PnUlshed and dbtriboted uider permit No. 728) »otiBor. By tKe Act of Octobcs 6, 1917, on (S# #t tib« Poirt Office of Clwrclud, Ohio. By order of the Pretident, A. S. BnrieMm, Po«tm##ter Gm. T THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ^ EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WII H LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." 'OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., PETEK (FFRID-AY), DEC. 16th, 1921. ŠT. (NO.) 294. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. KONFERENCA ODOSRUA NACRT ZA ZGRADBO S. R DOMU sklenjeno je bilo, da se zgradi del velikega načrta, to je, velika dvorana in pročelje. — na konferenci je bilo podpisanih za $3,100.00 delnic. Sinočnja seja 'konference S. N. Doma v Clevelandu Je padvzela oni odločilni korak, ki nam bo prinesel iiresni-•^^nje naših dolgo'letih želja, to je stavbo Slovenskeg:a na-"Odn^ga doma, kakršna bo odgovarjala potrebam in zahtevam vsega našega javnega in društvenega ži\ijenja. Da ta svoj sklep takoj potrdi ter pokaže pred slovensko javnostjo v Clevelandu, da veruje ne le v besede, tem-tudi dejanja, je bilo takoj na konferenci poidpisamih $3,100 delnic. To je sijajen začetek, ki nam daje po'polno Saramcijo, da bomo Clevelandčani imeli svoj Naro'dni Dom ^^jbrže že v teku enega leta, in da se bodo naša zborovanja, naše dramatične predstave, koncerti in telovadni nastopi vršili že pod krovom našega novega velikega Narod-Doima. Na'crt, ki je bil sprejet in dobren je isti, ki je bil spre-J®t na zadnji konferenci, le s to sperembo, da se ne bo gra-dilo gledališča za premične slike. Na ta način se bddo grad-^^ni stroiški znantno znižali, vrednost Doma, s finatične-Sa ali moraličnega ozira pa se vsled tega ne bo niti za ent ^'Gnt znižala. . Edino, kar je treba zdaj, je to, da vsak posameznik, Wi'si delavec ali trgovec, stori svojo dolžnost, ter doprinese svoj delež za našo skupno stvar. Potrebuje se samo ^ nekaj desettisočakov, pa se bo pričelo z delom na Btav-Ce pomislimo, koliko smo dosegli že v preteklenosti, te-?aj amlo trdno uverjeni, da ne bomo omagali zdaj, ko se ^ taikoi^'e'koc nahajamo na pragu naših dolgoletih želja. Časi sicer niso sijajni, toda ako bomo sorili Vsi toliko, ko-smo V danih razmerah v stranu storiti, tedaj se nam ni ni^česar bati Da je med nami zavladal pravi duh delavnosti in po-žrtvovailncsti, ki nas bo privedel do končnega cilja, nam je najboljši porok akcija navzočih delegatov in delničarjev, ki ^ sami podpisali za $3,100 delnic. Tu sledijo njih imena: Za $500 Frank Čeme; za $250 Frank Oglar; za $200 "®iTie'j Žnidatšič; po $100: Mike Cerjan, Ignac muk, An-ton Anžiwar, John Zupane, Frank Mai^kič, Anton Jan-^®vič; po $50: John Centa, Math Zabukovec, Rosie Erste, yaink Stopar, Louis Oražem, John Steblaj, James DebeVc, ' ^Irob Luznar, John Zaletel, Frank Virant, Ant, Stanov-n^k, Marko Žagar, Va'tro Grill, John Tavčar, Leopold Ku-JoSj Hočevar, Frances Hočevar, Frank Somrak; po ^^0: Ludvik Medvešek, Frank Klemenčič, John Marn, Wis Lipanje, Frank Jerina, Thomas Petrovich, Mike ^velbar : po $20: Jal^ob Svigelj, John Grdina, Anton Je-Jakob Javornik, Edvatrd Branisel, Louis Virant. Aht. fbVaim, Joh'n Zupančič, John ZnidaršiČ, Andrej Tekavc; ^ po $10: John Godnjavec, Jos. Terbižan, Fralnk Weiss, Gitopelj, Jos. Košir, Ant. Zgajnar,, Frank Zupančič, (^hn Jadrich, Frank Trtnik, Frank Zorič, Julija Bre%o-^*1% Rozalija Zupančič, Ana Svigelj in John Eržen. Nato se je prešlo na volitve novega odboira in direk-toHja .Novi predsednik je zopiet Frank Somrak. Prvotno Zavrnil nominacijo in jo dalj časa odklanjal, toda na po-novne apele navzočih zastopnikov in delničarjev jo je Wejel ter bil izvoljen soglasno. Prepričani smo da bo tu-v bodolčem in obenem najvažnejšem letu našega dela za ^adrodni Dom, deloval ravno tako nepristransko in po-j^Mrvotvalno za to našo 'skupno stvar kot v pretekloisti. Tudi ^.inik je ostal dosedanji. Vestno in vzorno delovanje do-t^(ian'jega tajnika Ludvika Medveška je prepričalo navzo-^ delegate in delničarje, da bo najbolje z avBe skupaj, če dbdrže še za bodoči čas. Izvoljen je bil soglasno. Isto-.^ko je bil IzJvoljen soglasno dosedanji blagajnik John 1. Na to se je šlo na volitve 12 direktorjev. Izvoljeni so , li 'sledeči: John Godnjavec, Anton Anžlovar, Louis Ora-John Galič, Frank Kovaeič, Andrej Tekavec, Mike ^Mbar, John Zupane, Ignac Smuk, Frank Virant, Jernej '^idaršič, Jo's. Terbižan. . Konferenca je storila svojo polno dolžnost v vseh ozi-Sprejela je izvedljiv in praktičen naČrt za 'stavbo, iz-.^ala v odbor zmožne in požrtvovalne može, ter tudi de-^^%ko poka'zal'C, da hoče svoje delo zmagoslavno dokon-^*ti. Doprinesimo svoj delež i mi vsi drugi, vsak po svoji 'Ne moremo plačati," pravi Nemčija. JE POSLALA ZAVEZNIKOM NOTO, V KATERI PRAVI, DA JI JE NEMOGOČE IZPLAČATI DELEŽ ODŠKODNINE, KI PADE NA 15. JANUARJA. London, 15. dec. — Nemčija je danes iposilala zavezniški re-paracijski komisiji noto, v kateri pravi, da ji je alblsolutno nemogoče izplačati odškodninsko svoto, ki ima bi^i izplačana 15. januarja prihodnjega leta. Ta nota sicer ni bila nepričakovana, toda prinesla .je zopet z iViso ^ilc .v dsflredlje vpra;SaTiiie evroiMco vojmo zaidolženotet, in opozorila na nujnost akcije, da 3e prepreči finančno kaltastrofo, ki bi lahko poplavila vso Evropo. Med Francijo in Anglijo so 2e dalj časa v teku dogovori z ozi-rom na to vprašam je, toda doz-daj ni prišlo Se do nikake deflnl-livne odločitve. Aniglija je zato, da se napravi moratorium na nemško odškodnino, dokler se nemčija zopet ne stalbilizira, medtem ko Francija neče o tem nič slišati ter zahteva da se mora iziplačati vso odškodnino ob prvotno določenih rokih. Pripravljena je privoliti edino-le v to, da naj bi Nemčija izplačala del svoje odškodnine v obliki blaga mesto v zlatu. Francija nima nič proti temu, ako Anglija naipravi moraitorium na svoj d^ež odškodnine, a, za selbe zahteva redno izplačivanje odškodnine, Francija je v stanu pokriti svoje letne stroške edi-nole potom nemške odškodnine. Njen državni proraičun, ki je bil siprejet na današnji seji parlamenta, določa 25,000,000,000 frankov izdatkov. Kakšno pot bi Francija pod-vzela za vsHjenja iziplačitve, je problematično viprašanje, toda zelo možno je, da bi podvzela na-daljno okupacijo nemšikega ozemlja. Tak korak bi morda d o vedel do tega, da bi Nemčija proglasila bankrot. Temu bi najibrže sledila revolucija, ki bi lahko pahnila v največji finančni kaos v Franciji. Ker se Angolija tega boji, si prizadeva privesti do splošni* ekonomske konference, ki naj bi rešila vprašanje vojne zadolže-noSiti, in je celo pripravljena od-s/tqpiti svoja posojila zavezniškim deželam. V tem oziru je Anglija pripravljena iti celo dalja kot Zedinjene dišave, ki pravijo, da naj si Evropa sama pomaga, in da izbrisan je njenih dolgov v Ameriki ne bi nič pomagalo. IRSKI POLOŽAJ DO GLASOV ANJA O POGODBI V IRSKEM PARLAMEN-TU PRIDF NAJBRŽE DO SO-1'OTE. Dublin, 15. dec. — D -iiga taj-seja irskega parlamenta, na kateri se je razmotrivalo pogodbo 7. Anglijo, je traja a do R. ure zvečer, tur se je zaključila, ne da bi bilo prišlo d:> kakega zčikij-učka, ' Največ, kar se more reči da-iie?, je to, d:i je upanio, da bo do sobote prišlo do glasovanja glede poigodbe. Spor med Ulsterci. Dublin, 15, dec. — Nocoj so se tu razširile vesti ^ izredno zanesljivih virov, ki pravijo, da je prišlo do razkola med Ullsterci, in da bo to še poisebno očividno, ako bi južni inski parlament konično odobril mirovno pogodbo z Angilijo. STINES PRIDE V; AMERIKO. Berlin, 15. dec. -i- Nocojšnja izdaja lisita "National Gazette" prinaša senzacij onalno vest, da bo nemški finančni magnait, Hugo Stinnes, odfiotoval v Zedinj. države še pred koncjptn tekočega leita, in sicer v zve^ z načrtom za skupen rekonlstru^cijlski in iz-koriSČevalni načrt Rusije, pri katerem naj bi sodelovali aiKgle&ki^ ameriški in nemSIki finančni interesi. > TRUPLO KONGRESMANA NAJDENO V POTOMAC REKI. V Kansasu se je umirilo TODA ŽENSKE SE BAJE PRIPRAVLJAJO ZA NADALJ-NE POHODE. Topeka, Kas„ 15, dec. — Nemiri v juižno-kanlsašikem okrožju so se pomirili vaaj začasno, ko so dospeli semkaj vojaki državne milice, Porazkro(pilo se je po okrožju, kalterega ima takorekoč v oiblasiti "armada", sesstoječa iz 2000 do 3000 žensk, pet sitotnij vojakov. Glasom semkaj došlih poročil so ženske preprečile o-bratovanj v večini rudnikov v juž^nem okrožju. Pričakuje se. da bo governer Allen preivzel oisefbtio vodstvo nad položajem. To je morda prvi slučaj v zigodovini Zedibl!sh«d by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE, SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6, mo. S3.00. 3 mo. #2.00 Cleveland, ColHnvOod. Newburch by mail.......I year S6.00. « mo. 83.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... I vear $7.50,, 6 mo, $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3, SINGLE COPY 3c._ Lastule iii izdalli era Ameriiko-Jugoslovantka Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. dila moralo delavcev, toda resnična vrednost te injunkcijo'pac ni potreba opteov^i. Prido- bleka, katero nosijo. Nato sta te si misliti, da so kdaj zapušČe-liči v tem, kot smo že rekli, da bo tendenca za njeno upo- J bila je dosti mladih moči iz sta- nataknila krila s trave, kot jih ni v tem zemskem raju. Vsega i rabo proti delavcem dobila občuten udarec. Gospodje ka- I kraja, to je t«ste ljudi, ka-' vidimo včasih na premikajočih imajo dovolj, kar požele. Na o-pitalisti se bo'do začeli obotavljati uporabljati jo, ko bodo videli, da je to puška, s katero ne znajo streljati samo o^ni, temveč tudi delavci. Da je to upanje utemljeno na resnične fakte, je razvidno iz pisanja nekaterih meščanskih listov, katerim je bila nekoč injunkcia sveto orožje v obrambi kapitalističnih koristi, a danes so začeli nanjo namah gle'dati s kritičnim očesom. Med kritiki injunkcij se najde celo new-yorski Times, ki po očetovsko svari delavce, češ da naj se nikar n6 poslužujejo sodišč v sporih z delodajalci, ker Za vsebino oelasov ni odgovorno ne nredništro. ne dDrarniitTo. CLEVELAND, O., PETEK (FFRIDAY) DEC. 16th, 1921 terih naloga je, da se jo opri- slikah, kadar igrajo divjake. Ne- teku nikdo ne dela. Cemu pa, k" mejo in jo \'zdiiuje v nadaljni ki star domačin je privlekel raz- ima vsak vsega/ dovolj., Edin«^ bodočnosti. — Dr. Samo ima sa--giašeno harmoniko ter začel u- delo, ki sem ga zapazil med več mo osem pevcev, »kajti to je ok-jbirati "himne", to so razni do- meseci mojega bivanja, je bilo tet, amipak čili so, neustrašeni. maeiinslki napevi. Beisedo himna' pri tisti pojedini. Strežaji, ki s' in zvesti njihovemu delu. —Kaj ^ so pobrali od misijonarjev in nam nositi jedi in natakali vino pa Sokoli? — Pravijo, da jih ni jim je talko ugajala, da jo rabi-[— to je bilo vise. A niti tam se več. — V Clevelandu bi bili brez jo danes za vsak svoj naipev, pa ni bilo treba potiti kot po našili Sokolov? Tega vendar ne! O, še naj bo že tak alli tak. I restaivrantih, kajti na vsakega so, in čimbolj hitro gre čas, tem-, pies Hula Hula je vrsta zvi-' gosta je prišlo po pe.t strežajev-več jih je pri telovadbi. Ne sa-ljanj in gibanj ter ga plešeta na-1 Ljudje samo posedajo, pogovar- take ™age so itak zelo kratke vrednostUn dvomljivega ' IU4 ČASI SE IZPREMINJAJO. pomena. Zanimivo pri tem je paČ, da niti Times-u niti no-beinemu drugemu meščanskemu listu ni prišlo na misel -.= ikaj takega takrat, ko so se izdajale drastične injunkcije proti rudarjem in drugim organiziranim delavcem. — Tempora mutantur! V New Yorku se je zgodilo pred kratkim nekaj nenavadnega. Zgodilo se je prvikrat v zgodovini Amerike, da je sodišče izdalo injunkcijo, katero je zahtevala de'lavska unija proti zvezi delodajalcem Delavska unija v tem slučaju je bila krojaška organizacija "International Ladies' Garment Workers'^ v New Yorku, in sodna prepoved ali injunkcija je bila i'zdana proti zvezi krojaških delodajalcev v New Yor'ku. To je važen dogodek v zgodovini ameriškega strokovno organiziranega delavstva, da je dobro, da si ga delavstvo dobro zapomni za bodoče skušnje in uporabe, in to na\'%lic temu, da se dobro zavedamo ,da s tem še ni prišel čas, ko se bo prenehalo z nastopanjem proti delavstvu potom injunkcij. En važen nauk se strokovno delavstvo lahko nauči iz tega slučaja, in ta je, da se mora v boju za svoj obstanek posluževati istih sredstev kot njegovi nasprotniki. Sicer se najdejo ljudje, ki temu oporekajo, češ: to ni dovolj revolucijonarno, ampak taki naj se malo ozro okrog po svetu, pa bodo sprevideli, da taka napihnjena revolu-eijonarnost ,neozirajoča se na praktične razmere, ni še nobenemu narodu dosti koristila. Ampak naj nihče ne misli, da s tem mislimo trditi^ da bo delavstvo v takih poskusih vedno uspelo. Ne to, toda ako bo vztrajalo in zahtevalo pravice, tedaj^ bodo delodajalci sčasoma pričeli prihajati 4o prepričanja, da injunkcija, ki jim je bila dozdgj tako priljubljeno sredstvo, ni več tako sila zaželjena pot. V navedenem slučaju krojaških delavcev je bil položaj izredno ugoden za delavce. Prvič so krojači iziedno močno organizirani, drugič, krojaški delodajalci ne predstavljajo še zdaleka tako močno finančno skupino, kot so naprimer orčmog^vni ali jeklarski baroni, in tretjič, zagovarjala sta jih dva izredno zmožna odvetnika, Morris Hillquit in Samuel Untermeyer, ki sta potom navedb številnih sličnih odločitev, ko so delodajalci zahtevali injunk-cije proti delavcem, dokazala, da se je zveza krojaških delodajalcev skovala zaroto, katere namen je bil prisiliti posamezne delodajalce, da prelomijo svoje pogodbe z u- nijo Ako se ta injunkcija proglasi trajnim^ tedaj bo brez dvoma tvorila veliko zapreko tovarnarjem, a obenem utr- Za naš kulturni napredek. (Iz urada Zveze S. N. K. D Clevelandu in okolici.) Zveza sloveniskih narodnih kul turinh društv v Clevelandu In okolica postaje z vsakim dnem živahnejša in bolj pomenbna, kot se jo more na prvi pogled obsojati in tolmačiti. Zveza sicer ne vipije, ampak živi življenje, katero je določeno in umerjeno vsakemu započetku, vsakemu rojstvu, katero si je zapisalo v svoj prapor: Napredek. Med seboj no apoznavanlje, naše skup ne prireditve in večkratni sestanki nas zbližujejo v tesnejšo in oibstajajočo skupino, katera uvažuje začrtano misel, da se kot posamezniki izgubljamo in noz?,bljan'o. a kot trdna i^'ota ?a naše (-kupne vspehe in cilje, režemo globoko brazdo na ledini našeiga kulturnega delovanja 'n 7,aželjenega vsipeha. Preori-če-valni vsipehi, rast naše Zveze in neomajana volja, da hočemo '■strajalti, to izipoU'bija vse tako-%vane malenkostne in neipremiš-4ene opai?Ike od strani i^ičevela posameznika. Vsaka opozicija, ta ali ona, tukaj ali tam, da-n€(s ali jutri, to je le naša živ-ijeenjska skušnja, v kateri pre-Menjska skušnja, v kateri pve-'"n skoro neizogibne napake. To 'e naša šola, v kateri se učimo mi, in v kateri se naučijo tud^ Mtiti, ki so bili zamis'ljeaii v boljša pota. Zveza je skupina, s katero se mora računati. Izmed osmih iruštev, katera so pristopila v to Zvezo Dri ustanavljatirju, ta % danes še vedno med nami. ^e več. Pcfeamezna društva so oridobila precejšno Število članov naš zastopnik, tajnik, in ostali člani, vsi so delali in žrtvovali, — danes imajo velike prirastke pri vsakem započetem delu. —: Kdo ne pozna Soče? — Vise je na delu, kakor pač dopuščajo da našnje razmere. Zadnji koncert je slikal življenje coillinwoodske-ga napredka. Koliko je bilo te-^;a pevskega naraščaja, to ve le tisti, ki je to videl. — Drama-tlno dr. Lilija. Ali ne erre ' smeri, ki donaša vsestransko za dovoljnost in tisti Vspeh, katerega more prenesti le zavest in hrepenenje po odsevih tiste kulture, ki je narodu v korist in neutrudlijivim igralcem v veselje i in ponos. -— Še več. Priznanje Vsem, ki so prijnomogli k temu, da se je izpolnila za početa želja-naše Zveze. Slovenski CoHin-wood ima svojo Slovensko čitalnico: veliko članov, precej knjig in ,potre'')no finarico. Slovenski Dom pa je odstopil prostore brez nlacno, zakar se spoznava: kdo %e zaveda svoje narodne potrebe. Za Zvezo pa je to dokaz, da ne umiramo, ampak živimo, ker danes imamo že devet društev v naši skulpini. — Kaj naš slo-ven'ski Newburgh? Veste kaj: Društvo Zwn s svojim živim na ^'aščaje-m se blišči kot kris!tal ta-,mošnje kulturne ,zaveisti. Nje-Tov koncert in drugi nalstopi so nam pokazali tisto nepremagljivo silo, da Sloivenec ali Slovenka, vsak hoče peti slovensko pe---em, ki je draga srcu in poživlja -InŠb. TiVdi njlrti prijazen poz-irav in prisrčno hvalo. — Godba Bled! — Te fante in može noznate vsi. Tam je vse redu in zadovoljstu, tam so neuipbgljivi v svojih teških preizkušnjah; to kliski nastop. Vse to že in'amo, toda še ne nehamo. Kakor hitro bo mogoče, ustanovimo družbo Sokolic. da imamo vse, kar nam je potreba, da am'; močni in onoštevajoči. Le viKo proti li/L' . f Da se člani posameznih društev kolikor mogoiče spoznajo z delom in načrti Zveze, je sklenil centralni odbor, da se bodo seje vršile zdaj tukaj tam. Na ta način bo članstvo omogočeno, da prisostvuje sejam, pregleda delo Zvelzino in da razne koristne nasvete za bodoče delovanje. Prva taka seja se vrši v torek dne 20. decembra ob 8, uri zvečer v prostorih narodnega do ma v Collinwoodu, Opozarjamo na to zlasti članisitvo tamošnjih društev: Čitalnice, pevskega zbo ra Jadrana, Dramatičnega društ va Lilija in pevskega društva Soče, da se vdeleže te seje v kolikor mogoče velikem Številu, Na seji se bo raziprawljalo o mnogih važnih načrtih za bodočnost. Prosim torej, bra.tje člani, da se opozorite med seboj in pridete za gotovo v Slovenski Narodni Dom v Collinwoodu na dan 20. decembra. Ne pozabite tudi odborniki drugih Zvezinih Društev, da se v-deležite za gotovo in priipeljete s seboj tudi člane, k: se zanimajo krasen razvoj na še največje kukturne orgar.ixai-cije v Ameriki. Janko N, Rogelj, tajnik ZSNKD. njem. Civilizacija bi smatrala ta Ijajo na drugo, ples za nekaj silna nemoralneiga, j Tam ne poznajo naših veči:ih meni pa se ni zdel drugega kot, pripovedovanj o ljubez,ni do svO' dokaz velike gibčnosti njihovih!jega bližnjega, a je vendar vsak lepih teles. I sosed dober prijatelj svojega so- Med plelsom so postali tudi | seda in drugih. Prepiri so nekW drugi domačini navduSeni. Da-j tako redkega med njimi, da ni-jali so takt najprej z rokami in; sem slišal vels čas svojega bi-potem še z nogami, kar je ple-ivanja niti enega, salca še podvizalo. j Dasi je po drugih otokih Š® Princeza Taku — tako ji je dovolj kanilbalizma, ni na Ta^i* bilo namreč ime, četudi so jo ti ndbenega in ga menda tud' edkotkdaj klicali drugače kot:! nikdar ni bilo. Vsak privdšči princeza, mi je veliko pomagala, j no življenje svojemu bližnjem^ da sem prišel v dotiko z doma-!— vsaj imata dba dovolj, BA*' Čini ter se seznanil z njihovim 1 košna in bogata narava jih življenjem in običaji. 1 skrbi z vsem, ne da bi bilo tr®" Zanimaila me je posebno Ta-iTr gcniti z mko, hitska svatba. Predno je prišel I Veliko skrivnostnega se pr'' bel človek na otok, ni bilo sploh i poveduje o domačinih Južnega nobenih cwemonij. Vsak moš-} morja, a iinajti nisem mogel ki si je vzel toliko žensk, koli-1 kaj posebnega. Raagovarjal kor jih je mogel dobiti. Ko pa ge g nekim starim domačinom, k' so začeli prihajati beli ljudje, i že leita in leta prehaja iz enež" med njimi zlalsti misijonarji, so'otoka na drugega in ta mi i® napravili iz ženitve to, kar pri pravil o "zvezi ognjenih pešcev priliko za slavje, pojedine [Ti zamorejo hoditi po razbelj®" nem kamenju, ki bi nenavajen®' mu človeku napravil takoj ni®* hurje po podiplatih. Poizvedoval sem še nadalje' " ti skupini ljudi j in našel, beli ljudje veliko več pripoved^' h nmdernega raja I __ Ko je bila pojedina končana in vsa soba pre(pojena z dobro voljo, je trgovec z biSeri nasve toval, da bi se začelo s plesom Hula Hula — to je njihov narodni ples. Vse mu je pritrdilo in postalo} 50 igralci, katere združuje ena misel: Kako bomo iigrali? — |navdušeno. Dva domačina sta Slovenska narodna čitalnica je takoj za^čela vihalti ».ahiis', to Poglejmo " naipredni Collin-' stara znanka, ki vodi svojo na-j je domačinisko ojbleko, ki viai od > OOOOOOOOOOOOOOOOOOO'S^OO^*^'^'®^ food: PoviSipel se je Jadran — lo'go v tistem smi'slu, katerega paisa do kolena in ki je edina o Forcstier je zamrmlal; "Bogme, to ni mastna pla- nas: in pitje. Vendar ne vežejo radi tega zakonske vezi nič bolj, kot so prej. Nekaj navadnega je, da domačin zamenja za ženo, začasno ali za vselej. Ce mu ni ka) rrav, jo tudi pusti in vzame dru-<70 — brez vsake sodne raaporo-ke. Tahitanci so prepričanja, da ie mož gospodar in da ga mo-'•a žen ubogati v vsem. On je glava. Zena ne sme pozabiti _^e-?a. Zato je navada na otoku, da vsako jutro mož pretepe nekoliko svojo ženo in sicer javno, pred hišo, da ja ne gozaibi, kdo je glava pri hiši. "Nič palice — ženska kmaiu gospodar pri hiši", mi je zatrjeval neki domačin. Vendar pa žive v dobrem razmerju in žene so srečne. Ker ni nobenih posebnih novic na otoku, si mogoče ženske priipovedujejo, kakšno roko ima njihov mož in kako zna udariti. Ko se rode otroci, skrbe nekoliko let zanje, da izlezejo iz plenic — kot pravimo. Potem jih prepuislte samim sebi. A ne sme- jejo o tem, kot pa je reis. stavljal sem si, da si morajo ljudje polahkoma vtrjevati c\e-iti- %e, ddkler niso tako močne m •lele na podiplatih, da več ne prepričal sem ja veliko več govore, Itbt je Tisto razbeljeno kamenje n' mreč tako vroče, ampak le m bolj gorko in človek, ki je 0 da- nes postal član te skuipine, ko jutri že kaže svojo umetn"'® ' Domačini nimajo skoro nih skrivnoisti in pripovedoval^' Ne čaSte nobenih, ne slabih ioibrih duhov, kajti v tem kem raju ni drugega kot lep® "n mir, resnica in sreča. Ko me je odnesla ladja lomu, obujala se je v meni ja želja, da se vrnem kdaj v čudovite kraje, kjer se mi ^ ' človeštvo več kot večne med^ (Diiljc na, 4. Ftrnnl.) Guy de Maupasant. — ^ OooooooooooooooooooooooooooooO Priiel je mimo Vaudevilla in se je ustavil pred amerikansko kavarno: prašal se je, ali ne bi sel m si nave^il koza'rec piva, tako ga je mučila žeja. Predno 8C je je odločil, je pogledal na razsvetljeno uro sredi ceste. Bilo je četrt na deset. Poznal se je: samo da bo sta-piva pred njim, takoj jo izprazni na du- h la po!nn cusa fek. In kaj naj počne potem do enajste ure? Žel je naprej; "Stopim do Madelene," si je dejal, "in potem pojdem prav, prav počasi nazaj." Ko je prišel do ogala trga pred Opero, je srečal zajetnega mladega moža. čigar obraz je bil moral že kje videti, tako nekako znan se mu je zdel. Stopil je za njim in iskal po svojih spominih, polglasno si ponavljajoč: ' Kj® vraga sem ze Razgrebat je po svojih mislih, a ni se mu posrečilo, da fai se spomnil; kar se mu pojavi, po čudnem prikazu spomina, ta isti človek mapj zejeten, mlajši, oblečen v huzarsko uniformo. Vzkliknil je na ves glas. •'Hej. ForesUerl" podaljšal korak in potapljal gospoda po rami. Oni ie obrne, ga pogleda, potem spregovori: "Kaj mi hočete, gospod?" Duroy se je zasmejal: — Ali me več ne poznaš? "Ne" "Georges Duroy od sedmega huzarskega." Forestier je iztegnil obe roki; O, prijatelj! Kako ti je?" "Prav dobro, in tebi?" "O. meni ne predobro: veš, sedaj imam »igo v prsih; šest mesecev na leto prekašljam, to mi je ostalo od vnetice v sapniku, ki sem jo dobil v Bougivalu, tisto le- io. kb sem se vrnil v Pariz* tega je sedaj štiri leta. 'Beži no. pa si videti vendarle črst." Fdrestiet je segel svojemu nekdanjemu tovarišu pod pazduho, mu govoril o svoji bolezni, pripovedoval o konzultaclijah, mnenjih in nasvetih zdravnikov, in kako težavno se mu je ravnati v njegovi poziciji po njihovih naredbah. .Naročili so mu, naj preživi zimo na jugu; ali utegne? Oženj en je in žurnalist, v ugodnih razmerah. "Jaz sem politični urednik pri "Vie francaise . V "Salut" pišem članke o senatu ,in scmtertja literarni pregled za "'Planete", Vidiš, prerinil sem se." Duroy ga je čudoma gledal. Precej se je izpremcnil. precej zrelejši je bil videli. V A'seh kretnjah, v vedenju in po obleki je bjl sedaj človek z utrjenim stališčem, svest si samega sebe, in njegov trebuh je pričal, da s; kaj privošči. Prejšnje čase je bil mršav, slok in gibčen, lah-koživec, razgrajač in rogovtlež, živa jskra Pariz pa ga je preustrojil v treh letiš v popolnoma drugega človeka, debelušnega in resnega, ki so mu senca že nekoliko osivela, čeprav mu ni bilo več od sedemindvajset let. Forestier je prašal: "Kam pa greš?" Duroy je odgovoril; "Nikamor, še mako naokrog, potem pa domov." "Tako; ali me ne bi spremil do "Vic francaisc , kjer moram oskrbeti nekaj korektor: potem pojde^-a pa skupaj in izpijeva čašo piva?" "ZaMiiiiiiiiiin!iiiiininni»fnu>tiuiiu»uwiiiinjiiniiiniiiirnwmn!nnniiitiiP!Hniiiinii POHIŠTVO IN PREPROGE SE PRODA POCENI RADI ODHODA IZ MESTA. VPRAŠAJ TE NA 10800 ENGLEWOOD AVE. (294) IZ DOMAČIH R02 ZANESLJT-VO IZKUŠENO ZDRAVILO ZA LIgAJE IN PRIŠCE. FRANK GRADIgAR, BOX 157 ELY, MINN. (302) ^miiiiiiiirjiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiiiiiic^ I KDOR JE NAMENJEN I i -I kupiti PIANO (klavir) naj I obišče vse mwzikalne proda- I jalne v mestu potem pa naj | I pride k meni in videl bo da | I dobi ravno tako fin klavir | I za skoro polovično ceno, | I bodisi player ali na roke. | I Imam tudi izvi-stne vio- | I line in drulge muzikalične | I inštrumente. Leipa prilika | I za one, ki hočejo za Božič | I razveseliti svoje otroke in | I jih dati učiti kakega muzi- | I kaličnega inštrumenta. i I VIKTOR LISJAK I j 1070 E. 66 St. I iiiinuiiuuiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiii:ic]iiiiiiiii!iic;iiiiiiiiiiiiniiiiiiiimicjil SEsr--YfT (ONOtW)tO Gospodinje! če hočete imeti belo perilo rabite BULL DOG BLUE Zelo' gosto plavilo. 20 krat močnejše kot navadno. Ne pusti pack I in načrt po perilu. DOSEDAJ ŠE NAJBOLJŠE. Treba je le par kapelj BULL DOG BLUE Po vseh grocerijah! NAZNANILO. Na tisoče moških je v Cleve-landai, ki so breg dela in nimajo torej denarja, da bi plačali zmotnega zdravnika kadar so bolni. Da pomagam tem ljudem in njih družinam, bom dajal popolnoma brezplačno preiskavo in zdravljenje v torek, četrtek in soboto popoldne od ene do štirih popoldne. Jaz imam 16 letne skušnje v prakticiranju inl sem bil par let v službi vlade Združenih držav kdt zdravnik. Ako potrebujete zdravniške pomoči, prinesite to naznanilo v moj urad in posvetil vam bom mojo osebno pozornost, brezplačno. Dr. J. T. Duhigg 1395 E. 9th St. med Superior in St. Clair Ave. Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOST^* NAPRODAJ 2. STANOVANJI 2 TRGOVINI, BLIZU E. 60 ST., LOT MERI 50x185. ZGLA SITE SE V SOBI 505 UL-MER BLDG. (292) ■HIHMIBMSMII DR.J.V.ZUPIflK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. ■■■■■■■■■■hmhv ............................... i Ravnokar je izšla i Razkrinkani Habsburžani ZDRAVI OTROCI SO BOGASTVO NARODA Ce ne morete sami dojiti svojega otroka — potem ne bodite brezbrižni; dajte mu (CONDENSED MILK) hrano, ki je uspešno vzredila na sto tisoče otrok v zadnjih dvainšestdesetih letih. THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK. Dečki imajo radi visoke čevlje, in mi jih imamo neke vrste, ki se bodo izredno dobro nosili- PRIDITE! Rujavi velikosti 11-13- 1-2 $3.00 Velikdsti 1-2 .......... $3.50 Velikosti 2 1-2 do 5 1-2 . .$4.00 J. Schwartz 752 East 152nd Str. Izrcžitc ta kupon SEDAJ — in ca pošljite Se DANES in prejeli boste ZASTONJ našo knjigo "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove. kako držati otroka zdravega in vam da tudi instrukcije v vašem jeziku. kako ga hraniti. 0151 Ime Naslov ^6^ OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". katero je izdala Ameriško-Jugo-slovansika Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c za zabavo in pouk — čitajte — * V močvirju velemesta^^ Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki cena 50«. Naročite pri AmeriSko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. MOŠKI KLOBUKI $3.50 moški klobuki, sedaj $2.80 $4.00 ,, „ „ $3.20 $5.00 „ „ „ $3.98 $6.00......$4.80 SPECIAL: moški baržunasti. klobuki $5.00. DsbU SL AVjžsaik 6205 St. Clair Ave., Cleveland, O. IZ URADA JUGOSLOVANSKE GA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA V WEST PARK, OHIO, se naznanja vsem delničarjent in delničarkam, da se vrši prihodnja letna delničarska seja v torek, dne 20. decembra, točno ob 7. uri zvečer. Da se gotovo vdeležite vsi» ker na tej seji bo volitev novega odbora za prihodnje leto. Seje se imajo vdeležiti le oni delničarji, ki imajo svoje ».delnlcc plačane. MIKE AUGUSTIN, tajnik. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI'