Okrajni plenum OF 13. avgusta 1948 se je vršil v Ptuju ©krajmi plenum Osvobodilne fronte. V prvi točki dnevnega reda je tov. sekretar Petelin Andrej podal poli-tično-gospodarski referat. Od zadnjega zasedanja plenuma do danes stoji v ospredju V. kongres KPJ, ki nam postavlja nove naloge in daje jasen odgovor na obtožbe Informbiroja. V zvesi s temi obtož-bami, ki očitajo našemu vodstvu ne-pravilno pot vsocializem in napadajo kmečko vprašanje, je potrebno pre-gledati delo KP od njenega nastanka do danes. Pregled nam kaže skozi vsa leta borbo z razmmi frakciona-škimi elementi in plačanci buržoa-zijc. Vso pravilnost politične linije KPJ s CK na čelu nam pa dokazuje dejstvo, da je bila KP sposobna po-vesti ljudske množice v borbo proti okupatorju in domačim lzdajalcem, da je KP uspešno izbojevala razred-no borbo, osvoboditev in nam omo-goča graditev socialistične družbe pri nas. V. kongres nam zadaja precej novih nalog: budnost in krepitev enotnosti Partije, OF in delavskega razreda Jugoslavije. Ostro se mo-ramo boriti proti vsakemu sabotira-nju^na gospodarskem polju in pra-vilno dojeti naloge OF, očistiti od-bore OF, dvigniti KZ na vasi, dvig-niti kulturno-prosvetno delo na vasi. Organizirati »Borce za večji pride-lek«. V slednjem bomo uspeli, če bomo razbili staro miselnost, češ, rnoj oče in ded sta delala tako, čemu bi jaz drugače. -. Petletni plan zahteva napredek v kmetijstvu. Vloga, ki je kmetijstvu odkazana v odnosu do skupnosti, je perspektiva, ki jo mora imeti pred seboj stalno Fronta na vasi. Borci za večji pridelek bodo z novim načinom in novimi metodami dHa stopili na isto linijo z novatorji in z vsemi požrtvovalnimi delavci-udarniki. Sprejemajmo obveze »Bor-cev za večji pridelek«. Njih točno iz-polnjevanje mora roditi uspehe! Vključitev čim večjega števila kme-tov v to organizacijo, uvedba eviden-ce nad delom teh kmetov, ogledi na-prednih posestev, dodeljevanje na-grad in značk — to so dolžnost: od-borov OF. Tov. Vidic iz Bišečkega vrha je med drugirn dejal: »Ljudem moramo prikazati ogromne uspehe industrij-skega delavstva — obenem pa zbu-diti zavest, da smo mi dolžni temu delavstvu zagotoviti potrebne kme-tijske proizvode, izboljšati dosedanji pridelek. Dokler še primanjkuje umetnih gnojil, moramo najprej z lastnimi razpoložljivimi sredstvi do-seči kar največ. Ze globlje oranje v jesem nadoknadi vsaj del umetnega gnojila. Tov. Zadravec iz Središča je predlagal, naj bi se vsak član OF, ki poseduje obdelovalni stroj, obve-zal, da bo stroj dal na razpolago tu-di drugim kmetom proti minimalni odskodnini. — V Dornavi so bili v letošnji zimi organizirani kmetijski tečaji, ki so bili dobro obiskani. Zna-nje v kmetijstvu nam jamči za uspeh. Na samem plenumu se je v orga-nizacijo za večji donos vpisalo 27 to-varišev. Tovarišica Lojzka Stropnikova ;e obravnavala organizacijska vpraša-nja. Da bodo OF odbori lahko izvr-ševali vse naloge, ki sta jih nakazala tov. sekretar in predsednik. moramo naše KOOF reorganizirati. Na pod-ročju KLO, kjer je več odborov OF, organiziramo KOOF za vse vasi tega področja. Odborniki naj si razdele delo po sektorjih. Ureditev obstoje-čih KU za gradnjo zadružnih do-mov in plan dograditve teh zadruž-nih domov, nadalje organiziranje no-vih KU nam daje nove naloge. Iz-boljšati moramo način statističnega poročanja, navaditi na točnost, ter za lažjo administracijo uvesti kartote-ko. Odnos OF odborov do AFZ se mo-ra spremeniti, OF odbori naj sodelu-jejo pri prihodnjih volitvah AFŽ. Prav malo smo stavili za mobiliza-cijo delovne sile, v bodoče moramo to nadoknaditi. Potrebno je mnogo več pažnje pri kulturno-prosvetnem delu. Ustanavljajmo bralne krožke, širimo časopisje. Nadzirajmo delo ljudsko-prosvetnega sveta, igrajmo na naših odrih igre, ki imajo kultur-no-vzgojni pomen — to je poudari-la diskusija. Sestanki organizacijskih sekretarjev naj bi se vršili vsaj vsake tri mesece. Plenum je z navdušenjem in eno-glasno sprejel tudi konkretne sklepe: 1. Do konca meseca avgusta bomo reorganizirali odbore OF. Povsod bo-mo oeistili oportunistične elemonte in izvalili na njihova mesta člane iz vrst mladine, malih in srednjih kme-tov. 2. Vsak novi krajevni odbar OF bo organiziral na svojem področju or-ganizacijo »Borcev za večji pridelek«. V to organizacijo bomo pntegnili čim več kmetov, ki žele napredno ob-delovati svoje posestvo. 3. Obvezujemo se, da bomo vse po planu predvidene zadružne dornove dogradili do kongresa KomunistiČne partije Slovenije. 4. Vsi novi odbori OF bodo poma-gali v pripravah za volitve v odbore AFZ in sicer tako, da bomo izbrali najboljše žene za odbomiee. Do konca septembra pa bomo pomagali izdela-ti volivne spiske ter jih poslati na okrajni odbor AFŽ do konca sep-tembra. 5. Vse na novo organizirane odbo-re OF bomo utrdili v njihovem po-slovanju. 6. Pri krajevnih odborih OF bomo utrdili oz. na novo organizirali upra-ve socialnega fonda, ter skrbeli za to, da bodo redno dajale poročila ter oddajale zbrani denar. 7. Zavezujemo se, da bodo odbori OF imeli točen pregled nad delom množičnih organizacij, kmetijskih za-drug in krajevnih ljudsko-prosvetnih svetov in da bomo tudi njihovo delo usmerjali. 8. Ljudsko-prosvetnemu delu bomo posvetili vso pozornost, tako pri izbi-ri ljudsko-prosvetnih pnreditev, pri knjižnicah, čitalnicah itd. V začetku meseca septembra bomo organizirali z vsemi odbori množičnih organiza-cij štirinajstdnevni študij maleriala V. Kongresa KPJ po šolskih centrih. Izvedli bomo propagando za naše centralne liste, kot so: »Ljudska pra-vica«, »Slovenski poročevalec«, »Kmečki glas« in glasilo Okrajnega odbora OF »Naše delo« ter dasegli to, da bo vsaka hiša naročnik na enega izmed teh listov. B. F. Naše delo Odkup žitaric smo dosegli 71% Odkup žitaric se vrši v našem okra-ju še kar uspešno. Ce bi odstranili razne tehnične pomanjkljivosti, predvsem pa izločili posamezne va-ške mogotce, ki zavirajo potek od-kupa, bi prav gotovo zavzemali v uspehih mesto med prvimi. Kakšne so glavne ovire? Pred-vsem evidenca. KZ nočejo in nočejo razumeti nujnosti evidence, nočejo razumeti, da vsaka pLanska naloga zahteva kontrolo. Tako imamo kon-kretno KZ Prepolje, od koder še nismo prejeli prav nobenega po-roeila po nobeni liniji. Svoj delež nosi seveda tudi Okrajna poslovna zveza, deloma tud; uprava za od-kup, ki z evidenco ne postrežejo naj- bolje. Sem spada tudi Hajdina, Cir-kovci. Pohvaliti pa je treba Dornavo. Značilno je, da so ravno KLO, kjer ne gre statistična služba. tudi v odkupu med najslabšimi. Konkretno — Marjeta na Drav-skem polju je odkupila šele 18 odst. ž.tanc, Podgorci 49 odst. — ne kljuje v oči. Zelo malo odgovornosti do skup-nosti čuti tudi predsednik KLO Star-še. Tov. Svenšek je znatno kriv, da je dosežen odkup šele 68odst. Sedaj naj nikar ne jadikuje. Takrat, ko je odmerjal odkup, naj bi bil delal ma-lo bolj po vesti in rezultat bi bil ma-lo drugačen. Razumljivo, ljudje so se upravičeno jezili — malim je na-vijal — velikim pa popuščal. Slabo je tako delo in pri vsakem delu je potreben obračun. Tov. predscdnik in tajnik sta ga napravila skupno, toda ljudstvo vajinega dela ne bo ocenjevalo skozi prste. S tem, da je tajnik tov. Skofic komprornisno prezrl napake, ki jih je ugotovul v razdeiilniku, je prevzel popolno so-odgovornost za to nepravično delo. Tušekovo iz Podgorc že vsi po-znamo. Nepoboljšljivi špekulant. Za-tajila je 1 ha in 10 arov posejane zemlje. Horvat Janez iz Muretincev pa je hotel oddati žito s 50odst. raznih pri-mes;. Po njegovem za delavca ni va-žno, kaj in kakšno je, da le on dobi vsega, pa še bel kruh po vrhu. Toda Horvat, stvar je malo drugačna. Na primerku, ki sledi, ti bomo pokazah kako dela zaveden kinet. Apače — KLO Lovrenc — je od-daJ lOOodst. Lcpo je bilo pogledati vrsto voz, naloženih z žitom. ob njih pa so s ponosom stopali krnetje — veseli svojega pridelka in v zave-sti, da lah.ko ob tem pridelku nudijo tudi om skupnosti. Spremljala jih je godba na čelu z zastavo in transparentom »Delavec kmetu — kmet delavcu«. Takih pnmerov je še več. To so ljudje mali in srednji krnetje, ki upo-števajg velike pridobitve -nove Ju-gtjslavije, to so tisti mali in srednji kmetje, ki bodo stopih za vrat vsem špekulantom ir> vaškim »revežem«, ki hočejo živeti na njihov račun. Gospodarski saboterji in špekulanti pred sodiščem Te dni so se pred okrožnim sodi-ščem v Ptuju zagovarjali znani proti-ljudski elementi, ki so vodili veliko-potezno špekulantsko in sabotersko delo, potrjeno s klevetanjem naše ljudske oblasti, naših oblastnih in političnih organov. Ljudje, ki so na-polnili dvorano do zadnjega kotička, so z izrednim zanimanjem in pazlji-vostjo zasledovali potek razprave. Na zatožni klopi so se znašli do skrajnosti zakrknjen špekulant Maj-cen Jakob, njegova desna roka Cvetko Martin, Ficko Jožef zvo^t odjemalec prekupljenega blaga, Majhen Franc in Korenjak Dušan, uslužbenca Mest-nih gostinskih podjetij, kot iniciator-ja, in končno Hasl Drago, ki je dal kot ljudski predstavnk pečat temu zločinskemu početju. Pridružil se jim je še klevetmk naše ljudske oblasti Skaza Saša. Ce pogledamo obtožbo, utemeljeno po pricah. dokaznem materialu in končno tudi po priznanju obtožencev, vidimo, da gre za dalekopotezno sa-botažo, ki je imela za cilj zavestno oškodovanje interesov narodnega go-spodarstva in ogrožanje državne go-spodarske politike, ogrožanje naše petietke. Kot prvi je bil zaslišan Majcen Ja-kob iz Cvetkovc. Njegova dejanja so bila zavestna in namerna. Od osvobo-ditve v maju 1945. pa vse do svoje aretacije se je bav;l s prekupčeva-njem življenjskih "potrebščin. Pre-kupil je v tem času od raznih kmetov v našem okraju in tudi na Hrvat-skem okrog 500 glav goveje živine, ki jo je po večini preprodal. 30 komadov pa je zaklal na svojem domu in meso razprodai po pretiranib cenah. Doma je zaklal okrog 300 nakupljenih pra-šičev in meso razprodal. Od marca 1947 do maja 1948 je redno vsak te-den vozil meso v gostilno »Beli križ« v Ptuju in tako preprodal velike ko-ličine mesa, za katerega je dobil do 145 din za kg. Bavil se je tudi s pre-kupčevanjem konj, kakor tudi s pre-kupčevanjem vina. V to svoje delo je vpletel celo svojega sina, ki mu je te prekupljene in verižene stvari raz-važal naokoli. Ta njcgova dokazana dejanja so gotovo le malenkosten del tistega, kar ima ta črnoborzijanec na svoji vesti. Značilno je, da je ;zpovedbe prič sprejel kot osebno sovraštvo, in se tudi sam v zagovoru pokazal kot akrajno zakrknjen, ki ne obžaluje drugega kot to, da je v rokah ljud-ske oblasti. Kot zvest pajdaš pri njegovem delu mu je bil Cvetko Martin, ki mu je kot izučen mesar to prekupljeno živi-no klal in se tudi sam vmešal v pre-povedane kupčije. Obtoženi je bil s.cer v svojih izjavah odkritosrčnejši. vendar se je lahko videlo, kako glo-boko se je zapletel v mreže Majce-nove špekulacije in s tem padel, jas-no tudi pod njegov vpliv. Kot dobrega kupca tega preproda-nega mesa nam je obtožnica pokazala poslovodjo mestne gostilne »Beli križ« Ficko Jožefa, ki je od navede-nih špekulantov, kakor tudi od raz-nih drugih, kupil na črno ogromne količine mesa, za katere je izstavljal račune pod imenom »Bazna živila«, na katere se v večini primercv pro-dajalci niso hoteli podpisati in je vsled tega ponarejeval te račune ta-ko, da je sam podpisoval namišljene prodajalce, kot n. pr. Kalamari. Vse to pa je delal v namenu, da ne bi preiskovalni organi prišli tem špeku-lacijara na sled, Iniciatorja za tako poslovanje mestnih gostinskih podjetij pa sta bila Majhen Franc in Korenjak Du-šan. Svoj predlog v zvezi s tem sta iznesla na seji delovnega odbora *od-seka za komunalno gospodarstvo, ka-teri je predsedoval Hasl Drago. Kon-kretno je Majhen Franc predlagal sledeče: »Na črni borzi kupljeno me-so za mestne gostilne naj bi se vpi-sovalo pod imenom razna živila, to pa zato, da ne bi preiskovalni organi prišli špekulaciji na sled«. Takoj po sprejetju tega predloga je dal vsem poslovodjem mestnih gostiln tozadev-na navodila, kar so slednji tudi za-čeli izvrševati, kar je razvidno kon-kretno iz obtožbe Ficko Jožefa. Dalje je Majhen Franc kot računovodja in knjigovodja mestnih gostinskih pod-jetij vržil svojo službo skrajno ne-vestno. Knjigovodstvo je bilo neažur-no, kar je otežkočalo vsako kalkula-fcijo in kontrolo glede poslovnih po stavk za leto 1947 in šele na ponovne energične opomine je dostavil bilanco koncern maja 1948, ki pa po ugoto-vitvah ni bila točna in premoženjske bilance sploh ni izkazovala. Račune, izstavljene po vzorcu Ficko Jožefa, je brez vsake preiskave sprejemaL dasi je vedel, da so ti računi ponarejeni. Kot strokovno usposobljen knjigo-vodja in državni uslužbenec ni storil tega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti. Korenjak Dušan pa je iznesel sploh iniciativo oziroma predlog, naj bi se pristopilo k nakupovanju pri črni borzit in to po terenu. Predlog Majhen Franca in Kore-njak Dušana se dopolnjujeta m da-jeta dobro premišljen zaključek, ki ga je odbor s predsednikom Haslom na čelu osvojil, to se pravi, da se je v taki obliki osvojeni predlog tudi iz-vajal in se je s pristankom predsed-nika Hasla Draga dopuščala velika nabava mesa na črni borzi. Tako na-bavljenega mesa so mestne gostilne nakupile v celoti okrog 20.000 kg, po-stopek nam je že znan. Obtoženec Hasl Drago je jasno s tem zavestno dopustil in celo podpiral špskulacijo in sabotažo in sam namenoma po-magal pri storitvi in prikrivanju teh dejanj. Kot predsednik delovnega od-bora odseka za komunalne zadeve je zanemaril in popustil dolžno kontro-lo, dasi je bil večkrat opozorjen in celo izrecno pooblaščen in zadolžen za pregled delovanja Mestnih gostin- skih podjetij, predvsem pa vse ne-rednosti knjigovodje Majhna. Njegov odnos do načina reševanja gospodarske politike je bil vsekakor do skrajnosti negativen, kar potrju-jejo tudi grobe protiljudske klevete, ki jih ni samo osvojil, temveč širil. Obtoženec je vso krivdo hotel omi-liti z neznanjem in nenamernostjo, vendar od vseh obtožencev je nasto-pal najbolj odkritosrčno in končno krivdo v celoti priznal. Neposrednos klevetami Hasl Draga je vezan zadnji obtoženec Skaza Saša, ki je dejansko te klevete pre-nesel na Hasla. Klevetal je našo ljud-sko oblast s tem, češ da politični fo-rumi zbi^ajo od ljudi razne izjave samo zato, da jih stavijo na razpolago oblastnim organom radi ukrepanja in datiposegi vodijodo zapiranja ljudi, in da se preganjajo tisti, ki govore resnico. Dalje je poizkušal demorali-zirati ljudi pri ustvarjalnem poletu, pri uresničevaniu naše petletke, češ, da je velika in lepa stvar izvajati pet-letn; plan^ toda kaj, ko bomo preje pocrkali, kot bo izveden. Po končanem pregledu dokaznega materiala so dobili besedo branilci. V njihovi obrambi ni bilo rnogoče zaslediti v celoti resnično pomoč pri razč.ščenju glede poedinih obtožen-cev, ker so obravnavali stvari. ki niso imele absolutno nobene zveze s samo obtožnico. Nastopali so z dokaznim materialom celo nazaj v leto 1913 m 1919 in tako zavlačevalj samo raz-pravo. Upravičeno godrnjanje, ki je na-stalo v zvezi s tem med publiko, so obrnil; na pravno stran. češ da se jirn kratijo pravice, določene po ustavi. Obsodba je bila izrečena po teme-ljiti analizi obtožnega in obrambnega materiala ter se glasi: 1. Majcen Jakobna 18 let od-vzema prostosti s prisilnim delom m odvzemom državljanskih pravic ža dobo 4 let in zaplembo celotnega pre~ moženja; 2. Cvetko Martin na 11 let odvzema prostosti s prisilnim delom in odvzemom državljanskih pravic za dobo 3 let; 3. F i c k o J o ž e f na 7 let odvze-ma prostost: s prisilnim delom m od-vzemom državljanskih pravic za do-bo 2 let; 4. M a j h e n F r a n c na 10 let od-vzema prostosti s prisilnim delom in odvzemom državljanskih pravic za dobo 3 let, 5. Korenjak D u š a n na 5 iet odvzema prostosti s prisilnim delom in odvzemom državljanskih pravic za dobo 1 leta; 6. H a s 1 D r a g o na 5 let odvzema prostosti s pnsilnim delom in odvze-mom drzavl.jan.skih pravic za dcb-1 leta, 7. Skaza Aleksander na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim de-lom in odvzemom državljanskih pra-vic za dobo 1 leta. Po naših gradiliščih Zadružnih domov Uspehi o gradnjj domov od 18. ju-lija, ko se )e začel »Teden zadružnih domov«, pa do danes, so pokazal ne samo Okrajni upravi in vsem KU kaj se da doseči z odločno v.oljo, izpolniti sprejete obveze, temveč so dvigndi tudi zavest vsega delovneg* ljudstva v okraju. Danes čutimo vs resničnost besede o skriti miciativ-nosti v ljudskih množicah rn o ne-slutenih možnostih njenega delovne-ga poleta. Da bi se ohraml delovni polet pri gradnji domov, polet, ki traja pre-težno v nezmanjšan] stopnji od za-četka tedna sem, m da bi se ta po-let še stopnjeval, je Okrajna uprava skladno z željami, izrečenimi v sa-mem tednu, organizirala »Mesec za družnih domov« od 15. avg. do 15. sept. t. 1. Pred saraim začetkom me-seca, 13. avgusta, je Okrajni plenum OF sprejel obvezo, dogradit; vseh 24 domov, ki se trenutno po letošnjem planu nahajajo v gradnji, v surovem stanju do 1. oktobra. Sestanek aktivi-stov na Okrajni upravi, dne 20. avg., torej že v mesecu samem, pa je v obliki 16 sklepov preciziral organi-zacijske ln druge prijeme, ki so po-trebni, da dosežemo v tem mesecu načrtrv. uspeh. Poročila z gradilišč nam dajejo sli-ko o prvih uspehih ln neuspehih v tem mesecu. Kot najboljše gradilišče v okraju smo prejeli prehodno zastavico Tako nam pišejo z Nove vasi pri Marku. V istem dopisu poročajo sle-deče: Naš zadružni dom smo začeli gra-dm prav za prav s »Tednom zadruž-n.h domov«. Skušnje drugih gradi-lišč, ki ao začela že dolgo pred na-mi, so nas poučile o tem, da pri tem delu ne gre toliko za material, koli-kor za pravilno organizacijo delovne sile. Da bi se v naprej zavarovali pred temi težavami, smo takoj pri-stopili k sestavi frontovskih brigad. O takih bngadah m nujnosti njih formiranja za dobro napredovanje del, smo čitali v dnevnem časopisju, pa tudi Okrajna uprava nam je nuj-no avetovala, da se na ta način lo-timo dela. Uspeh ni izostal. Danes deiamo v treh smenah in smo v vpra-šanju delovnega poleta na prvem me-stu v okraju. Ceprav smo začeli z delom kasneje kot Litmerk, Gor:š-mca m Velika Nedelja, smo ta gra-dihšča že dohiteli ln prehiteli. Pri nas že raste zid. Veliko pomoč pri vsem delu nam nudi predsednik naše KU tov. Cvet-ko, ;n predsednik KZ tov. Feguš. Na dan sprejetja zastavice, 14. t. m. zve-čer, je več naših članov OF sprejelo tudi pohvale. Tako tov. Magda Leš-nik, knjigovodkinja KZ, ki se skocaj dnevno trudi na gradilišču, želeč do-prmesti kar največji možni delež h končnemu uspehu. Zadnje dm je si-cer naša KU nekoliko popustila, ka-kor, da )e utrujena od dosedanjih naprav, vemo pa. da bomo z zdru-žemmi silami premagali vse napore in lzpolnih naš mesečm plan. Se to vam moramo sporočiti: Bo-rovci so žeJeli graditi svoj dom, če-prav so njihove moč-i majhne. Ko so se na okraini upravi sporazumeli o tem, da leto> ne bodo začeli, so se odločih, db pomaga.io nam. Zelo smo veseh te njihove pomoči in obljub-ljamo Borovčanom. da jim bomo vr-nih, ko bodo sami gradili. Zaključujemo naše poroč:lo z ob-Ijubo, da bomo končali z gradnjo do 1. oktobra Samo pomanjkanje opeke bi nas event. moglo motiti pri iz-vedbi tega našega plana. Markovčani nas sicer »stiskajo«, vendar sc v Goriš- nici ne damo V »Todnu zadružnih domov« smo bili skorajda najboljše gradiliš^e pravijo v Gonšnici, k) so kar po-nosn; na to. Relativno počasno napredovanje v zadnjih dveh tednih opravičujejo z velikostjo svojega načrta. »Poglejte te naše kletu, pravijo. »Ali mislite, da je to malenkost!? Koliko je treba samo opažnega lesa, cementa. gramo-za in ljudi. da končamo z betonira-njem!« Tako sc tolažijo sann, ker niso po-polnoma zadovoljn; s svojim uspe-hom. Da bi prišli hitreje naprej, so si organizirali celo stroj za mešanje betona in uvedli pri delu nočne sme- ne. To jim je uspelo nekako 10 dni. KU v Gorišnici je zelo agilna. Pred-njač;ta tov. Feguš Anton in Petro-vič Alojz. Bolj slabo pa opravlja de-lo tov. Gomilšek. Vsaj zadnjj čas. Poverjena mu je skrb za matenal, torej ena najvažnejših stvari, vendar ne kaže pri tem delu tistega poleta, ki bi bil potreben. Rea pa smemo, da bo dom v Gorišnici res pravi Za-družni dom, dom ljudstva. Gonšnica se že zdaleka m bila deležna take po-mofei sindikalnih podružnic, kakor nekatera druga gradilišča v okraju, kje* pač na drug način ni bilo mo-žno premakniti dela z mrtve točke. Tega se Gorišničam dobro zavedajo. Pograjati moramo Gorišnico, da še do danes ni pripeljala na gradilišče nekim časom iz opekarne Ormož. Prav tako slabo je z lesom: doslej o ga nabrali komaj 3 kub. metre. Sicer je res, da posebnih gozdov ni-majo, vendar bi se bil dal tudi v tem vprašanju doseči nedvomno boljši uspeh. Če pomislimo nadalje, da ima- o stroj za mešanje betona, torej nji-hovih 75 kub. metrov zabetoniranih emeljev ni kaj posebnega. Tem manj, ker imajo gramoz na licu me-sta, lzkop iz kleti, in bi šlo lahko delo mnogo hitreje od rok. « Vse to omenjamo Gorišnici v vzpodbudo. Tudi Velika Nedelja že zida To gradiliiče je bilo od vsega za-četka med boljšimi gradilišči v okra-ju. Dobra KU s tov. Vrbanj&kom, prof. verouka v pok., na čelu, je do-prinesla levji delež k temu uspehu. Na lepem prostoru, kjer grade, bo dom ob cesti res od daleč viden in v ponos prebivaLstvu. Nekaj težav je bi-lo z gramozom. ki so ga vozili delno celo iz Muretinc. Pa so jih prema-gali uspešno. Ker v okolici ni lesa, je tud) za material bila težka borba. j Kljub vsemu temu niso obupali, tem- \ več nadaljevali z delom. Vel. Nedelja i sicer n; Nova vas niti Gorišnica. Tu ni opaziti nekih period povečanega delovnega poleta. pač pa je to eno izmed redkih gradilišč v našem okra-ju. kjer delo zlepa ne zastane. Po-dobni so volu, ki sicer počasi, a vztrajno vleče težko naloženi voz, pa zanesljivo pride na cilj. Ne zale-tavajo se. Vztrajnost je pač za tam-kajšnji KU najlepša lastnost in ta jamči, da bo dom v Veliki Nedelji zrastel do strehe brez posebnih na-povedb Nekako tako. da bomo mor-da še začudem. ko bomo prejeli va-bilo. da se udeležimo svečanosti otvo-ritve. Litmerk gre v mesec zadruž- nih domov z združenimi močmi Litmerk je blizu Ormoža in videti je. da se je nekoliko navzel or-moških navad. Bolje rečeno: Prišel je vse preveč pod vpliv Ormožancev V Ormožu je kot član KU odločal tov Gorjup, v Litmerku pa se je trudil tov Antolič Tako je Litmerk imel prav za prav dve KU: V Ormo-žu so sejali Ormožanci s tov Gorju-pom na čelu, k^ večinoma predsed-nika tov Antoliča sploh niso vabih na seje. Litmerk sam brez Ormoža pa m mogel naprej Pred nekaj dne-v. so rešili ta takozvani spor m tako dosegh za mesec zadružnih domov prepotrebno enotnost. brez atere ni misliti, da bi mogh uspešno nadalje-vati in končati delo. Prve dni v »Mesecu zadružnih do- ' mov« imajo Litmerčani dovolj prih- ke, da končajo temelje, ki jlh betc nirajo že tri mesece in končno pre ldejo k zidavi. Vsi predpogoji za zi davo so dani. Sedaj, po ureditv; spo ra, ni več ovire, da si Litmerčar končno odpeljejo staro, iz ruševin Ormožu pridobljeno opeko, ki so j dotlej dajali Ormožanci samo z be sedami. To opeko vozi Litmerk že tr tedne, pa je še vedno m pripeljal Prav tako smemo in moramo upatj da bo MLO Ormož s svoje stran bolj energično pristopil k temu, d; doseže pogodbeni odstop stare opekt iz ruševin Lente. Bivši prebivalc Lente to že po večini razumejo. \ tem vprašanju in dejstvu, da še d< danes ni rešeno, je treba obtožit MLO Ormož, ki prizadetemu ni zna planske komisije in ki se očividno, vsaj po dejanjih sodeč, ni hotel rav-nati po danih nasvetih. Če še dodamo opeko, oddeljeno za gradnjo doma v Litmerku KU iz Ormoške opekarne in ki še prav tako ni odpeljana na svoje mesto, vidimo, da je vsa po-trebna opeka za ta dom na razpola-go. Ce Litmerk pod temi pogoji najkasneje v treh tednih ne pride do strehe, tedaj ne bo krivda za tak nemogoč uspeh/nikjer drugje, kakor na KU sami in na MLO Ormožu, ki bi tako samo potrdila, da ne razume-ta planskih nalog tako, kakor jih razumevajo in pravilno ter pravoča-sno izvajajo druga gradilišča, kot No-va vas, Leskovec, Podlehnik in dru-ga. V Dornavi je led prebit Do »Tedna zadružnih domov« ni šlo delo nikamor. Nešteto sestankov ni rodilo nobenega uspeha. V »Te-dnu zadružnih domov« pa je prišlo do konkretne spremembe. Led so pre-b.li člani sindikata iz Ptuja in JA, ki so začeli z izkopom. K nadaljnjemu uspehu je pripomogla izprememba v sestavi ffU: Na me.sto dotedanjega predsednika, šolskega uprav tov. Lovreca, je bil izvoljen tov. Peteršič. Slednji je znal zaintereslrati vašča-ne, ki jim je začeti izkop dal potre-bni delovni polet. Z organizacijo frontovskih brigad si je KU z novim predsednikom na čelu zasigurala po-trebno delovno silo. Posledica je bila, da je postala Dornava v »Podaljša-nem tednu zadružmh domov« drugo najboljše gradilišče v okraju. Ni no-benega razloga, da Dornava tega mesta v »Mesecu zadružnih domov« ne obdrži. Samo eno je potrebno: od-straniti preslabo povezavo med raz-nimi masovnimi organizacijami in vključit: še bolj aktivno tudi gasilsko četo Včasih so bili gasilci najmoč-nejša organizacija na vast To je razumljivo z ozirom na izpolnjevanje nalog. ki so jih vršili v kor.st skup-nosti. Prav je, da se tudi oni zave-da)O. za kako ogromno nalogo v ko-rist skupnosti gre danes pri gradnji zadružnih domov Zadružni dom bo dviga) našo vas kulturno in gospo-darsko, bo prebrodil našo vas v vseh szirih. Prav je. da se tedaj vključi-jo v to delo in tako še enkrat do-tažejo. da so vedno pionirji napred-loh ne namerava od-vzeti, še večjo nervozo pa mu po-vzroča bunker, kjer ima skrito trgu odtegnjeno blago). Je zadirčen, kre-tenj kratkih in ozkih, v hoji nego-tov (capljajoč), z željo po gospodo-valnosti, vendar pa o samera sebi ne odloča sam, ainpak ga v njegovih umazanih potih vodi kulak Trčen, česar se pa Karaičnik sam. nitri. ne zaveda. Trčen je v svoji notranjosti nemi-ren, toda zna nemirnost obvladati, je gospodovalen, zvit in sila previ-den. V svoji notranjosti pa je kakor že omenjeno plah, kar tudi ob raz-krinkanju pred vaščani pokaže. Tonč je lik delavnega človeka z veliko zavestjo, preprost, odločen, proti nasprotnikom ljudstva, odkrito-srčen, nesebičen. V hoji je umerjen, naglih toda ne nervoznih kretenj, pri občevanju z ljudmi topel in blag. Hentačka je klepetava, opravljiva in hinavska ženska, že precej upog-njena, toda gibčna. Vse takšne karakterne lastnosti posameznih oseb razbere režiser iz teksta, ki ga osebe v igri govore ^n iz odnosov oseb med enrm in drugim taborom, ki sta v borbenem stanju. Ce se bodo naši režiserji na ta na-čdn lotili dela, se bodo predvajane igre kvalitetno dvignile, ker le po dobri razjasnitvi bo igralcu jasno, kaj naj na odru pravzaprav pred-stavlja. D. P. Svetovalec za nase kmete Pred setvijo Le še dober mesec — in setev bo tu. Naša dolžnost je, da z vsemi sredstvi, ki jih imamo, dvignemo proizvodno sposobnost naših tal. Važno bo, da povečamo pridelek krušnih žit, potrebno bo povečati pridelek prav vsake vrste krme, prav tako pa bo nujno povečati pri-delek onih rastlin, ki služijo v indu-strijske namene, za pridobivanje olja, sladkorja, vlaken. Za nas prihajajo jeseni v poštev predvsem žita. S čim večjim pridel-kom si moramo zagotoviti prehrano, tako ljudi, kakor tudi živali. Pred-vsem bi rad opozoril na sledeče: na uporabo umetnih gnojil, strojno se-tev, na selekcionirano seme in na čiščenje ter razkuževanje semena. O tem, ali umetna gnojila pomagajo ali ne, pač m treba izgubljati besed. Kdor tega do sedaj ni spoznal, ta tudi odslej ne bo. Skorovsem našim zemljam manjka fosfor, skoro vsem tudi dušika in večini pa kalija. Zato navadno ne bo zadostovalo, če bomo pognojili samo z umetnim gnojem. Skoraj povsod bo treba dati vsa tri glavna rastlinska hranila, le na preoranih deteljiščih bomo shajali brez du-šičnih gnojil. Potem pa setev s strojem v vrste: Na kratko so prednasti take setve tele: enaka globina setve, enaka razdalja med posameznimi zrni, ozi-roma rastlinami, zato tudi enako-merna kalitev, enakomerna rast in pravilno zorenje. S strojem pora-bimo znatno manj semena, kakor pri setvi na široko. Ta prihranek znaša najmanj 50 kg semena na 1 ha; če srao navadno sejali gasto, prihranimo pri setvi s strojem tudi do 100 kg semena na vsak hektar. Za uspešno setev s strojem je pač treba zemljo bolje obdelati. Na slabo ob-delani zemlji je setev s strojem za-mudna in težka. Zato zemljo bolje in temeljitejše obdelamo. Resnica pa je, da naši kmetje vse premalo upo-števajo načela umnega (racionalnega) obdelovanja. Še vedno grešimo zelo mnogo pri semenu, ker se ne ozi-ramo na resnico, da je zdravo kleno in življenja polno seme od priklad-nih vrst — pogoj dobri letini. Iz nič ni nič, iz malega malo, iz bolehnega — bolehno. Selekcionirano, odbrano seme je torej nadaljnji važen pripomočck za večji pridelek. Oplemenjeno seme da več in navadno boljši pridelek, kakor navadno neoplemenjeno neod-brano seme. Odbiranje in opleme-njevanje semen zahteva mnogo dela in trtida, mnogo natančnosti in po-trpljenja. Ce bi odbrano in opleme-njeno seme ne bilo nič boljše, bi se gotovo z odbiranjem in oplemenje-vanjem semena nihče ne ukvarjal. Pri navadnem odbiranju izločimo vse rastline, ki dajo malo rodovitno ali drugače neustrezno potomstvo. Pri oplemenjevanju s križanjem pa prenesemo dobre lastnosti dveh vrst na novo vrsto na križanec. Jasno pa je, da odbrano in oplemenjeno seme ni dobro za vsak kraj in vsake raz-mere. Važen akt je čiščenje. Ni dovoljno, da se seme očisti samo z vejalni-kom, temveč je treba uporabiti se-lektorje in trierje. Majhen trošek je razkuževanje, ki zahteva le skromno zamudo časa. Čutimo pa, da se razkuževanju pri nas še ne poveča one pažnje, kot bi bila potrebna. Nobenega opravi-čila ni, če pridelamo ponekod eno petino, eno tretino, ali morda celo polovico smrdljivega, smetljivega zrnja. Zavitek ceretana, abavita. ti-lantina, ali kakega drugega praška za razkuževanje pšenice in rži za-dostuje za cel hektar posetve. Praški delujejo proti smrdljivi ali trdi sneti. Proti prašni sneti je razkuže-vanje s praški ali močenjem brez-uspešno. Tu pomaga samo vroča voda. Iz vsega gomjega zaključujemo: Cim boljše bo semensko žito, tem več bo žita prihodnje leto, razum-ljivo s tem tudi več kruha. Z bolj-šimi posevki pa bomo še bolj dvig-nili kmetijsko proizvodnjo. Ing. Zorec Egon Nekaj o kokošji kugi Pred vojno nismo poznali v naših krajih kokošje kuge. Iz okuženih krajev so vojaki pnnesli s seboj ne-kaj za kugo obolelih kokoši. Z od-padki teh kokoši se je okužila naša perutnina. Ljudje so klali na videz še zdrave, v resnici že okužene ko-koši. Bolne kokoši so prodajali na trgu in na ta način širili kugo; šlo jim je le za to, da sebe obvarujejo škode — da kokoš ne pogine doma. Bolje je, so mislili, da pogine dru-gemu, četudi mu poginejo vse koko-ši. To je milo rečeno — brezvestnost. Tu je poglavitni vzrok širjenja ko-košje kuge, kakor tudi širjenja kuž-ne ohromelosti svinj in svinjske kuge. Ze marsikateri svinjerejec je izgu-bil vse svinje zaradi enega kilogra- ma okuženega mesa, ki ga je kupil na črni borzi. Zaradi brezvestnosti in nediscipli-ne se je kokošja kuga razširila in se še širi. Cetudi od začetka nismo raz-polagali z dobrimi cepivi, smo ven-dar imeli dabre veterinarske mere, to je predpise, kako se kuga omeji, kako se prepreči nadaljnje širjenje. Lastniki morajo vsak slučaj kokoš-je kuge takoj prijaviti, na kar ljud-ska oblast izda potrebne ukrepe. Ko-koši morajo biti zaprte, da ne pride-jo v stik z bolnimi. Bolne kokoši je treba izolirati, zaklane kokoši preku-hati ali peči in odpadke sežgati. To so enostavni in učinkoviti pred-pisi. Če bi se to temeljito izvrševalo. bi kaj kmalu ognjišče kuge uničili. Le nedisciplina, malomarnost in brezvestnost, včasih tudi nevednost, so vzrok, da bolezni ne moremo uni-čiti. Nepravilen odnos človeka do skup-nosti je kriv, da se kuga raznaša, da raje nanaša velikansko škodo skup-nosti, kakor da bi sam trpel škodo pri svojih kokoših. Zato, tovariš, na-uči se sam pretrpeti nekaj škode. če s tem prihraniš veliko škodo skupno-sti! Za tiste. ki tega nauka ne bi ho-teli upoštevati, ima naša ljudska oblast tudi primerne kazni. Objave Okrajni odbor OF Ptuj organizira dne 8. septembra 1948 izlet v POSTOJNO. Ob 2,30 uii je odhod vlaka iz Središča. Vsi inleresenti naj vložijo takoj pri-jave pri svojih krajevnih odborih. Isti lahko takoj dvignejo vozovnice, ki slu-žijo kot vozovnica, kupon za kosilo in kupon za ogled Postojnske jame. Celokupni stroški znašajo din 330.—. OKRAJNI ODBOR OF RepubJiška zveza kmetijskih začrug razpisuje več raznovrstnih tečajev. ki vam jih spodaj navajamo: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno in-dustrijo LRS nas obvešča. da bo sprejelo v nižjo državno lesno šolo v Ljubljani, odnosno v nižjo gozdarsko šolo v Posiojni večje število gojencev Pouk. traja 10 mesecev. Prve tri mesece po učnem na-črtu na državni nižji lesni šoli v L]ub-Ijani in na nižji gozdarski šoli v Po-stojni, nadaljnjih 7 mesecev pa po delov-nem načrtu pri raznih državnih lesnih obratih in gozdnih gospodarstvih LRS. Na šoli živijo gojenci v internatu, kjer imajo brezplačno oskrbo, pri lesnih obra-tih, očnosno pri gozdnih gospodarstvih pa prejemajo kot praktikanti ustrezno mesečno nagrado. Po uspešno končanem iičnem in delovnem načrtu polagajo go-jenci zaklfučni izpit. Pouk se začne 15. septembra 1948. Sprejemni pogoji: dovršena osnovna šola. Prednost imajo borci NOV in akti-visti OF, posebno oni. ki imajo že nekaj prakse kot lesni manipulanti, lesni in gozdni delavci. Interesenti naj pošljejo svojeročno na-pisano prošnjo na Ministrstvo za gozdar-stvo in lesno industrijo LRS, personalni oddelek, Ljubljana, Cankarjeva ulica 18, do 5. septembra 1948. Prošnji je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo o cluševni in telesni sposobnosti za obisk šole in iz-vrševanje lesnega manipulativnega dela, 4. potrdilo pristojnega javnega tožilca, da prosilcu ni s sodbo odvzeta volivna pravica, da ni bil kaznovan in da ni v sodni preiskavi, 5. izpričevalo okrajrtega ali krajevnega LO o ponašanju prosilca in njegove rod-bine. Prošnji je priložiti življenjepis z dru-žinskim stanjem ter točen naslov. Proš-njo je kolekovati z 10 din, priloge (v ko-likor še niso kolekovane) s 5 din. Kančidatj bodo pravočasno obveščeni o dnevu njihovega odhoda v lesno šolo, končno odločitev o sprejemu pa bo \z-dala sprejemna komisija na osnovi zdrav-niškega spričevala oz. pregleda in spre-jemnega izpita iz čitanja, pisanja in ra-čunanja. Gospodarski tečaj za vojne invalide Od Komiteja za zadružništvo smo pre-jeli okrožnico, v kateri nam sporočd, da bo Federalni odbor VI Ljubljana z me- secem septembrom priredil višji gospo-darski tečaj za vojne invalide. Pogoj za sprejem je U6pešno opravlje-na n;žja srednja šola ali njej ustrežni tečaji. Pravico do sprejema imajo vsi invalidi, ki so zaposleni v invalidskih, zadružnih in državnih podjetjih in usta-novah, ne glede na šolsko predizobrazbo, če jim posebna komisija pri personalnem odseku Federalnega odbora vsled dose-danjega praktičnega dela v gospodarstvu Ddobri sprejem v tečaj. Prošnji se priloži: 1. kratek živlienjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. priporočilo uprave, podjetja ali usta-nove, če je kandičat zaposlen. Prošnje se oddajo okrajnim odborom ali na personalni oddelek Federalnega odbora VI v Ljubljani. Tečajniki imajo brezplačno stanovanje v invalidskem domu v Ljubljani in bodo za ča6 posečanja tečaja prejemali štipen-dijo. • Vsled formiranja zadružnih ekonomij pri Kmetijskih začrugah bodo poirebni zadružni ekonomi Za te ekonome se bo vršil posebni trimesečni tečaj. Vpoštevati je predvsem dobre akti-viste, ki so po možnosti odslužili vojaški rok, progresivnejšega sloja vasi in ki imajo veselje do poljedelstva. • Ker se bodo vršili zopet novi trimeceč-ni knjigovodski tečaji, pošljite podatke od tovarišev, ki bi želeli posečati rečaj, z življenjepisom m karakteristikami na Okrajno poslovno zvezo. Pripominjarao, da se vse prijave za zgoraj navodene tečaje vložijo pri Okraj-ni poslovni zvezi v Ptuju, kamor jib. je direktno poslati najkasneje do 30. av-gusta 1948. Objava Obvesčajo se vsa trgovska podjetja, da pošljejo svoje učence v go&podarstvu k vpisovanju obrtno-nadalje-valne šole trgovske stroke, ki se bo vršilo 1. sept. 1948 od 8—12 v PLujski gimnaziji. S se-boj je prinesti zadnjo šoisko spnčevalo. Povcrjenišlvo za dclo. Pctujoči kino I. predvaja sovjetski umetniški film »Pomlad« v krajih: Gorišnica 12. sept. 1948 ob 20. uri Dornava 13. sept. 1948 ob 20. uri Zavrč 14. sept. 1948 ob 20. uri Vid pri Ptuju 15. sept 1948 ob 20. uri Prepolje 17. sept. 1948 ob 20 uri Potujoči kino II. predvaja sovjetski umetniški fiim »Stenka Razin« Velika Nedelja ll.sept. 1948 ob 20. uri Podgorci 12. sept. 1948 ob 20. uri Mafkovci 13. sept. 1948 ob 20. uri Muretinci 14. sept. 1948 ob 2O.uri Turnišče 15. s»pt. 1948 ob 20. uri Št. Janž na Dr. p. 17. sept. 1948 ob 20. uri Dopisi Iz Ormoža Dolga vrsta voz čaka pred zbiral-nico in odkupnim mestom belih žit v Ormožu. Nepretrgoma romajo težke vreče rži, pišenice, soržice in ovsa na tehtnico Ln odtod v lepo, suho skladišče Kmetoze. Veselo je danes v zbiralnici, vesela odkupna komisija, ker je oddaja 100%, zado-voljni veseli so kmetje, ker so lahko 100% izvršili svojo obvezo. Danes je na vrsti vas Pušenci. Ni ga kmeta, ki bi pripeljal manj, vsak rajši pribije par kilogramov. Masten Ivan je kontrahiral 150 kg pšenice, pripeljal je 160 kg in 102 kg rži. »E, kdo bi na te kile gledal«. Meni ne bo manjkalo, nekje bo pa delavec vesel, ker bo dobil več.« pravi Ma-sten. Več pripeljejo Trop Ivan, Vau-potič Ivan. Vsak po par kilogramov zrnja, vendar se od velike skupnosti dosti nabere. Trstenjak Anton je kontrahiral 400 kg pšenice. 300 kg rži in 100 kg ječmena. Skoraj 150% je izpolnil svojo oddajo. Vaupotič Franc je kontrahiral 150 kg zrnja več. Grem v skladišče. koder se iz vreč izliva rumeno zlato, pšenica in žito. Vsak je priipeljal lepo zrnje, do sedaj še niso nobenemu odtrgali radi smet-ljivosti. Po dolgih suhih prostorih nekdanjega graščinskega marofa. se kupiči pridelek našega kmeta, dokaz njegove ljubezni in zvestobe, do nove druibene. socialistične ure-ditve. Pa ne samo Pušenci, tudi Fran-kovci in Litmerk so že izpolnili svojo oddajo in jo tudi presegli, prvi za 4%, drugi za 5%. Brez nevolje. Ko se vračam iz zbiralnice, mi je lepo pri srcu. Videl i>n prepričal sem se, da je počila trda lupina neza-upanja našega kmeta do ljudske oblasti in se je pokazalo zdravo je-dro. to je ljubezen do domovine in ljudstva, ki jo je naš kmet baš letos v največji meri pokazal in dokazal. iz Dolene Posestnica M a r i n ič Roza iz Do-lene je osem let izkoriščevala V i d o-v i č Anico iz Janškega vrha. Dekle je prišlo k njej služit, ko je bilo staro 8 let. Pasla je krave in od vsega za-četka opravljala tudi vsa druga naj-težja dela. Radi tega je mnogokrat izostajala od pouka. Za svoje delo je dobivala kot plačilo letno dve obleki, en par čevljev in dva para perila. Po osmih letih brezvestnega izrabljanja jo je odslovila od hiše brez vsaKega obračuna. Zločin je, šoloobveznega otroka oropati znanja in ga, ko do-raste, postaviti na cesto neukega. De-lovno sodišče bo za njeno delo ter-jalo plačilo. Take primere bo v bo-doče obravnavalo Javno tožilstvo in napravilo konec nečloveškemu rav-nanju z mladino. Iz Ptuja Ob priliki bombardiranja mesta Ptuja 1945 je bila znatno poškodova-na tudi šola Mladika. In po osvobo-ditvi je MLO stopil kaj hitro v akci-jo — toda ne, da to šolo obnovi, nego je dal odpeljati in odmontirati vse, kar se je sploh pobrati dalo in kar je predstavljalo količkaj vrednosti. Celo parkete, uporabna okna, ves vodno-inštalacijski material od zapiračev do prh in vodnih omaric. No, rekel bi, naš MLO je skrben, ne dopušča, da bi se uničeval tako dragocen mate-rial, shranil ga bo, saj je vsak pa-meten človek lahko vedel, da se bo Mladika obnovila. Takrat, ko ^e je zacelo resno razpravljati o obnovitvi, je MLO stopil ponovno v akcijo in ves ta zgoraj navedeni material pro-dai mestnim obrtnim delavnicam. Obnovitveni odbor si beli glave, kako priti do materiala — no in po raznih poizvedbah so končno prišli do tega, da to dragocenost posedujejo mestne obrtne delavnice. Toda te se ne dajo tako hitro prepričati. Imajo v redu vse račune, da so ta material plačale MLO in da ga dajo na razpolago za obnovo Mladike samo proti plačilu. Tako naj Mladika svoj lastni mate-rial, katerega že tako lep del manjka, še plačuje. Taki in enaki primeri zavlačujejo dokončno obnovitev »Mladike« in MLO naj gleda, da svoj precejšnji de-lež v tem zavlačevanju čimprej po-pravi. V. F. iz Podlehnika Podlehnik je edina pošta v našem okraju, ki nima poštarja. Pa nc, da bi kadra manjkalo — ne, poslali so jim poštarja iz Maribora, toda po dveh dneh se je moral vrniti nazaj. KLO mu ni mogel preskrbeti sta-novanja. Naj to vzamemo resno? Da ne bi našli skromne sobice za enega cloveka, posebno, če bi malo pomi-slili, da pošta Podlehnik vključuje pcdročje 6 KLO-jev s cca 4000 pre-bivalci? Nikakor — tu lahko govo-rimo samo o malomarnosti in neod-govornosti. KLO Podlehnik naj gleda, da to stvar čimprej popravi. Napravil bo samo svojo dolžncst — vsemu prebi-valstvu pa zadovoljstvo. U. P. iz Strnržča Prav gotovo ste že brali v raznih časopisih, da so širom Slovenije po raznih gradiliščih ustanovljene rnla-dinske delovne brigade, ki razvijajo pravo socialistično tekmovanje in se bore za socializem. Tudi pri »Gradisu« v Strnišču ni-smo hoteli biti zadnji. Zato smo pri-stopili v mesecu juniju čisto resno k formiranju brigad, Ni pa bilo raz-umevanja pri tistih, kjer bi ga mo-glo biti največ, to se pravi pn upra-vi podjetja. Tudi uprava taborišča ni pokrenila toliko kot bi lahko. Kljub teiki borba. zaradi neraz-umevanja, odnosno negativnega raz-umevanja, so se pri nas ustanovile mladinske brigade, ki že danes prav lepo uspevajo. Do sedaj imamo v glavnem betonske in z;darske briga-de, katere razvijajo pri nas pravi socialistični nač^n dela. Od kraja je šlo težko. Mladinci so se morali se-znaniti z normami in jih tudi niso mogli takoj doseči. Tako je n. pr. tov. Herman Ivan, brigad r beton^ke bri-gade, doma iz iledjimurja, večkrat rekel: »Pa to ra moči te norme do-stiči«. Približna, taka slika je bila po vseh brigadah. Trajalo je precej časa, da so po stalnem iz.boljšavanju tehnične organizacije in političnega stanja v bngadah začele iste prese- j gati za 5—10 odst. Brez dvoma pa ! bi se efekt dela kakor tudi kvaliteta dela še dosti bolj dvignila, če bi ime-lo naše tehnično osebje več intere&a za splošm napredek. Danes lahko vi-dimo, da se razvijajo iz navadnih de-lavcev betonerji in zidarji, ki bo-do sčasoma postali mojstri svojega poklica. V naših brigadah norme ni-so več tak problem, da ga ne bi mo-gli rešiti. Tov. Herman že z goto-vostjo trdi: »Te norme bomo mi pre-stigli«. Brigade presegajo norme povprečno ca 20—25 odst., vendar še ne moremo trditi, da je vse v redu. Politično življenje samih brigad je preslabo. Mladinska in sindikalna or-ganizacija se za to ne zmenita, kar je brez dvoma vredno graje in kri-tike, Uprava taborišča se za prošnje, da bi se dalo mladini, ki dela v bri-gadah, posebno barako, ne zmeni. Ne moremo si misliti uspešnega bri-gadnega dela, ako mladina tudi po delu ni skupaj, če se ne vzgaja v duhu kolektivizacije in vsestranske medsebojne pomoči. Upam pa, da so se ti tovariši lahko prepričali o uspe-hu bngadnega sistema dela in da bodo nudili mladini pri »Gradisu« več resne pomoči. Potem bodo naše brigade res jedro in osnova vsega kulturnega, fizkul-turnega in strokovnega dela pri »Gradisu« v Strnišču. Iz Pleterij Tovariš Pišek Janez, ki je bil do sedaj hlapec, nam je poslal sledeči dopis: Bil sem 4 leta za hlapca pri Med-vedu Francu v Zg. Pleterjih štev. 18 Opravljal sem vse posle od dela v hlevu do dela na polju in v gozdu. Moral sem delati od 5. ure zjutraj pa do trde teme. Za to moje štiriletno delo mi je dal kmet vsega skupaj 4 obleke, en' par čevljev, ko pa sem šel v brigado, je dal še 150 dinarjev. Spal sem ved-no v hlevu pri živini. Z menoj so bili gospodar in cela njegova družima skrajno surovi; tudi tepen sem bil dostikrat. Noben hlapec ni vzdržal pri n;em, ker je preveč pretepal. O sccialnem zavarovanju pa niti sli-šati ni hotel. Delati sem moral tudi ob nedeljah, tako, da nisem bil nikoli prost. Niti pczimi, ko je bil hud mraz, me ni pustil v hišo. Ce je prišel kak tujec, nisem smel nikoli v hišo. Skratka: z menoj je ravnal slabše kot z živino. Ko sem jaz odšel v brigado, je mo-ral iti k njemu za hlapca moj štiri-najstletni brat, ki živi pod istimi pogoji, kot sem živel jaz. Trpel sem, ko sem bil pri njem. pa si nisem vedel pomagati. Šele mladinska organizacija mi je poka-zala pravo pot. Javil sem se v mla-dinsko delovno brigado, ki je odšla na gradnjo Novega Beograda. Tam sem spregledal, kako slabo življenje sem imel pri Medvedu. Napravil sem trden sklep: Nikoli več nazaj za hlapca. Sedaj sem v tovarni. Imam svojo plačo in stanovanje in dobro se mi godi. Pišek Janez VZGOJA NOVIH KADROV IN ODNOS DO NJIH Po zmagoviti NOB smo se znašli pTed obnovitvijo porušene domovine, pred zaostalim gaspodarstvom pred-vsem naše vasa, pred industrializa-cijo in elektrifikacijo — pred iz-vedbo petletnega plana. Naše plansko gospodarstvo potre-buje lepo število strokovnjakov, strokovnih delavcev in tudi navad-nih delavcev, takih, ki bodo znali kaj več kot je smel in mogel znati kdor koli v stari zatiralski Jugoslaviji. In kako bodo naši mladi delavci nekaj znali, če jih razni mojstri upo-rabljajo za delo izven delavnic, več-krat celo v gos{>odinjstvu. Naj nave-dem samo par primerov: Kelenina Ivan, kovaSki mojster iz Ormoža, Roškar Karl iz Spuhlje, Habjanič Jakob, krojažki mojster iz Ormoža. Ti ljudje niso vaiencev samo zapos-ljevali izven delavnice, temveč so jih celo pretepali in psovali, da o izkcriščanjvi ne govorimo. Drugi taki njim zelo sorodni primeri pa so, da ne pustijo učencev v strokovno šolo. Proti vsem takim in podobnim primerom se naša ljudska oblast neizprosno bori in lepo število takih »dobrih mojstrov« je prejelo že za-služeno kazen. Taki prekrški niso samo izkoriščanje človeka, temveč rušenje naših pridobitev NOB, to je rušenje našega petlelnega plana. P. S. Delo Ijudske tehnike Po raznih začetnih težavah in ne-uspehih se je tudi organizacija ljud-ske tehnike predramila iz skoraj dve-letnega mrtvila ter pričela izpolnje-vati naloge, katere postavlja pred njo Ijudstvo. Ker najdemo vedno po-gosteje v naših časopisih članke, ki nam prikazujejo pomen in delo ljud-ske tehnike, bomo prostor, ki nam ga daje okrajni odbor OF v svojem ča-sopisu na razpolago, uporabljali v glavnem za pregled uspehov in ne-uspehov dela ljudske tehnike na pod-ročju našega okraja. Nekatere veje ljudske tehnike, ka-kor radioamaterstvo, motorizacija in deloma fotoamaterstvo so prebrodile prve težave in imajo pogoje, da se hitro razvijejo v društva, ki bodo izpolnila naloge, katere po6tavlja pred nje petletni plan, to je: dvigniti slehernega državljana do višine stro-kovno-tehničnega znanja najnapred-nejših industrijskih držav. Ker ima v okviru ljudske tehnike avto-moto-društvo, ki je bilo do se-daj najaktivjiejše, največ uspeha, ga postavljamo za zgled drugim dru-štvom in to v glavnem brodarcem, fotoamaterjem in letalcem. Radio-amaterji so že na zavidni višini, kljub temu, da niso uspeli prenesti radioamatersko delo na široko ljud-sko podlago; posebno niso uspeli pri-tegniti in zainteresirati vso mladino. Fizkultura Nogomet 8. avg. 1948 je bila odigrana prija-teljska nogometna tekma med moštvora FD Konjice in FD Ptujem z neodiočenirn rezultatom 3:3 v Konjicah. 15. avg. 1948 je bLla odigrana v Mari-boru prvenstvena nogometna tekma med FD Studenci in FD Ptuj, ki je kljub boljše predvajani igri podlegel z rezul-tatom 4:3 Tekma se je radi stanja ob koncu 3:3 podaljšala, ko se je v tem Studenčanom posrečilo dati odločilni gol in to zaradi nesporazuma našega vra-tarja in branilca. Ptujčanom se pozna, da so brez tre-ninga, kar pa bodo sedaj s sistematič-nim treningo'm popravili. Grajanje vred-no je, da nekateri lgralci ugovarjaio odiočbam sodnika. Zaželjena je mnogo večja disciplina v našem tnoštvu. Gole za Pfuj so dali: Berlič, Serdin-sek in Širec Maks. M. B. Fizkulturni dan v Središču ob Dravi V nedeljo dne 15. t. m. so se vršile v Središču tekme v lahki atletiki, od-bojki in nogometu. Tekem se je udele-žila JA, ki logoruje v Središču, FD Ptuj, FD Ormož in FD Središče. T&kmo je otvorila odbojka, ki so jo igrali Ptuj : JA 2:1 in FD Ptuj • FD Sre-dišče 2:0, tako si je FD PUij prisvojil 4 točke. JA 1 točko in FD Središče 0 točk Igre so bile zelo zanim*ve in napete, saj so imele največ gledaJcev V nogometni tekmi med JA in FD Or-možem je bil dosežen rezultat 2:0 (0:0) za JA. Sledil je tek na 100.m. kier si je pri-boril prvo meslo Vlasič Milutin fJA) s časom 11,9 sek . 2 Šmiqoc Rudi (Ormož) 12.3. 3. Vittori Dušan (Središče) 12,6 Skok v višino: 1. Peršič IJA) 1,50 m, 2. Kovačič Branko (Ormožl 1,45 m 3 Vitfori Dušan fSredišče) 1.40 m Skok v da!jino: 1 Demirovič (JA) 5.44 m, 2 Kovačič Branko (Ormož) 4,66 m. 3. Požre Jožef (Sredliče) 4,62 m Met krogle: 1. Bedč (JA) 1132, 2. Kol-kam (JA) 10.45. 3. Tišman Rudi fSredi-šče) 9,53. Me-t bombe: 1. Brajkovič (JA) 65 m, 2. Požlep (Ptui) 60 m, 3 Polansc Tvan (Središče) 54 m. Tek na 3000 m: 1. Vidovič (JA) 11.46, 2 Madunuvič (JA) 11.46. 3. Turburan (JA) 11.53,2 Os'ali tekmovalci so vsled slabega trenmga predčasno zapustili progo. Po končanih tekmah se je vršila kul-turna prireditev, ki jo je isvaifilo voja-štvo JA, ki logoruje v Središču. Ogromna ud?lržba ljuds?va je bila jasen doka?, kako naše ljudstvo Ijubi svojo armado in kako je povezano z njo. Srečko Fiz-kulturni dan v Ormožu se vrši dne 29. avgusta 1S48. Tekmovali bomo v lahki atletiki, odbojki in nogometu. Po-zivamo v&a okraina dmšlva i-n aktive, kakor tudi vse nrijatelje fokulture, da se dneva ude'eže, ker je č:sti dobičsk namoiiien izgradnji zadružnega doma v Lešnici. FD Ormož Dan vcdnih sportov v Ptuju V nedeljo, dne 15. t. m. je pnieddla JA z FD Ptujem dan vodnih športov na Studenčnici. Dopoldne je tekmovalo 41 toJcniovaJ-cev za značko Popoldan so plavali v sledečih pano-gah: 100 m prosto: 1. Se« (JA) 1,52, 2 Sobjak (FD) 1,54. 100 m prsno: 1. Mi-livojevič (JA) 1,35,1, 2. Hlupič (FD) 1,36,3. 200 m prsno: 1. Šrol (FD) 3,52,1, 2. Seč (JA) 3,58. 150 m mešano: 1. Hlu-pič (FD) 3,57, 2. Milivojevič (JA) 3,59. 50 m prsno: 1 Hlupič (FD) 0,43, 2. Mili-vojevič (JA) 0.45. 2X100 m štafeta: 1. JA 4,35, 2. JA 5,08. Ker je pred tekmami dva dni deževalo, je bila voda hladna, zato se ni izvajalo plavanje v obleki s puško in isto tako ne igra ragbi na vodi. Pokazalo se je, da mnogo Ptujčanov zanima šport na vodi, ker je bila ude-ležba nepričakovano velika. da pa so sami dali prav malo plavalcev. Škoda, •da nismo mogli videti še drugih zanimi-vih stilov plavanja in skokov, kar bi poživelo lep popoldan. Mnogo je krivo to, kar smo že v zadnji številki omenili, da nam manjka priineren plavalni bazen, kjer bi mogli trenLrati najlepši šport Fizkulturni tečaj v Ptuju V počitniških dneb od 3. do 13. avgu-sta t. 1. se je vršil v Ptuju izpopolnje-valni fizkulturni tečaj za učiteljstvo osnovnih šol. Udeležili so se ga mladi kadri prosvetnih deiavcev iz petih okra-jev in sicer: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona in Ptuj. Tečaj je po-tekel v najlepšem redu kljub temu, da se ga je ude!ežils samo polovica prijav-ljenih. Na tečaju smo si pridobili zna-nja in sposobnosti za fizkulturno udej-stvovanje na podeželju. S pridobitvami iz tečaja gremo na vas, kjer bo naša naloga v začetku težka toda, ko bomo premagali prve težkoče in vključili čim več mladine v to udejstvovanje, bomo opazili, da naš trud ni bil zaman. Vzgajali bomo mlade kadre, ljudi krepkega telesnega in du-ševnega razvoja, ki bodo Ijubili svojo domovino in io tudi znali brauiti ored sovražnik? Spomnimo se b^sed našega maršala Tita: »Prva naloga mladine je, da sL uči, druga, da se telesno in du-špvno razviia in krepi, da sodeluje pri obnovi in izgradnji naše corušene do-movine.« Če karakteriziramo te bessde, pridemo do spoznanja, da bo kos tem nalogarn le tisti. ki se ie telesno in du-ševno krenil na tem i>oliu Verao, da država skrbi za [izično* vzgojo Ijndstva, t>osebno mladine, v dviganju zdravja, delovne soosobnosfi ljudstva, kakor tu-di obrambne krepil-ve države. Moramo premagati vss ovire, da bomo znali pravilno vklivčiti mladvno podeže-Ija, ne samo z namenom. da bo gojila lizkulturo, temveč predvsem zato da se bo obenem politično vzgajala, da bo razumela pomen današnje fizkulture, ki ima samo en cilj pred seboj: »Z močno telesno in duševno sposobnostjo izpol-niti petletni plan in si s tem us.tvariti boljše in srečnejše življenje.« Tečajniki