Gasilo jugoslovanske socialne^demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avsLro-ograke kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 275 K. Posamezna Številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 42. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 8. maja 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne po!i(jatve, naročila na list, reklamacije, inserale i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice žtev. 8/1. DELAVCU Hribar je kandidat kapitalistov. Hribar je kandidat stranke, ki delavstvu ni privoščila volilne pravice in mu je tudi sedaj ne privošči. Hribar je kandidat zemljiških špekulantov in stanovanjskih oderuhov, ki pode delavstvo ven iz mesta. Kregar je kandidat veleposestniških klerikalcev. Kregar je kandidat stranke, ki delavcu ne privošči mesa in kruha. ' Kregar je kandidat stranke, ki hoče delavstvo zadržati v napredku. Noben zaveden delavec ne bo volil ne liberalnega, ne klerikalnega delavca 1 Nihče ne bo pljuval v lastno skledo I Kandidat delavcev je: ETBIN KRISTAM! Vonte vsi ETBINA KRISTANA! Ne Hribarja, temveč Etbina Kristana 1 «Volimo Hribarja!* kriče po Ljubljani pod-kupljenci, plačani in od magistrata odvisni agitatorji. Kjer ne izda dobra beseda, tam pomaga grožnja. Kdo je Hribar? Hribar je kapitalist! Kdor hoče, da bodi zastopnik ljubljanskega ljudstva v državnem zboru kapitalist in bankir Hribar, ta naj ga voli: Svoboda mu! Praša se, ali pa more kapitalist in zastopnik kapitala, Hribar, uspešno in sploh zastopati ljubljansko prebivalstvo? To mora vsak samostojno in trezno misleči človek zanikati. V Ljubljani primanjkuje malih, cenenih stanovanj. Temu je kriv župan Hribar. Župan Hribar je bil, ki je iz Ljubljane s svojo stanovanjsko politiko izpodrinil skoraj vse revnejše rodbine. Prisilil jih je, da so iskali in še iščejo v oddaljenih predmestjih stanovanj delavci, uradniki in drugi uslužbenci. V mestu pa stoje prazne palače. Tekom svojega dolgoletnega županovanja je kapitalist Hribar se naravnost upiral malim delavskim stanovanjem. Ko je hotel Gorjup zidati na Rimski cesti dve veliki hiši z izključno malimi stanovanji, se je temu župan Hribar uprl. On sovraži torej delavce, uslužbence in nižje uradništvo. Ko je nameravala kranjska hranilnica zidati v Ljubljani delavska, cenena stanovanja, se je zopet uprl župan Hribar. Ko so uradniki snovali svoje stavbeno društvo za cenejša in manjša stanovanja, je cela akcija mirno v .Gospodu zaspala, čim je vtakni vmes svoji roki župan Hribar. In tako dalje. Opravičeno je torej: Strašne stanovanjske mi-zerije v Ljubljani je kriv v prvi vrsti kapitalist Hribar! Kakšen sovražnik delavcev še posebej je kapitalist Hribar, je pokazal že večkrat. Ko je bil pred 6 leti v Ljubljani veliki zidarski štrajk, se je župan Hribar zvezal s podjetniki (Supančičem in drugimi) in s silo udušil štrajk. Nad delavce je nagnal policijo in žandarmarijo in z delavskimi odposlanci so ravnali njegovi magistratni uradniki tako brutalno kakor s sužnji. Grozil je z žandarmarijo in ječo! Pod njegovim županovanjem so mestni delavci tako zanikrno plačani, kakor nikjer na svetu. Za svoje svetnike na magistratu pa se mu ne zdi škoda tisočakov. Tam, v tistih krajih mesta, kjer stanuje visoka gospoda, skrbi za lepe ceste in dobro razsvetljavo, v okrajih pa, kjer stanujejo manj premožni ljudje, se ne briga ne za razsvetljavo in ne za cesto. To dela kapitalist Hribar v »imenu naroda*. Zadnjih 14 dni pa ima Hribar naenkrat srce tudi za nižje uradnike, za razne uslužbence in za delavce tudi. Odkod pa ta milina ? Gre se za mandat in za kapitalistične interese. To je! Kdor hoče, da ga zastopa v novem ljudskem parlamentu mož kapitalistov in izkoriščevalcev, Hribar, naj ga svobodno voli. Kdor pa hoče, da bodi Ljubljane poslanec mož, ki ima srce in vest za ljudi, ki morajo dan na dan služiti svoj kruh z rokami ali pa z glavd, ta mora in bo volil moža, ki se že desetletja poteguje za brezpravno in zaničevano ljudstvo, moža iz ljudstva, Etbina Kristana. Zatorej odločno zavrzimo požrešni kapitalizem in njegove brezsrčne zastopnike! Delavci I Še teden dni nas loči od usodnega dne volitev! Naši nasprotniki razvijajo silno agitacijo, in to ne med svojimi pristaši, ampak med vašimi tovariši, med ljudmi, s katerimi niso imeli nič skupnega, ki jih doslej niso hoteli poznati, za katere se niso nikdar zmenili in se tudi v prihodnje ne bodo. Da le odda delavec svoj glas za njihovega kandidata, za to jim gre. In kjer ga ne morejo dobiti izlepa, poskušajo iz grda. S terorizmom in podkupovanjem. — Delavci! V teh težkih dnevih ne smemo niti mi držati križem rok. Porabite vsak svoj prosti hip za agitacijo, od tovariša do tovariša. Razsvetljujte, ojačite nezavedne omahujoče 1 Posvetite vsakemu protidelavskemu agitatorju, da ga bo minulo veselje za vselej! Na delo, na neprestano vstrajno delo! Delavci, priborili ste si volilno pravico, priborili ste si tudi svojega kandidata! Sramota pada na nas same, ako ne prodre delavski kandidat E. Kristan. Sami si bomo krivi. Narodnim naprednjakom. Hinavski boj, ki ga vodi narodno-napredna stranka, oprostite to označitev, nas tira tako daleč, da ne moremo drugače ravnati. Poglejte I Povsod, kjer se pojavlja delavstvo v dosego svojih pravic, nastopate proti njemu. Volitev v bolniško blagajno ljubljansko ste se udeležili. Vaši agitatorji so lagali prav tako kakor »Slov. Narod*. Pravite, da se vežemo s klerikalci, pravite, da dela bolniška blagajna članom krivico pod tem vodstvom, ne poveste pa za vse to nobenega dokaza. Pisec teh vrstic je vprašal uglednega Vašega agitatorja za dokaze ter mu rekel, če bi bil pripravljen te dol-žitve dokazati. Agitator je rekel, da dokazov pa nima. Kljub temu pa »Slovenski Narod* obrekuje dalje. Vsi prijatelji resnice morajo priznati, da zahteva naš ponos, da nastopamo proti taki politiki, /.e s poštenimi politiki je mogoče dostojno ravnali. Sicer pa poživljamo «Slovenski Narod*, da pove, kje imamo kompromis s klerikalci in pa kje se mu »zdi*, da se dela krivica v bolniški blagajni. Ko bo povedal dokaze, mu pojasnimo stvar na javnem shodu. — Sicer pa verujemo, da bi iberalci radi spravili v odbor blagajniški same polirje, da bi v njej branili delodajalce prav tako, kakor jih branijo, če delavci kaj zahtevajo. Priganjači gotovo niso prijatelji delavstva, ne tukaj, ne drugje. Politični odsevi. 0 nagodbi. V Cbrudimu je imel češki minister-rojak volilni shod, na katerem se je izjavil o avstro-ogrski nagodbi: Zagotavljam vas, da ima vlada avstrijske državne polovice popolnoma proste rokč in da ima odločno voljo skleniti le tako nagodbo, ki bode vstrezala vsem interesom tostranske polovice, in da raje ne sklene nobene nagodbe. Najboljše poroštvo za ugodno rešitev nagodbenega vprašanja je poleg previdnega postopanja ministrskega predsednika Becka predvsem parlament, ki izide iz splošne in enake volilne pravice. — Bančni guverner Bilinski se je na shodu v Bresovu izjavil za gospodarsko skupnost: Če bodo tokraj in onikraj Litve Krožili bankovci z različno notranjo vrednostjo, če se bodo sklepale trgovske pogodbe s tujino iz specijelnih gospodarskih in političnih stališč, tedaj bode tudi skupnost armade in diplomacije šibka. Z ozirom na to mora poljski narod pri vseh simpatijah ki jih goji do madjar-skega naroda, nastopiti proti gosp. ločitvi. Italijanska vojna nprava. Vlada se je končno udala pritisku javnega mnenja. V njenem imenu je predložil vojni minister italijanski zbornici zakonski načrt, v smislu katerega naj se sestavi komisija iz poslancev in senatorjev, ki bode preiskala vso upravo vojnega ministrstva. Ta uprava v deželi nima posebnega kredita. Za silno drago slovi in za zapravljivo; neštevilne umazane afeie, ki so prišle tekom zadnjih časov na dan so jo spravile ob sleherni ugled in tako se je čutila vlada primorano k temu koraku. Domače stvari. 400.000 K ža delavske hiše so vstavili v mestni proračun, toda ne v Ljubljani, ampak v — Krakovu. Aristokratski Poljaki so pokazali s tem več razumevanja za socialne naloge občine, nego naš »demokratski* župan Hribar s svojim rodoljubnim srcem. Ta sanjari o vse drugačnih stavbah, o takih, kjer se da pri otvoritvi prirediti kak sijajen banket — na občinske stroške kajpada. — Saj delavci, če jim ni več všeč v njihovih vlažnih zatohlih ljubljanskih stanovanjih, se lahko izselijo v bližnje vasi. Briga gospoda župana delavec 1 — Delavci! Niti enega vašega glasu naj ne dobi protidelavski kandidat Hribar! Njega naj volijo bogataši, špekulantje in frakarji 1 Izdajalec delavske stvari je, kdor bi glasoval za Hribarja! Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! «Idile* gredo že v klasje. Zgodilo se je na tihem, župan je pa v občinski seji dne 30. aprila 1.1. povedal javno: »markantna* osebnost Senekovičeva, kakor se je izvolil Hribar laskavo izraziti, je iz občinskega sveta izginila, zato da se pojavi v plinarni. Bo dvakratni ravnatelj z dvojno mastno plačo skupaj vsaj 10.000 K. Dobro se je preskrbel mož za starost. Nameravali smo o tej stvari in o drugih žalostnih pojavih v našem občinskem gospodarstvu in javnem življenju obširneje pisati. Pa čemu? Magistratno in drugo uradništvo je šlo pri zadnjih občinskih volitvah v boj za vladajočo stranko s takim svetim navdušenjem in s tako trdnim prepričanjem, da bi bilo škoda vsake besede. Le naj še nadalje nastavljajo svoj hrbet bičul Saj pada po njih, ne po nas. Samo to bi prosili, da bi magistratovci ponehali javkati, kadar so izven rotovža, drugi uradniki pa zabavljati. Mi bomo odslej gluhi za take jeremijade, s katerimi naše uradništvo nad vse jasno dokumentuje, da večina njega še ne zasluži, da bi se ravnalo ž njim drugače. Se bodo že izpametovali, kakor so se drugod. Ce sedanja generacija ne, pa prihodnja, ki se bo bolje zavedala, da je uradnik delavec in njegova plača, plača za delo, ne pa miloščina. Takrat pa bodo tudi drugače nastopali! — Sedaj je na vrsti g. rač. nadsvetnik Svetek! Lepe zveze. Po tretjem koroškem volilnem okraju agitirajo nemški nacionalci strastno za svojega kandidata Seifritza z Mtklauzhofa, ki ne zna na shodih odpirali ust. Velikih uspehov ne dosegajo. In če vidijo, da agitacija za Seifritza ne rodi sadu, tedaj prigovarjajo ljudem. »Ce že nočete voliti Seifritza, pa glasujte za — Grafenauerja, le za socialista ne.» Nismo sicer pričakovali simpatij od nemških nacionalcev; ali značilno je, kako izginejo vsa nasprotja, kadar se gre proti sovraženim demokratom. Tu Slovenci, tam Nemci, oboji nacionalno šovinistični do kosti, da bi požrli drug druzega. Ali takoj so v tihi slogi, čim je nasprotnik socialni demokrat. Na eni strani zagriženi klerikalci, na drugi fanatični naprednjaki, — ali kakor brata udarjata oba s kolom po socialnih demokratih. To bodo pa le dosegli, da bode ljudstvo izpregle-dalo, kako prazne so fraze na obeh straneh. Morala in kompromisi. Grozovit vrišč je bil v »Slov. Narodu*, ko so slovenski in italijanski socialni demokratje, kar je bilo vseskozi naravno, složno glasovali za socialno-demokratične kandidate v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Zavarovani so tam slovenski in italijanski delavci, pa ne more bili nič tako logičnega, kakor da so skupno nastopili pri volitvah. Ali »Narodove* in »Edinostine* kolone so bile polne »izdajstva*. Da so se takrat liberalci združili s klerikalci, se mu je pa zdelo čisto umevno, ta kompromis mu ni bil nemoralen. Danes pa nas poučuje »Narod*, da v kompromisih sploh ni iskati morale, namen posvečuje sredstva. Provizorično Hribarjevo glasilo priznava namreč, da niao liberalci naskočili ljubljanske bolniške blagajne sami, ampak — združili so se Slovenci in Nemci, liberalci in kleiHalci, da bi podrli socialne demokrate, »Narod* sicer pravi, da so klerikalci izskočili, toda ker je bilo na »kompromisnih* listinah tudi nekaj klerikalnih kandidatov — »Slovenec* pravi, da brez vednosti klerikalne stranke — so tudi nekateri klerikalci glasovali zanjo. Ali to je postranska stvar. Glavno v »Narodovem* priznanju je to, da zveza z Nemci in s klerikalci ni nemoralna, ako je naperjena proti — socialnim demokratom. To si bodemo zapomnili. Utegne priti čas, ko bodemo »Narodu* citirali — »Narod*. Nekateri naprednjaki z dežele ne razumejo našega boja z ljubljansko liberalno kliko: Ne razumejo ga zato, ker ne poznajo ljubljanskih razmer in ljubljanske klike. Med temi naprednjaki in ljubljansko koterijo je velika razlika, ki izvira odtod, da naši magistratovci sploh niso ne liberalni, ne napredni. Po deželi čitajo »Slov. Narod* in mislijo, da so liberalci v splošnem dostojni napram socialni demokraciji. Drugače bi sodili, ako bi videli, kaj delajo proti nam, ako bi opazovali tisto nizkotno agitacijo, ki se posluži vsakega sredstva, največ pa denarja, pijače in podjetniškega gospod-stva, da bi pripravila socialne demokrate ob glasove, katerih se jim z iskrenim bojem nikoli ne more vzeti. Po deželi verujejo v protiklerikalizem, Hribarju dela vsak nastop proti klerikalizmu najhujše poglavice. Kogar se tako napada, kakor nas, ta se mora branili in nihče nam ne more očitati, da se poslužujemo v našem boju surovih sredstev. Ako bi naprednjaki z dežele videli, kaj dela klika v Ljubljani, pa bi ji sami prvi obrnili hrbet. Kaj je demagogija? Zupan Hribar gre kot državnozborski kandidat na Gmajno. Glasove hoče dobiti za državni zbor, govori pa ves čas kot — župan. Trnovčanom pripoveduje, kako jih je prijazno sprejemal, če so prišli k njemu in potem oblju-buje, da pride prihodnji teden komisija, ki pogleda, kako bi se izpolnilo njih želje. To obljubuje župan takrat, ko kandidira za državni zbor! In ne zdi se mu, da je to na las podobno kupovanju glasov! Taka agitacija ne more dobiti drugega imena, kakor demagogija, in celo demagogija prav nizke sorte. Ce gospod Hribar tega sam ne čuti, tedaj je prokleto malo pričakovati od njegovega državnozborskega delovanja. Gospod del Cill, kandidat ljubljanskih Nemcev, bivši ces. kr. okrajni glavar, ima o politiki jako čudne pojme. Na shodu v kazini je dejal, da se Nemci nikoli ne morejo zavzemati za narodno avtonomijo, ker so imeli z njo prebridke izkušnje na — Gališkem. Imenitno se je odrezal, ali če bi bil molčal, bi se ga imelo lahko za modrejšega. Avstrijski okrajni glavar bi vendar lahko vedel, da ni v Avstriji doslej niti sledu narodne avtonomije, ampak da ima Galicija košček nekake deželne avtonomije. In od moža, ki se poteguje za državnozborski mandat, bi se smelo tudi zahtevati, da razlikuje eno od druzega. Deželna avtonomija je naravnost sovražnica naroda. V avtonomni deželi tlači večina manjšino kakor se ji zljubi. Na Gališkem zagotavlja deželna avtonomija Poljakom ne le nadvlado nad peščico Nemcem, ampak tudi nad milioni Rusinov. Narodna avtonomija pa jamči vsakemu narodu svobodno življenje in svoboden razvoj brez ozira na deželne meje. Deželna avtonomija bi izročila štajerske in koroške Slovence na milost in nemilost Nemcev, tržaške Italijanom. Narodna avtonomija bi dala neodvisnost nam in vsem. Preden pojde gospod del Cott spet govorit, naj se gre torej še nekoliko učit. Škofovski kortež dr. Korožca. Dr. Korošcu njegova politična komedija ne gre nič kaj dobro izpod rok, in sodeč po vsem bo letošnja žetev njegova prav pičla. V teh hudih stiskah se je obrnil na Napotnika, ki je ves čas opazoval Koroščevo demagogijo nevoljno od strani, da mu s škofovsko besedo pomore ven iz zagate. Napotnik mu je to uslugo storil in posvaril svojo čredo, da naj nikar ne voli kandidatov, ki se ne izkažejo s Koroščevim pečatom, in se izrekel proti zakonski reformi, svobodni šoli in državi. Omenjamo kot dokaz, da cerkveni krogi še sedaj ne vedo, kako svoji stvari škodujejo, če mešajo vero s politiko. Da bi pastirski list Korošcu kaj hasnil, seveda zelo dvomimo, ker v njem nakopičene fraze so že preveč skrhane in sekajo več. SpominBkr> ploščo Ljudevitu Tomšiču odkrijejo o binkoštih na Vinici. Ta spomenik hrvat-skemu učitelju, pedagoškemu pisatelju Ljudevitu Tomšiču, rojenemu Slovencu, je poskrbel klub „Brače hrv. Zmaja“, ki priredi tudi odkritje plošče. Prirejevalni klub in ostali udeleženci s Hrvatskega se odpeljejo dne 19. maja ob 9 53 dopoldne iz Zagreba z državnega kolodvora do Generalskega stola, kjer bodo pripravljeni vozovi. Kosilo bode v Leščah ob */2 3. popoldne. Ob 4. prihod v Bo-siljevo, kjer se sprejme goste in se jih spremi do mosta na Kolpi. Ob 5. sprejem na slovenski strani. Gostje polože vence na Tomšičev grob. Večerja je po volji. Mesto bode razsvetljeno. Dne 20. maja zjutraj je budnica, dopoldne odkritje spominske plošče in sprevod po Vinici, opoldne banket pri „Sokolniku\ Kdor se želi udeležiti slavnosti, naj se oglasi pri gospodu Franju Lovšinu v kranjski Vinici. Voz iz Generalskega stola do Vinice in nazaj do Karlovca velja približno 5 K, banket 3 K. ljubljanski volile!! Pridite v nedeljo, dne 12. maja ob pol 10. url dopoldne na Milni shod ki bode na vrta »Narodnega Doma“. DNEVNI RED: Državnozborske volitve. Udeležite se tega shoda polnoštevilno! Okrajni volilni odbor jugoslovanske socialno - dem. stranke. Shodi. Napovedani so: V Vodmatu v sredo, 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer volilni shod v salonu pri gosp. Pa v še tu. Vrhnika, 8. maja ob 8. zvečer. Borovnica, 9. maja ob 11. dopoldan. Vrhnika, 9. maja ob 3. popoldan Logatec, 10. maja ob 8. zvečer pri Korenčanu. Hotederšica, 11. maja ob 7. zvečer. Idrija, nedeljo 12. maja, veliki tabor. Grahovo, 13. maja ob 7. zvečer. Renče. V četrtek, 9. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš. Sovodnje. V nedeljo, 12. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš. V Hočah se vrši dne 9. maja ob osmih zvečer v gostilni g. Roškota volilni shod. Govori kandidat sodrug Vidmar. V Račjem se vrši 9. t, m. ob treh popoldne v gostilni »pri pošti*. Govori sodrug Vidmar. Vipava na Goriškem. Veliki volilni shod se vrši v četrtek, dne 9. t. m. na Vipavi pri Rebeka popoldne ob 4. uri, ker se predstavi naš kandidat Vinko K er m olj. Pridite vsi! črna na Koroškem, v četrtek ob 11. uri dopoldan volilni shod. Gutenštajn, v četrtek, dne 9. t. m. ob 3. popoldan volilni shod. Prevalje, v četrtek, dne 9. maja ob pol 7. uri zvečer volilni shod v gostilni gosp. Paara. Po Ižanskem jc ljubljanska volilno-okrajna organizacija pretečeno nedeljo priredila več zaupnih shodov v prilog kandidaturi sodr. Josipa Petriča, strojevodje V Ljubljani. Vsi so se dobro obnesli. Vače. V nedeljo, ob 8. uri zjutraj, smo imeli tukaj volilni shod, ki sta mu poročala sodr. Ivan Cankar in Kocmur. Sodrugi se niso ustrašili truda, pa so že navsezgodaj zjutraj šli visoko v hribe, kjer so se prepričali, da kmetsko ljudstvo ni tako neumno, kakor se navadno sodi o njem. Shoda se je udeležilo do 80 volilcev. Kandidaturo Cankarjevo so zborovalci sprejeli z navdušenjem in obljubili, napeti vse sile, da v tem okraju zmaga soc.-dem. stranka. Kaplan, ki je stal v veži, se ni upal prijaviti za besedo. Izlake. Celo v ta kraj je že prodrla socialistična misel, kar je dovolj jasno pokazal v nedeljo ob 3. uri popoldan tu vršeči se shod soc.-dem. stranke. Klerikalna protiagitacija ni prav nič zalegla. Ogromni topliški »kursalon* je bil nabito poln kmečkega ljudstva, več kakor polovica pa se ga je trlo v vseh stranskih sobah, na verandi in vrtu. Udeležbo se lahko ceni na 500 oseb. Cankarjev govor je spočetka nekoliko nezaupne kmete naravnost presenetil in splošna zahteva je bila, da se priredi še več takih shodov. Govoril je še sodr. Kocmur, čegar poročilo je na zborovalce napravilo najboljši vtis. V Izlakah in sosednjih krajih dobi kandidat Ivan Cankar, pisatelj na Dunaju, mnogo glasov. Shod v Žireh. Na dan sv. Florijana so sklicali klerikalci shod v Zhri k Tinetu. Shod bi se imel vršiti ob 12. uri, začel pa se je šele ob 1. uri pop. Toliko časa so rabili klerikalci, da se posvetujejo: kako se bode sleparilo in teroriziralo neklerikalne volilce. Ob 1. uri pa jo primahajo Gostinčar, Stanovnik ter trije duhovniki na čelu čete Marijinih devic za Tinetov kozolec. Gostinčar slopi na mizo ter otvori zborovanje, imenujoč za predsednika g. L. Laha, župnika iz Gor (obč. Dole), ki da besedo Gostinčarju ter pove, da je nastavil 8 rediteljev, ki bodo vsakega neklerikalca ovadili drž. pravdništvu. Burni protesti se oglase. — Gostinčar govori tako kot zna! Za njim začne čenčati horjulski Stanovnik, ki pobija ono, kar je Gostinčar pripovedoval. Vpije: »Sturm, sturm, na socialne demokrate, ljubljeni moji krščanski Žirovci* — in res je nastal »sturm*, ki je podrl Stanovnika. Sodr. A. Kristan se oglasi za besedo — ne dobi je — govori namreč zopet kandidat Gostinčar, za njim zopet Stanovnik. Shod viharno protestira _________ g. župnik Lah pa grozi z aretacijo in z orožniki. Tako n. pr. je ukazal županu A. Kopaču, naj vrže ven tajniku Novaku. Zupan je seveda zavrnil po zaslugi nesramno zahtevo župnikovo. Govoriti je začel na to neki Pivk, ki je žel sam odpor od vseh strani. Učitelju Ganglu, ki je nato dobil besedo, ni bilo mogoče govoriti, ker so Marijine device napravile tak nemir, da je bila vsaka beseda nemogoča. Sodr. A. Kristan je energično zahteval besedo — vsi zborovalci so tudi zahtevali, da govori sodr. A. Kristan. Predsedujoči župnik z Gostinčarjem sta se pa bala sodr. A. Kristana, dobro vedč, kako bode obračunal ž njimi. Končno pa so sc le udali ter je g. župnik Lah z žalostnim srcem dal besedo sodr. A, Kristanu. Med Marijine device sta se spravila dva kaplana ter jih podpihovala. Hotele so se zagnati v sodr. A. Kristana, ali ta ni bil tako neumen, da bi stopil na ono mizo, kjer so bile postirane Marijine device, ampak jo s svojega mesta začel govoriti... Začele so kričati. Ko je sodr. A. Kristan po zasluženju ožigosal postopanje predsednika — mu je ta odvzel besedo. Zborovalcem pa je bilo tega že preveč — vnel se je prepir. Sodr. A. Kristan pa je povzdignil svoj glas: »Možje volilci — klerikalna lumparija ne pozna mej pojdimo »h Katri* ter tam otvorimo nov shod ter se pomenimo o teh klerikalnih sleparijah.* Storjeno. Za sodr. A, Kristanom so se valile ljudske mase »h Katri*, kjer se je otvoril nov shod pod predsedstvom kmetovalca sodr. Val. Poljanška. V lepem govoru je bičal sodr. A. Kristan klerikalce^ ter precizno označil program soc. demokracije. Za sodr. Kristanom je govoril vitez Premerstem, ki je hvalil Grudna, ki se je tudi v par besedah predstavil — govoril je še g E Gangl, ki je povdarjal, da klerikalna stranka nima šolskega programa. Končno besedo je dobil še sodr. A. Kristan, ki je pozival Zirovce na agitacijo in na delo za zmago del. kandidata sodr. Josipa Kopača. Sto in sto grl je klicalo: Živio, Kopač.— Klerikalni shod se je seveda moral takoj zaključiti, ker so vsi zborovalci odšli od »Tineta, na shod »h Katri* le nekaj Marijinih devic je še regljalo. Prezanimiva sta bila oba shoda! Klerikalnemu shodu je predsedoval župnik Lah iz Dolske občine — soc.-demokratičnemu pa kmetovalec, domačin Val. I oljanšek. Na klerikalnem shodu so regljalo ženske ter tvori e jedro klerikalne garde — na soc.-dem. pa so bili sami volilci. Na klerikalnem se je grozilo s samimi paragrafi in reditelji, na našem shodu pa se nobenega paragrafa o varstvu volilne ivo- bode niti v misel ni vzelo — na klerikalnem so se bali nasprotnikov — mi smo pa dali besedo celo dvema oz. trem nasprotnim govornikom! Jasno je: soc.-dem. stranka je ljudška stranka, ki se bojuje z jasnim programom in jasnim čelom! In taka stranka moia zmagati! Logatec. Dne 29. aprila je bil tukaj v Hod-nikovi gostilni shod, katerega se je udeležilo okrog 150 volilcev. Zborovalci so burno protestirali proti postopanju liberalcev na svojem shodu, kjer so našemu kandidatu sodrugu Kopaču odrekli be-sedu, dasi je bil povabljen. Dva obrtnika sta sta se oglasila ter sta kritizirala sedanjo obrtno zadrugo, odnosno zadružni zakon. Razvila se je debata, ki je trajala 4 ure. H koncu shoda je bila kandidatura sodruga Kopača z živioklici sprejeta. Iz logaškega okraja nam pišejo: Gospod Urednik! Vse zaman je v tem volilnem boju. Cim zamočim pero, da Vam kaj poročam, Vam moram naznaniti impertinenco takozvanih liberalcev. Dobro veste, da sem bil sam navdušen liberalec, ali tak boj, kakršnega sedaj opazujem, se mi gabi. Verujte meni, da se vodi ta boj pod Hribarjevimi avspicijami in po njegovi taktiki. Padli so že tako globoko, kakor so bili včasi najbolj zagriženi klerikalci. Socialnim demokratom odpovedujejo lokale za zborovanje. Nekoliko takih slučajev je prav eklatantnih. Na Planini je gosp. Lavrič večkrat obljubil, da dovoli svoje prostore za vsak protiklerikalni shod. Ko so ga soc. demokratje naprosili za zadnji shod, je pa odpovedal, češ, da zboruje ob tistem času »Kmečka(?) stranka* pri njem. To je bilo za 28. aprila. Takrat so se dogovorili, da bode shodi 5. maja in je obljubil. A zadnjo soboto se je pripeljal na Rakek in je rekel kandidatu Kopaču, da so trije gospodje najeli dvorano za Grudnov shod. Mimogrede je omenil, da ni treba hodit na Planino(!) No glejte! Prišli smo na Planino, o Grudnovem shodu pa ne duha ne sluha! Slo se je edino in edirjo zato, da se prepreči soc. I dem. zborovanje. Ali je to liberalno? Na Uncu so nagovarjali gostilničarja gospoda Ribariča, naj ne dovoli soc. demokratom prostora za shod. V Bo-rovniči je gosp. Suhadolnik odpovedal soc. demokratom dvorišče za shod, češ ne bodo mu hodile klerikalne žene delat na polje, ako dovoli socialistom. Gruden pa je imel svobodno v nedeljo shod na njegovem dvorišču. Še mnogo takih slučajev bi Vam lahko naznanil. Pa naj zadostuje. Hribar se je vtepel v glavo, da postavi on zdaj stranko na noge. Ampak verujte mi: ako bodo delali tako, jim bodo kmalu še najzvestejši ubežali. Cerknica. Dne 2. maja zjutraj je napisal tukajšnji gostilničar gospod Zalar na svojo taljlo: »Nocoj sli o d.» To je bila vsa agitacija, pa vendar je bil zvečer prav lepo obiskan shod. Debate sta sc udeležila županova sinova, ki sta pela staro melodijo: Vse je lepo in dobro, ampak narodno vprašanje! Vsaj tako mladi ljudje bi bili toliko sveži, da bi se poučili, kakšno je stališče socialne demokracije v tem vprašanju. Sicer je bil shod prav zanimiv. Šmarjeta na Koroškem. V nedeljo, 5. t. m. ob 10. uri dopoldne je bil tukaj volilni shod, ki je zanimiv zaradi tega, ker so klerikalci ves teden agitirali, naj se ga ljudstvo ne udeleži, a prostor je bil skoraj premajhen za vse zborovalce. Zbralo se je okrog 150 volilcev, kar je za ta zapuščeni kraj prav veliko število. Sodrug Etbin Krista n je na jako popularen način razložil položaj v starem parlamentu, očrtal boje za splošno in epako volilno pravico ter označd naloge prihodnjega državnega zbora. Kritiziral je programe in taktiko nasprotnikov ter je pojasnil stališče socialne demokracije naprarn vprašanjem, ki se tičejo ljudskih Potreb. Zbor je z vidnim zanimanjem sledd izvajanju govornika in je z aklamacijo sprejel socialno demokratično kandidaturo. Kmetje pa so tudi izrekli željo, da bi se še večkrat priredilo take sestanke, kar je govornik z veseljem obljubil. Borovlje. Krasen shod je bil tukaj v nedeljo maja zvečer. Velika dvorana Justove restavracije, v kateri je prostora za najmanj 000 oseb, je bila do zadnjega kotička polna, tako da je gostilničarju zmanjkalo stolov in posode. Splošno se je pričakovalo, da se udeleže shoda tudi nasprotniki, tembolj ker je imel pred kratkim tukaj Seifritz shod m ker delajo nemški nacionalci tako, kakor bi 'meli zmago že v žepu. Sodrug N e u t z 1 e r, ki je bil izvoljen za predsednika, je s primernim pozdravom dal besedo sodrugu E. Kristanu, ki je v obeh jezikih v dve uri trajajočem izvajanju z ognjevitimi besedami razvil socialno-demokratični program, očrtal naloge demokratičnega parlamenta in jako zanimivo kritiziral demagogijo nasprotnikov. Dovršeni govor je naredil na zborovalce velikansk htisk. Predsednik je večkrat povabil eventualno havzoče nasprotnike, naj se oglasijo za besedo, a ko ni bilo odziva, je primerno ožigosal nedostojno taktiko, da se skrivajo nasprotniki v sosedne sobe ‘h tam z razgrajanjem skušajo motiti shod, zastopati svojega mnenja se pa ne upajo. Kandidatura sodruga Kristana je bila z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta in na to je predsednik zaključil Videm. V nedeljo, dne 28. aprila, se je vršil v gostilni gospe Podjet v Vidmu volilni shod. Kandidatura Miha C o b a 1 a je bila soglasno sprejeta. Veliki Obrež. Pretečeno nedeljo dne 28. aprila je vršil pri nas volilni shod. Kmetje so z navdu- šenjem pritrjevali kandidatu Mihi Cobalu. Kandidatura C o b a 1 a soglasno sprejeta, Jurklošter. V tem odleglem kraju je bil v nedeljo, 5. t. m. prvi socialno - demokratični shod. Daleč iz vasi so prišli kmetje poslušat socialistično jesedo in gostilniški prostori gospoda Grada so jili dobesedno prenapolnjeni. Sodrug Sitar je temeljito razložil nauke socializma in socialno-demokratični program, naslikal je dolgoletni boj za enako volilno pravico, kritiziral je zistem militarizma in obračunal je s tistimi, ki se delajo sedaj velike prijatelje kmetov. Omenil je, kako se je razdelilo davčni popust ll/s miliona; kmetom in kočarjem se je popustilo par vinarjev zemljiškega davka, veleposestnikom, bogatim samostanom itd. ra po 120—3600 K. To imenujejo potčm klerikalci in liberalci »pomoč za kmeta*! Od klerikalcev se ne more pričakovati, da bi nastopili proti veleposestnikom, ker so vendar nadškofje, škofje, samostani itd. sami veleposestniki. Pogostoma je glasno pritrjevanje prisililo govornika na odmor, a ko je cončal, so zadoneli burni živio-klici, namenjeni kandidatu sodrugu Cobalu, po sobah. Tudi tukaj so poslušalci izrekli upanje, da so priredi še večkrat take shode. Sežana. V petek, dne 3. maja, se je vršil tu ob dveh popoldne v gostilni »Pri zvezdi* nepričakovano lepo obiskan naš volilni shod. Za predsednika je bil izvoljen sod. Pirjevec, ki je po običajnem pozdravu dal besedo sodrugi Regentu. Le ta je v daljšem govoru raztolmačil pred vsem gospodarsko in strokovno organizacijo, med katerima se mora prve poprijeti mali kmet, druge pa delavec, ako si hočeta zboljšati sedanji svoj gospodarski in socijalni položaj. Nadalje je tolmačil potrebo politične organizacije mej omenjenimi sloji, katera mora delati na to, da bodo sedeli v državnem in v deželnih zborih ljudje, ki bodo znali varovati svobodno delo prvih organizacij in s tem tudi nadaljni razvoj delavstva in kmetijstva. Nadalje je pozival kmete in delavce, naj nikakor ne verjamejo obljubam raznih več ali manj slogarskih strank, temveč naj si vzamejo za vzgled mestno delavstvo, ki se že dolgo let bori in si je tudi priborilo mnogo pravic samo združeno v mednarodni solidarnosti pod zastavo socijalne demokracije. Da pa bode njih delo čim bolj uspešno, in ako hočejo, da bodo tudi politične njih pravice zavarovane, naj dne 14. maja oddajo svoje glasove za našega kandidata Vinka Kei molja. Odobravanje, ki je sledilo zaključku govora sodr. Regenta se je še povečalo, ko je nastopil — sodr. K er mol j. Tudi on je govoril o slabem stanju, v katerem se nahaja posebno kmet in sicer vsled prevelikih davkov, i. t. d. i. t. d. Ko je sodr. Pirjevec shod zaključil, je po dvorani zaorilo: živio, Kermolj! Trst. V nedeljo dne 5. t. m. je sklicala soci-alno-demokratična stranka tri volilne shode. — Prvega zjutraj za II. volilni okraj na Greti, kjer so govorili sodrugi Scabar, Žigon, Mihevc in drugi. Kandidatura sodr. Rajmunda Scabarja je bila sprejeta enoglasno od približno 300 navzočih, zvečine slovenskih volilcev. — Drugi shod se je vršil v ulici Molin Grande ob 3. uri popoludne, ki je bil po svoji ogromni udeležbi — udeležilo se ga je nad 4000 ljudi, med njimi skoraj polovica Slovencev — sijajna manifestacija. Govorili so sodr. Puecher in Scabar v italijanskem sodrug Petejan in Mihevc v slovenskem jeziku. Prihitel je na shod tudi človek, ki misli, da smo na njegove »svinje* že pozabili, toda slovenski delavci ga niso pustili preveč govoriti in jo je moral naglo pobrati. Kandidatura sodr. R. Scabarja je bila tudi na tem shodu enoglasno sprejela. — Tretji shod je bil na Kjadinu v gostilni »AUe tre Corone* za tretji volilni okraj; udeležilo se ga je 1000 oseb. Po govoru sodr. Ghiussija in kandidata Silvija P a g n i n i j a je bila kandidatura slednjega enoglasno sprejeta. St. Ivan. Narodnjaški shod preteklo nedeljo je imel zelo žalostno podobo. Govorili so dr. Slavik, Rybaf in drugi. Slednji ni povedal nič novega — kar pri njem ni nič novega — pač pa je blatil socialno demokracijo, naštevajoč, kakšne plače imajo njeni voditelji. Od socialne demokracije je govoril sodrug Petejan, ki je glede Rybaievih izvajanj dejal, da ga je sram na taka nizka obrekovanja odgovarjati. Navzočih je bilo kakih 120 oseb, med njimi polovica sodrugov, ki so zahtevali, da se poskusi protiglasovanja, v kar pa narodnjaki iz umljivih razlogov niso privolili. Po zaključitvi je močno zadonela mednarodna in delavska pesem. — Shod naznanja bližajoči se konec narodnjaškega vpliva v okolici ; slaba kupčija za tržaško rodo-ljubje! Dopisi. Laški trg. Roševa smola in klerikalna surovost. Za danes 5. t. m. je sklical Roš v Št. Rupret pri Laškem volilni shod. Kočijaž delniške družbe je peljal gospode Roša, Karlovška, Kramarja in Ro-ševega sina na zborovanje. Klerikalci so jih počakali in spodili kočijaža, nekaj jih je bežalo v hosto od zborovalne sobe, Roš in Karlovšek pa sta se zaprla v neko sobo, da jih klerikalci niso pobili. Mi nismo pristaši Roša in se nam ne gre, da ga zagovarjamo, ali take surovosti, kakor jo uganjajo klerikalci, obsojamo z vso odločnostjo. Povemo jim le eno, surovost ne bode zmagala, ljudstvo vas bode spoznalo in dalo surovosti vaše stranke 14. maja odgovor z glasovnicami, ki bojo odgovorile. ‘ da je odklenkalo vsem, ki so v štajerski slogi zatirali nižje sloje. Volili bomo socialno -demokratično. Najnovejše vesti. Dnnaj, 7. maja. Pri jusličnem ministrstvu so se začela posvetovanja o ngčrtu novega kazenskega zakona, ki bodo trajala 8 dni. Minister ilein je povabil več višjih državnih pravdnikov, vseučiliških profesorjev ter odvetnikov. Dtmaj, 7. maja. VVekcrle je imel sestanek z Beckom in pozneje z Aehrcnthalom. Avstrijski ministri pojdejo po volitvah v Budimpešto, da se nadaljujejo nagodbena pogajanja. Dnnaj, 7. maja. Na današnji avdijenci je cesar obljubil Wekerlu, da pride junija v Budimpešto. Tam bodo velike slavnosti zaradi jubileja kronanja. Dnnaj, 7. maja. Danes je cesar sprejel grofa Khuen Hedervaryja v avdijenci. Berlin, 7. maja. K a e m p f je zopet izvoljen za zborničnega predsednika. Socialni demokrat Dretz je soglašal, da se razširi kanal med severnim in vzhodnim morjem, predlaga pa, naj se delavce dobro plača. Berlin, 7. maja. Državni zbor je odkazal d o-datni proračun komisiji, proračun osebuje vsoto za enkratni priboljšek nižjim in srednjim uradnikom, katerih plača ne presega 3000, oz. 4200 mark v znesku 100, oz. 150 mark. — Pii železniškem proračunu je min. Breitenbach opravičeval vladno stališče nasproti železničarskim organizacijam, soc. dem. Emmel pa je zahteval skrajšanje službenega časa za železniške uradnike in popolno koalicijsko svobodo, na kar je bil proračun železniški kakor tudi mornariški sprejet. Dortmnnd, 7. maja. Tukaj se je včeraj začel občni zbor zveze nemških rudarjev, ki bi se bil vršil v Bochumu, kjer pa rudarji niso dobili prikladnega lokala. Brnselj, 7. maja. Današnja seja zbornice, na kateri so bili novi ministri, je bila tako burna, da jo je moral predsednik pretrgati. Pariz, 7. maja, Grof Leon de Montesquiou, ki mu je vojni minister soglasno z ministrskim svetom odvzel za eno leto rang rezervnega poročnika, ker je podpisal vojnega ministra žalečo izjavo rojalistične »Action frangaise*, sklicuje protestni shod rezervnih častnikov. Pariz, 7. maja. V Sainl-Nabordu se je vrši velikanski shod viničarjev, ki se ga je udeležilo do 15.000 oseb. Shod se je pečal s slabim gmotnim položajem viničarjev; zagrozili so da ustavijo plačevanje davkov in da nehajo z delom. London, 7. maja. V Lahore so se dogodili veliki nemiri proti tujcem, ki so jih aranžirali dijaki domačini. Peterburg, 7. maja. Car je pritrdil zakonskemu načrtu o rekrutnem kontingentu, ki sta ga sprejela duma in drž. svet. Število dovoljenih novi lcffv znaša 462.950. Tokio. 7. maja. Rusko-japonska trgovska in ribarska pogodba je sklenjena. Malino, 7. maja. Danska vlada je podelila 180 ruskim socialnim demokratom, da putujejo preko Danske na Angleško, kjer nameravajo prirediti kongres. po zaključku lista. Uradniki jnžne in državne železnice so imeli včeraj zvečer v gostilni gospoda Pavška v Vodmatu zaupen shod, kamor so povabili tudi liberalnega kandidata g. Hribarja, za katerega glasovati se je shod enoglasno izrekel. Ne da bi hoteli komu odrekati svobodo, da glasuje za tega ali onega kandidata, bodi povedano zlasti uradnikom južne železnice, ki se nahajajo v plačilnem gibanju in ki reflektirajo na pomoč delavskih organizacij, da si bodo organizovani železničarji stokrat premislili, iti po kostanj v žrjavico za ljudi, ki v gospodarskem boju iščejo njihpve pomoči, v politiki, ki je le sredstvo do zboljšanja materijalnega položaja, pa jih prezirajo. Iz okolice kakor iz mesta se nam poroča, da posamezni žel. uradniki zelo strastno agitirajo proti kandidatu železničarja sodrugu Petriču in sodrugu E. Kristanu. Za posledice takega ravnanja bodo gospodje samim sebi odgovarjali in jim v tem pokličemo v spomin besedo, ki jih jo na predzadnjem občnem zboru žel. uradnikov izgovoril g. Štifin: »Danes potrebujemo mi druge (de-lavcel), drugikrat bodo padrugi nas!* Potem se bodo žel. delavci tudi ravnali in to naj si prizadeti gospodje zapišejo v album! Koncert »Glasbene Matice*: Verdijev Re-qniem. — Vspeh prvega koncerta je bil popoln. Velika dvorana v »Unionu* je bila natlačeno polna. Solisti so bili dobro disponirani, zbor pa je bil tako imeniten, da ga pač nobeno avstrijsko provincialno mesto nima enakega. — Obširnejši referat o koncertih prinesemo pozneje. s A Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije 4 v, po pošti 8 v. =:::. Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. = Tiskarna It. Pr. Lampret Kranj :: Gorenjsko :: Kranj it- I se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnoyqjšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje naj večja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkulaije, reklamne liste, lepake’ opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednico, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste vignete l.t.d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno! V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi* pomnoženi izdaji Novi državnozborski volilni red. Sodtmi, somiSlieniKl! KaVarne in brivnice, Ki« h na razpolago Vah g..-* »Rde« prapor"! Izšla je v založbi časopisa «Naprej» v Idriji I. knjiga 0 katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin. 'S* Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej*. rganizacijam in delavskim čitalnicam, pos. sodrngom ki se zanimajo za največjo avstrijsko žensko organizacijo tobačnih delavk in delavcev, se priporoča v naročbo slov. strokovni list »Tobačni delavec" ki izhaja vsak prvi torek v meseca ter stane za celo leto 1 K 20 vin. Naroča se pri upravništvu »Tobačnega d e 1 a v c a“, Dunaj V/I2, Schmalzhofgasse 17. Organizacije, sodrngi, pozor! Povodom bližajočih se državnozborskih volitev je v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalni odbor založil krasne umetniške razglednice ■Trrr- v barvotisku rrr-............ predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi. Cena 50 izvodom 3 K 25 v „ 100 ,, 5 „ 75 ,, ,, 500 ,, 23 „ 75 ,, ,, 1000 „ 40 „ ,, Posamezni komadi po Min. Naroča se jih pri upravništvn »Rdečega Prapora" proti plačilu, oz. poštnu. povzetju. Sodrngi, sezite pridno poteh razglednicah! »Rdeči Prapor11 'T* Sl',2 v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Picliler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jeaenloei Jakob Mesar štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojano: Močnik, tobakarna — Gorloai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Reka i Ri-cardo Camera, Gorso 16. Vttka nooaredDa is poiatitek je kanlvo. Edino pravi Jo Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 4 62-34 THerrmo ceitlloHIHo aizllo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. To dvo domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila se naj naslovljajo na: Eb H^OljOL/C tlllCC St. 12 avoje uovovarjeno,priznano tt » i- i * tort iaborno pivo v sodcih in steklenicah.'-—---——. Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. in njguvoriji urednik K ran Bar tl. Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju. •vil/////« tP i/CCJ Materi .ielijo dobro, po ceni in xttmesljiv