slovenskega nitroda, zato bodi tudi vsakega prijatelja slovenskemu petju sveta dolžnost, da širi in gladi tej pesmarici pot v najnižjo kočo slovenskega seljana. Vsak pevec, bodi si mladenič ali deklica, vsak ud kakega slovenskega pevskega zbora naj se že zaradi te pesmarice vpiše letos za Muhorjan», ako se še ni prej prišteval naši veliki družbi. S tem bndete, slovenski pevci in pevke, najbolje pokazali, kako visoko čislate plemenito pesen slovensko. V Celovcu, dne 25. prosinca 1896. Dr. J. S. za dežel, zavarovalnice i monopolom. Dr. Menger e izjavil, da je levičarski klub za Wurmbrandov načrt. In vlada je do danes temu vprašanju nasproti pasivna, dasi je nagUšal prestolni govor, da bode vlada z ozirom na želje dež. zborov in tehtne vzroke predložila načrt zakona. Vladni zastopniki na razna vprašanja odgovarjajo, da vlada to vprašanje pro-učava, da pa ni še zrelo. Meni se zdi, da se vsa taka vprašanja pri nas le predolgo odlašajo, iu če bode sedanji zavarovalno-tehnični urad proučaval to vprašanje, bode Še mnogo Donave poteklo v Orno morje, predno dobi državni poslanci dotičhi načrt zakona v roke. In po katerih glavnih načelih bodi osnovana deželna zavarovalnic*?, Vzajemnost, prisilnost zavarovanja in dosledno monopol, to so trije glavni stebri, na katerih naj bi stalo poslopje deželne zavarovalnice. S tem, da rečem, deželna zavarovalnica, že merim na to, da se polagoma zavarovanje omeji in odtegne privatnemu in izroči javnemu pravu, to je, odvzame zasebnim zavarovalnicam ter izroči javni, deželni upravi. V smislu našega občnega državljanskega zakonika ima zavarovanje proti elementarnim nezgodam Čisto privatnopravni značaj, vendar pa si je državna uprava v javnem interesu pridržala ingerenco, da je treba za taka zasebna podjetja vladne koncesije, katera je odvisna od gotovih pogojev. Kolikor bolj se je zavarovanje razvijalo ter raztezalo na mnogovrstne razmere iu slučaje socijal-nega in gospodarskega življenja, tembolj je vlada vrejevala in intenzivneje izvrševala svojo ingerenco, tako, da ima že sedaj zavarovanje značaj javne uprave. In čim bolj pa z omiko raste zavest prebivalstva, tem bolj se utrjuje prepričanje, da tako važna stroka narodnega gospodarstva ne sme biti odvisna od posameznih zasebnikov, temveč mora biti agenda javne uprave. Vlade imajo sicer še for-malno-juristične pomisleke, toda duhu časa se ne bodo mogle dolgo ustavljati. Poglejte železnice, pošte, telegraf, telefon itd. Izprva so zasebniki oskrbovali te naprave, in pred leti bi bili morda kamnjali človeka, ki bi bil govoril o podržavljenju železnic, a počasi prodira prepričanje, da podržavljenje v gotovih slučajih ne škodi javnim koristim. (Dalje sl^di.) Politični pregled. V Ljubljani, 30. januvarija, Štajerski deželni zbor. V zadnji seji je poročal posl. Pongratz o delovanju poljedelske šole v Grottenhofu. Solo je obiskovalo 38 učencev, izmed katerih jih je 28 uživalo deželne ustanove. Poročilo omenja dalje vspehov pri živinoreji in priporoča razširjenje šolskega poslopja. Poročilo se nato vzame na znanje. Posl. baron Storck predlaga, naj deželni zbor sklene zakon, vsled katerega izgube poslaniške pravice vsi oni deželnozborski poslanci, ki na poziv deželnega glavarja ali njegovega namestnika po preteku štirinajstih dnij ne pridejo k deželnozborskim sejam, ali svoje odsotnosti ne opravičijo s tehtnimi vzroki. Konečno predlaga, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju poroča o tem predlogu in predloži primeren zakon. Ta predlog se tiče onih slovenskih poslancev, ki so izjavili, da se ne vdeležijo zasedanja, dokler vladajo v Gradcu za nje jako neugodne razmere in ne ustreže nemška večina njihovim zahtevam. Vnižje-avstrijskem deželnem zboru je pokazala liberalna večina, da se v verskih zadevah noče uklanjati nikomur, niti vladi sami. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je šolski odsek s sedmimi proti petim glasovom vsprejel predlog poslanca Haberla, naj zbornica ne preide v podrobno razpravo gledi vladne predloge o uvedbi veronauka na višji realki. Poročevalec je utemeljeval svoj predlog s tem, da so realni predmeti, kakor fizika, kemija in risanje, katerih pouk bi se moral po vladnem načrtu omejiti, nad vse važni in da se mora vsa tva-rina premlatiti v sedmih letih in se vsled tega pouk na realki ne more primerjati z onim na gimnazijah. Konečno je opozarjal poročevalec tudi na koroški deželni zbor. Poslanec dr. Scheicher je s krepkimi besedami zavračal trditve poročevalčeve ter poudarjal, da je verouk ravno na realkah najvažnejega pomena, ker odvrača učence od skepticizma. Temeljito je tudi zavračal trditve poslanca Haberla glede ko- roškega deželnega zbora, češ, da Koroško v tem oziru nikakor ni merodajno, tembolj, ker se tudi na vseh srednjih šolah v Nemčiji, ki v verskem oziru nikakor ne more biti vzorna država, redno poučuje krščanski nauk. Toda vsi ti neovrgljivi dokazi niso mogli omehčati zakrknenih liberalnih src. Tirolski deželni zbor je v zadnji seji odrekel italijanskim poslancem poslaniške pravice, ker se ne udeležujejo letošnjega zasedanja. Prošnja obrtnega volilnega odseka za preosnovo volilnega reda za deželni zbor se je izročila deželnemu odboru z naročilom, naj v prihodnjem zasedanju stavi dotičen predlog z ozirom na eventuvalni aovi volilni red za držami zbor. Deželni zbor v Brnu. V 13. seji dežel, zbora sta prišla na vrsto dva važna predloga za kmetovalca. Dr. Koudela in tovariši so predlagali revizijo katastra zemljiščnega davka. Nobena dežela namreč ne plačuje toliko davka, kakor Moravska. Po sedanji preceni je znašala cena jednega orala v Galiciji 25 gld., na Moravskem pa 97 gld. To je vendar nepravično, ker nima zemlja tolike vrednosti ne pri Brnu, ne pri Olomucu. Že vlani se je pokazalo na to krivico, ali vlada ni vzela resolucije resno. Vlada pomaga celo borzijancem, kmetje to dobro vedo, zakaj ne bi tedaj pomagala kmetu, podlagi cele države ? Vsako leto pride pri nas do 500 kmetov na beraško palico. Drug predlog je bil Štauclov, da se ustanovi vinarska šola v Bzenci. Nemci imajo svojo v Znojmu, naj se tedaj dd i Cehom, kar smejo po pravici zahtevati. 16. seji je bila dokaj burna, ker se je govorilo o 10 milijonovem posojilu brn-skem. Debate so se vdeležili Pražak, grof Serenyi in Stransky. Vsi so kazali na krivice, ki jih morajb Cehi v Brnu prenašati. Bar. Pražak je zastonj čakal na odgovor županov, koliko je veljalo nemško gledališče (veljalo je menda 700.000 gld.). Naklade so vedno večje, posledica bode, da se bodo selili ljudje iz Brna v bližje občine. Jako malo spodobne so bile županove besede, ko je dejal, da se smejo Cehi v Brnu prosto gibati, kakor priča omnibus s češkim napisom iz hotela Slavije. To mu je prav očital grof Serinyi. Strdnsky je tožil, da nimajo Cehi v mestnem zastopu ni jednega zastopnika, Brno je postalo to, kar je, le po Čeških delavcih, in je zelo napadal župana, ker se je sklenilo, da ne dobi dela pri novih stavbah nihče, razun Nemcev. Nemčija. „Ham. Cour." piše v jedni zadnjih številk zelo obširno o nekem nesporazumljenju mej cesarjem in knezom Hohenlohe. Cesar se namreč zelo živahno peča z načrtom, po katerem bi se pomnožilo nemško brodovje, državni kancler pa odločno pobija to idejo in je pripravljen na neizogiben boj v državnem zboru. Vsled tega pravi omenjeni list, je kriza neizogibna, kajti cesar ne bode umaknil svojega predloga. Temu oporekajo drugi listi, ki trdijo, da cesar ne namerava pomnožiti celega bro-dovja, marveč le nekaj oklopnic. Pomnoženje celega brodovja bi bilo neumestno sedaj že radi tega, ker bi država, ki nima na razpolago preogromnih zakladov, morala preveč občutno pritisniti na davkoplačevalce, oziroma se še bolj pogrezniti v brezdno dolgov, v katerih že sedaj tiči do vratu. Italijani v Afriki. Po zadnjih poročilih je došla ceia šoanska armada v Hausen, koder se bode odločilo, kaj namerava negus Menelik. — Dvoje je namreč mogoče. Ali se dovoli Gallianovim četam prosta pot proti jugu in se Menelik obrne proti Aksumu, da prepreči zvezo mej Asmaro in Adigra-tom, ali pa počaka v Hausenu konec pogajanja in obdrži podpolkovnika Galliano za poroka. Italijanska armada je sedaj znova v trdih kleščah in potreba bode velike opreznosti, da se oprosti nastavljenih zanjk. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. januvarija. (Občni zbor katol. polit, društva za Dolenjsko) se je vršil v sredo 22. t. m. v Novem Mestu. Po kratkem nagovoru g. predsednika je poročal tajnik o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo je priredilo te-le ljudske shode: 26. maja v Kostanjevici, 3. junija v Črnomlju, 23. junija v Krškem in 7. julija v Mokronogu. Društvo je doseglo lepe uspehe povodom zadnjih deželuozborskih volitev, ker oba naša kandidata okrajev, katere zastopa to društvo, prodrla sta vkljub silni agitaciji soglasno, ozirom» jednoglasno. Poročilo blagajniknvo se je glasilo jako ugodno, ker gmotno stanje društva je prav dobro. Odbor se je za tekoče leto tako-le sestavil: Predsednik : Anton Fettich Frankheim, župnik šent-jernejski; prvi podpredsednik: Karol Kune, meščan novomeški; drugi podpredsednik : Fran Schweiger, deželni poslanec io župnik radoviški; odborniki: V. Pfeifer, državni in deželni poslanec; Fr. Povše, kanonik novomeški (blagajnik); Juž. Poljanec, župan šentjernejski; Jak. Porenta, župnik stopiški; Ant. Jarc, meščan novomeški; Jož. Benkovič, vikar novomeški (tajnik) in Ivan Pristov, kapelan črnomeljski. Namestnika: Anton Peterlin, župnik šmihels^ in Jurij Gregorec, meščan novomeški. Živahen razgovor se je vnel o organizaciji društva za bodoče leto. Konečno se je sprejela jednoglasno sledeča resolucija : „Katoliško-politično društvo z\ Dolenjsko pozdravlja z veseljem katoliško ljudsko stranko v državnem zboru in jej želi najobilnejšega božjega blagoslova". (Dnevni red XI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 31. januvarija 1896. leta, ob 10. uri dopoludne. 1. Branje deželnozborskega zapisnika X. seje dne 28. januvarija 1896. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januvarija do konec decembra 1895. 4. Pril. 42. Poročilo dež. odbora o zgradbi nove deželne bolnišnice. 5. Priloga 41. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za 1. 1896. 6. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o med okrajne ceste uvrščenem občinskem potu, ki se začenja na severnem koncu Kostanjevice pri zagrebški državni cesti in drži na okrajno cesto Novomesto-Mersečavas-Krško poleg zameškega. 7. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži izkaz o potrebščini in pokritju za stavbo nove deželne bolnice za čas od leta 1890 do konc 1. 1895. 8. Priloga 36. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Kranjče, Kre-menica, Osredek, Otave, Bavne pri Št. Vidu, Zilce in Štruklova vas iz občine Bloke in ustanovitve samostojne selske občine Žilce ter glede priklopitev te nove občine k sodnemu okraju Cerknica. 9. Priloga 37. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Unec in Rakek iz selske občine Planina, ustanovitve istih kot samostojna selska občina Rakek in priklopitev k sodnemu okraju cerkniškemu. 10. Piiloga. 38. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Leskovec in Senuše iz selske občine Krške, potem glede izločitve davčnih občin Dernovo in Veliki podlog iz selske občine Cerklje, ter združitve teh štirih davčnih občin s selsko občino Leskovec. 11. Priloga 39. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Sele iz občine Kočevje. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se dopolnuje § 13. zakona z dn6 26. oktobra 1887 1., dež. zak. št. 2 iz 1. 1888, o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja. 13. Ustna poročila finanč. odseka : a) o prošnji ljudskih učiteljev za potresne podpore; b) o prošnji učit. vdove Kmet Ane za zvišanje odgojilnih doneskov, oziroma pokojnine; c) o prošnji županstva v Motniku gledö podpore za napravo vodovoda ; d) o pri šuji mlinarja Adamiča Janeza v Ponikvah gledd podpore za iztrebljenje požiralnikov; e) o prošnji katoliškega političnega društva v Vipavi za pospeševanje vravnave Vipavščice, oziroma za podal]šanje v to dovoljenega kredita. 14. Ustno poročilo upravnega odseka glede cestne zgradbe iz Rovt v 2iri (k prilogi 35 ). 15. Ustno poročilo upravnega odseka gledö uvrstitve v cestnem okraju ribniškem v vasi Breg se nahajajočega čez potok Bistkico držečega mostu med stavbne objekte okrajnih cest (k prilogi 34.). 16. Poročilo upravnega odseka gledč uvrstitve nekega občinskega pota v kočevskem cestnem okraju med okrajne ceste (k pri logi 40.). 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev v Idriji, Dolih in Rovtah za uvr-sttev občinske ceste Idrija-Dole-Rovte med okrajne ceste. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Dolu za vravuavo Kamniške Bistrice pri Dolu. 19. Uftno poročilo upravnega odseka glede podpore živinozdravniku v Radovljici za službena pota v Bohinj. 20. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Lokvice, okraj Črnomelj, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrt« za napravo vodovoda. 21. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Studor in Stare Fužine za zboljšanje planin Udičenvrh, Grintojca in Tost. 22 Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Sredujavas v Bohinji za zboljšanje planin Konjšica in Praprotnica. 23. Volitev deželnega odbora. (Rešilno talijo) v znesku 26 gld. 25 kr. je deželna vlada priznala učencu Antonu K o š i č u iz Malence, ker je dne 24. julija 1. 1. rešil iz vode sošolca Avg. Kržišnika iz Globočiča, ter lvauu B a š o iz Bubnarice na Hrvatskem, ker je 31. julija 1. 1. potegnil iz vede 14letuega posestnikovega sina Jurija Milkoviča iz Boldraža. (Nova naborna kraja.) Deželna vlada je v spo-razumljenju s poveljstvom tretjega vojnega oddelka določila, da se nadalje vrše vojaški nabori tudi v Žužemberku in Trebnjem. (Iz Planine) se nam poroča, da je pri volitvi novega obč. odbora za županijo Planina zmagala konservativna stranka, katera bo imela sedaj 14 glasov proti 9 liberalnim. V III. razredu je bilo soglasuo izvoljenih 6 naših mož z 81 glasovi. Bilo je navzočih še mnogo volilcev, a ko je poldne odzvonilo, so se ostali na stavljen predlog odpovedali glasovanju, ker se nasprotna stranka še prikazala ni in bi bilo nadaljnje glasovanje potrata časa. V II. razredu je prišlo do hudega boja, a vendar so dosegli večino štirje naši in dva nasprotna kandidata. Liberalci so si pomagali s pooblastili, katera pa niso bila vsa v redu in je vložena pritožba zoper njih veljavnost. Tak6 n. pr. je dal pooblastilo Pavel Strž&j iz Rakeka, ki v občini stanuje, in bi mogel le osebno izvrševati volilno pravico. Pa tudi pooblastilo ni bilo pravilno narejeno, ker Pavle ne zna sam pisati, a vendar je bilo podpisano njegovo ime brez vseh prič. Tudi „Obrezovi dediči" so dali pooblastilo, dasi so že pred pol letom prodali svoje posestvo „mali grad" knezu \Vindisch • Graetzu in je graščina že vknjižena nanj. Pač čudno ravnanje od obedveh strani, od tiste, ki je pooblastilo — vedoč o razmeri — iskala, in še bolj od one, katera je pooblastilo podpisala. Proti veljavnosti tega pooblastila sta uporekala gg. Šare in Reismflller, a liberalna komisija ga je vzlic temu potrdila. Na opomnjo g. Šarca, da naj se volitev vrši natanko po obč. volilnem redu, se je odrezal gosp. župan, „E kaj paragrafi?", pred volitvijo jih je pa vendar le sam prečital te paragrafe. — Gosp. kaplanu Šarca se ni dovolilo voliti s pooblastilom v II. razredu s čisto praznim vzrokom, da je volilec v I. volečem oddelku. Liberalni gospodje pač čudno umevajo določbe obč. volilnega reda. Tudi to jim ni šlo v glavo, da izraz v § 8 „samovlastni avstrijski državljani" (eigenberechtigt) pomenja edino le občane, ki so dosegli polnoletnost in da ee ne sme v njem iskati zahteve aktivne vol. pravice. Zadosti je, da pooblaščenec ni izključen od volilne pravice; ne zahteva se pa, da bi moral tudi sam volilec biti. Več razsodeb najvišjega sodišča to interpretacijo potrjuje. Tudi to ni bilo pravilno, da sta po končani volitvi odbornikov II. razreda vstala od mize dva člana komisije in letela vun iskat volilcev po gostilnah. Liberalci so silno predrzni, oni smejo vse, le nasprotniki naj bi molčali in krivico trpeli. Zupan bi bil moral, ko ni bilo nobenega volilca več tukaj, volitev odbornikov zapreti, izid proglasiti in k volitvi namestnikov preiti, a čakal je četrt ure, da prideta nazaj dva tovariša z lova in še koga pritirata. Prišla sta žalibog prazna. Da nista dva kandidata naše stranke namesto sebe volila jednega nasprotnih, bi bili liberalci tudi v tem razredu popolnem pogoreli. V prvem razredu je volilo le 9 oseb, in sicer 3 duhovniki, 3 nadučitelji, zastopnik kneza gospod Reisniiiller, g. Sebenikar in pa v imenu trgovca gospoda Fr. Lavriča s pooblastilom kot oskrbnik gospod nadučitelj Benedek. Dva člana komisije sta oporekala proti veljavnosti tega pooblastila, ker ga je gospod Lavrič v pismu do zdravnika g. Mayerja nekako preklical in ker doslej ni bilo znano, da bi bil gospod Benedek res Lavričev oskrbnik in poslovodja. Bomo videli, kako bo slavna politična oblast ta ugovor, ki se je vzel na zapisnik, rešila ; ker so trije člani komisije glasovali za veljavnost tega pooblastila, so dobili kandidati liberalne stranke po 5 glasov, naši po 4. A pooblaščenec si ui upal glasovati za gospoda Sebenikarja, vsled česBr je ta za- ostal za jeden glas in tako je pri žrebanju prišel v odbor tudi v tem oddelku jeden naših. Značilno je, da so vsi trije učitelji volili sami sebe v odbor. — Potemtakem je zmaga vendar le dokaj lepa za nas. Ljudstvo je pokazalo v ogromni večini, da ne mara za liberalce. Gospodje nadučitelji pa naj se kar nič ne ponašajo s svojo izvolitvijo, kajti volili so se sami, pomagal jim je le gospod Sebenikar, pa pooblastilo dvomljive veljave. Veste, kaj ljudstvo k temu pravi? Ker se bo zoper izvolitev dveh liberalnih odbornikov v drugem razredu vložil protest, upamo, da bosta popolnem naša tretji in drugi razred. — Gospodu Lavriču iz Planine volitev kar nič ni tekla po volji, zakaj bil si je svest zmage vsaj v drugem razredu. Hodil je gori pa doli po sobani in izustil parkrat: „Še bomo volili, zima je, imamo čas." Le ugovarjajte, ako imate vzrokov. Ako vas srbi, vas bomo še jedenkrat popraskali. Kaj ste le pozabili izida od 23. oktobra 1895 pri dopolnilni volitvi? Nam ni prav nič do tega, če prav še jedenkrat kljuko vlečemo, vendar pa se nadejamo, da višja oblastva ne bodo ukazala novih volitev, samo da vstrežejo gospodu Autonu Lavriču, ki ima čas hoditi k volitvam po zimi in po letu ter mu je gonja volilcev zabava ali kali. (V Sv. Križu pri Kostanjevici) je umrl včeraj dopoludne 29. januvarija g. Franc Horvat, obče znani in jako priljubljeni živiuozdravuiški pomočnik po dolgi in mučni bolezni v 53. 1. svoje starosti. Njegova potrpežljivost in udanost v voljo božjo med boleznijo nam je zapustila lep vzgled. Pogreb bo v petek dopoldne. (Tatvina ) Neznan dolgoprstež je odnesel neki kočarici na Uncu pri Rakeku 100 gld. denarja. Zlezel je mej tem, ko je bila ona pri maši, skozi neko luknjo v hišo in denar pobral, pustivši samo 1 kr. Žena je dobila nekaj denarja iz Amerike, nekaj za prodauega prašiča in tako skupaj spravila lepo svo-tico 100 gld. Zdaj ima reva samo še ostali krajcar. Huda je ta. Denar je odnesel brž ko ne kak popoten baraba, katerih je vse poluo po naših cestah. Poloviti jih in v prisilno delavnico ž njimi I (Poboj.) Da6 19. t. m. popoludne so se sprli štirje kmečki fantje iz cerkve grede na poti od Škofje Loke proti sv. Barbari. Konec prepira je bil tak, da je bil jeden, Matevž Omejc, dosmrtno, ostali pa lahko ranjeni. Kakor navadno, je tudi tukaj igral nož glavno ulogo. ♦ * * (Iz Celovca), dn6 28. jan.: G. K. Kees, kapel-nik 17. pešpolka se je zaročil z gdčno M. Spieler, hčerjo tukajšnjega trgovca. — K naznanjenemu shodu koroških lovcev, ki se je vršil tu dnd 26. jan., je prišlo okrog 200 oseb. Sklenili so peticijo na dež. zbor, v kateri ugovarjajo proti Kiršner-jevemu predlogu o novi lovski postavi. Da bi verjel tem gg., je zajec najkoristnejša stvar na svetu. Nek govornik je med odobravanjem rekel, da je Kiršner svoj predlog stavil samo kot agitacijsko sredstvo za bodoče volitve. — Meje tukajšnih župnij so se na novo uravnale. Bilo je to treba radi mnogih novih stavb. — Pri tukajšni c. kr. kmet. družbi se je osnoval nov oddelek za ribarstvo, ki ima namen povzdigniti umno ribarstvo na Koroškem. — Dne 25. jan. je prestopila v Radenteinu protestantka E. Graf h katoliški veri. (Iz celovške škofije.) Na župnijo Trefling je prezentovan tamošnji provizor, č. g. J. Gross, na župnijo Radie č. g. Ant. Prucher, provizor v Št. Lorencu. * * * (Gališki izseljenci.) Včeraj popoludne je došlo na tukajšni južni kolodvor 135 izseljencev, katere so zavrnili v Korminu, ker niso imeli veljavnih potnih listin ter potrebnih denarnih sredstev. Mestna občina jih ie potom odgona odposlala v domovino. Telegrami. Celoveo, 29. januvarija. Deželni zbor je odklonil prošnjo društva „Stidmark" za podporo z razlogom, da se deželna sredstva ne smejo vporabljati za jednostranske narodne namene. Dunaj, 29. januvarija. (Deželni zbor.) Posl. Schneider je interpeloval ces. namestnika radi nekaterih določil zakona o nedeljskem počitku z ozirom na trgovino z živili. Najbolje priporočena za preskrblien.ie \>eb v kurznem listu Mzuainuvanib. snatve in vrednosti) Zbornica je po daljši debati odobrila poročilo deželnega odbora o ljudskem šolstvu. Steyr, 29. januvarija. Pri današnji vo-litvi državnozborskega poslanoa za mestni okraj Steyr se je oddalo 1*989 glasov. Od teh je dobil protiliberalen kandidat, profesor na višji realki Leopold Erb 1110, liberalni kandidat podžupan Stiegler pa 863 glasov. Lino, 29. januvarija. Občinski svet je sklenil ustanoviti povodom slavnosti petdesetletnice vladanja cesarjevega dobrodelni zavod. črnovioe, 29. januvarija. Posl. Pittinger je v današnji seji deželnega zbora vteme-ljeval predlog glede obnovitve carinske in trgovinske pogodbe z Ogersko ter navajal dolgo vrsto statističnih podatkov. Levov, 29. januvarija. Ministerski predsednik grof Badeni je vsprejel danes več odličnih oseb. Popoludne se je vdeležil obeda pri predsedniku deželnega nadsodišča Tehor-zinickem. Sredeo, 29. januvarija. Zagotavlja se, da se dvorni maršal Foras kmalu vrne iz Pe-trograda, kamor ga je poslal princ Ferdinand s pismom na carja, v katerem se ta prosi, da bi bil krstni boter princa Borisa. Berolin, 29. jan. Zbornica je vsprejela predlog posl. Bartha in tovarišev glede varstva volilne pravice. Poslanci Auer in tovariši so predložili načrt zakona glede zboro-valne in družabne pravice. Carigrad, 29. januvarija. Mej četami in Kurdi so se v okraju Dersin pojavili novi nemiri. Tudi v okolici Urfe je položaj jako kritičen. Ondotno vojaštvo se je pomnožilo. Carigrad, 29. januvarija. Nekdanji finančni minister Nasif Efendi je znova imenovan finančnim ministrom. London, 29. januvarija. „Times" se poroča iz Ivanovega Grada, da postaja nevarnost vedno večja, ker se domačini z vso silo ustavljajo neobhodno potrebnim preosnovam in so vedno pripravljeni na splošen upor. Svilnati damasti 65 kr. do gld. 14'65 meter — istotabo tudi orna, bela in barvena Hennebergova «vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in <¡000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico. 30 9—2 6 Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Čarih. Tujci. 28. januvarija. Pri tUonti: Reiniseh, Hirmer ii Gorice. — Poeekh iz Trsta. Kleber, Fischer, Jamnik, Nioolitz, Luver, i Dunaja. — Walzer iz Celja. — Havaa iz Velike Kaniže. — Milkovic iz Gradca. — Bäsch, Fleischer s Ceškfga. — Sehanta iz Hamer-8tiel-a. — Antočič iz Razdrtega. — Vole od Križa. — Rohr-mann iz Gradca. Pri Malidu: Fisoher, Quapill, Sehaoherl, Szeps, Hanseli, Nägele, Kupferschmidt, Kreuzhuber, Schwarz z Dunaja. — Veith iz Linea. — Skoda, Valentini iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru: Zavertnik iz Trsta. — Bluh-weis iz Celovoa. — Hudolin, Türk iz Novega Kota. — Sohim-merling iz Krnova. Pri Lloydu: Kolenc iz Cforenje Vasi. — Bruner iz Kočevja. — Šribar iz Bele Cerkve. — Pineherle iz Trsta. — Kumplesch iz Feldkirohen-a. — Krempl iz Maribora. Pri avstrijskem caru: Bizjak iz Postojine. — Fatsch iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dn6 29. januvarija. gl- kr. «i. kr. PSenica, m. st. . . 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež..... 7 30 Surovo maslo, „ . — 70 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — h Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 70 Mleko, liter . . . — 7 50 Goveje meso, kgr. — 641 Proso, „ . . . 6 50 Telečje — 66 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 2 80 KoStrunovo „ „ . — 41 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... 60 Grah, „ . . . 12 — _ 17 Fižol, , . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 88 Slama, 100 „. . 2 70 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 60 — 62 „ mehka, 4 „ „ 4 80 ffleteorologično poročilo. § O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 29 9. zvečer 7636 -70 brezv. jasno 30 7. zjutraj 2. popol. 7564 753-8 —10-8 -52 sr. jvzh. si. vzjvzh. megla skoro jasno 00 Srednja včerajšna normalom. temperatura —7-4°, in za 5-5 pod Ekaekutivne dražbe. Antona R o j c a iz Vrbice zemljišče (882 gld.), terjatev 37 gld., dne 24. februvarija (ponovitev) v Ilir. Bistrici. Matije Kranjca iz Močvirja nepremakljivo posestvo (1565 gld. 50 kr.) dni 12. februvarija in 14. marca v Krškem. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni «trap raztaplja ■les, upokojuje kaielj, pomanjšuje pAt, daj« slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jail in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. ve8 za zavijanje. 299 20 —4 L* Kvarila' Svarimo pred po- ¡ nvjtiiio. naredbami, ki g6 pojavljajo pod jednakimi ali podoh-f? oim* ime ji, a so vendar posvoji 7 sestavi In svojem udlnkn popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrefao Herbabny-Jev apneno- telesni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stojete oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druziml pretvezami, da bt kupili kake ponaredbel 27 20—8 Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkeit" V1I/1, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Najlepše darilo za godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85X75 cm Antona Martina Slomšeka, naifineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko-barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je najodličnejSi buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega Blatnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev. 741 10—8 lagiabil j© pretečeni teden moj voznik iz Ljubljane proti Polhovem Gradcu zavoj knjig in pisank v vrednosti 12 gld. Kdor jih je našel in mi jih nazaj prinese, dobi dobro nagrado. 77 1—1 J. X. Kant, trgoveo v Polhovem Oradou. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Št. 3279. Ustanova za vojaške sirote. 74 3—1 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo umrlega podpolkovnika Josipa Suhnl-a za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico ubogi otroci vojaškega rodu, naj bodo zakonski ali pa nezakonski, vložiti je tukaj do konca meseca februvarija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 27. dan januvarija 1896. • v v Stedilno ognjišče prejšnje deželne bolnišnice, na katerem se kuha za okolu 400 oseb, je na prodaj. Natančneje pove F. Supančič na Rimski cesti Št. 16. 73 3-2 X> u n a j s k a borza. «ČB Dni 30. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ........... Nem8k i drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. SO mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 101 , 122 100 122 99 1015 373 121 59 11 9 44 6 75 kr. 10 „ 50 . 65 „ 45 . 15 . 25 I 25 , 27'/,. 85 . 62 . 15 „ 70 „ Dni 29. januvarija. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3$ . „ „ južne železnice 5 % . „ , dolenjskih železnic 4 % 152 gld. — kr. 158 „ — IDI . 75 98 „ 65 142 „ — 128 „ 80 105 „ 50 112 „ — 98 „ 60 99 „ 25 223 „ — 169 „ 55 131 „ 75 99 „ 50 t) Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gen6is srečke, 40 gld.......75 Waldsteinove srečke, 20 gld......52 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 172 Akcije Ferdinandovesev.železn., lOOOgl.st.v. 3460 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 477 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 Montanska družba avstr. plan.....84 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 Papirnih rubljev 100........126 50 kr. 50 ; 50 „ 25 75 75 50 76 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreAk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžre banja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBCII R" Wollztila ii 10 Dnnaj, Rsriiliilfirstraisi 74 B. Jtdf Pojasnila £B v vseh gospodarskih in flnančnih itvareh. potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoi|tkih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visoo«*» obrestovanja pri popolni varnosti af naloženih (jlavnto. "VG