fofcui . - ^IaČ-Do » gOlOVIlL
m 3&
W§jk i
te£ Kiastiito '
Maribor, sreda 2 Sunuara 1935
Slev. 1
t v
Leio vOlf (XvI
. ,j .• jam
ORSKI
STM
J1' Cena 1 Din
44997
44997
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja meseCno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostovljon na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani i Poštni čekovni račun št. 11.406
99
JUTRA
99
Sf?R"a
Vse tisto, kar se je v zadnjem času dodajalo ob vzhodnoafriškem kotu in tam okoli, je bilo tudi za informirane kroge ovito v skrivnostno kopreno. Sfinga. Danes ie ta Sfinga razgnana. Vse je postalo tam spodaj jasno:	polovica poti
med naselbinama Ualuala in Ado se je spremenila v pokopališče. Trupla ubitih in postreljenih vojščakov. Italijansko časopisje je pognalo v svet hreščeče vzklike zmagoslavja. Med vrsticami razbiraš bridke občutke, ki jih zbujajo aduanski in oaporetski spomini. Etiopijci so hrabri ljudje. Do popolnega uničenja zmleti italijanski general Baratieri je to odliko etiopskega redu v februarju 1. 1896. grenko preizkusih In sedaj je kaša ponovno zavrela. Vsy je prišlo na dan, kar je etiop ski rod snoval in pripravljal skupno s podjetnimi in neustrašenimi sinovi zemlje smehljaja, Japonci. Kaj ima rumeno pleme tukaj iskati? Italiji gredo stare predpravice v pogledu njenega kolonialnega imperializma. S porazi se navadno takšne predpravice ne pridobivajo. Pri Italijanih je drugače. Zato so pohiteli, dokler je čas, in podtaknili gorečo svečo...
Pred dvema letoma so se iz bogate Etiopije, ki je od strani Evrope doživljala huda razočaranja, pričele presti nove niti. Japonci so iz Adena pričeli plasirati na abesinskih tržiščih svoje cenene porcelanske in tekstilne izdelke. Evropski interesenti so mahoma začutili nevarno konkurenco. Tako se je pričelo. Prva etapa. Abesir.ci izvažali kavo in kože, kolikor so hoteli. Za Japonce so bile še tako velike množine nezadostne.
V Tokiu se je’ pred dvema letoma nastanil v najlepšem hotelu odličen tujec, ]>o zunanjosti tipičen Abesinec. čim je zapustil Tokio, je že brnela v Rim vest, da je bil v Tokiu etiopski zunanji minister Blatin-Geta Perog. ki je z merodajnimi japonskimi činitelji sklenil važen do govor, v smislu katerega se japonskim kolonizatorjem prepušča impozanten kompleks plodne zemlje v naselitvene in kolonizatorične namene. To je bila druga etapa:	japonskemu	življu so se na
široko odprla vrata v bogato in prostrano etiopsko ozemlje. Med evropskimi velesilami, zlasti v Rimu. je završalo. Vodilni ljudje so pozabili, da tli v Etiopijcu mržnia do Evrope. Na apeninskem polotoku so sicer to dobro vedeli za to sovraštvo, niso pa slutili, da bi se mogla rumena nevarnost vgnezdlti prav v tem kotu.
Nedolgo zatem so se usidrali v Addis Abcbi prvi japonski naseljenci. Odličen japonski državnik se je pojavil na abesinskih tleh in osebno dajal pobude v zadevali Holonizatorične penetracije. V Tokio so prispela prva naročila strojev in orožja. Tak m ;a orožja japonskega izvora je: na omenjenem pokopališču med k Tu::!-.'m in Ado na kupe. Japonci naj bi gradili Abesincem letališča, japonski u-radnik naj bi v teku nekaj let spodrinil zasovražene Evropce. Etiopska politična, gospodarska in duhovna neodvisnost naj bi dobila v neki japonski inteligenčni umi plasti svoje oporišče in jamstvo. In četudi ta nadplast vlada. To vladstvo je kakor sladka pijača v primeri s pelina-sto grenkobo evropske oblastiželjnosti in pohlepnosti. Tako sodi Etiopija.
Na sporedu je še svojevrstna ofenziva. To naj bi bila tretja etapa v formaciji ja-pcusl- o-edapskega prijateljskega bloka. V vrstah novega gibanja -Mladih Abe-sincev«, ki jih vodi sin abesinskega zunanjega ministra, se je norodila misel o mešanih porokah med inteligentnimi in vztrajnimi Japonci- ter zdravimi in žilavimi Abesir.kami. Iz te sistematično izpeljane akcije naj bi vzniknil nov, mlad
Tero tisti pripravljajo nova akcije
UstangvHanfe novega fateorlšša na Madžarskem — Ivica Frank m l*larko Došen nova voelitella — Major Timev inštruktor — (Jloga Avstrije
PARIZ, 2. januarja. Po ženevski resoluciji, katero je podpisala tudi Madžarska sama (čeprav vodena po roki italijanskega delegata barona Aloisia), je odpotoval na Madžarsko višji svetnik francoske policije Bar-thelot, da izpolni podatke preiskave o delu in gibanju policistov. Da mu madžarska oblastva »olajšajo« delo, so odstranile vse teroriste iz njihovih dotedanjih bivališč, jih poslale deloma v Avstrijo, ali preko Avstrije v Italijo ter zabrisale za njimi vse sledove. Vendar del teroristov ni hotel zapustiti Madžarske Ln sta med njimi tudi Perčec in Servaci. Zaradi tega so madžarska oblastva razselila te teroriste in jih skrila po raznih oddalje-
nih in osamljenih krajih, vendar pa tako, da moreta Perčec in Servaci nemoteno sprejemati svoje prijatelje in sodelavce. Tako ie Perčeca te dni obiskal celo Sarkotič. Po zelo točnih informacijah, dobljenih iz najzaupl.3-vejšega vira, je sedaj na Madžarskem še okoli 50 teroristov. Njihova voditelja sta sicer Perčec in Servaci. vendar sta začasno vodstvo prevzela Ivica Frank in Marko Došen, da se prvima dvema ni treba preveč ekspo-nirati. Janka pusta je popolnoma likvidirana in ie likvidacijo izvršil stotnik Metzger, ki je zamenjal prejšnjega obmejnega poveljnika stotnika Pi-rosa; toda te dni bodo teroristi zopet zbrani na nekem drugem veleposestvu,
kjer bodo nadaljevali svoje prejšnje delo, to se pravi, pouk o izvrševanju atentatov in drugih terorističnih dejanj. Ker je prejšnji inštruktor, morilec kralja Aleksandra in Barthouja, mrtev, so si teroristi najeli novega inštruktorja, bivšega bolgarskega majorja Timeva, ki je že prispel na Madžarsko. Nove teroristične akcije pripravljajo baje že za mesec januar. Da je delo teroristov lažje, izrablja Budimpešta prijateljstvo z Avstrijo, kamor sklicujejo teroristi tajne sestanke, da bi tako še bolj zabrisali sled za seboj. V zadnjem času se sestajajo v Gradcu pod direktno zaščito i'1 varstvom avstrijskih oblastev.
im al ooide, n« p®.'#-!
V PARIZU ŠTEJEJO GUMBE. V ZADNJEM TRENUTKU ŠE VEDNO MOŽNOST POTOVANJA V RIM.
PARIZ, 2. januarja. Tekom pondelj-’ dalje razvijale. V zvezi s to sejo se ka in včerajšnjega dne se je naglasa- j je razširila govorica, da ni izključeno, lo, da bi se utegnil med Parizom in,da bo Laval že drevi vendarle odpoto Rimom vendarle še doseči sporazum v toliko, da bi Laval mogel v četrtek odpotovati v Rim, kar se pa očito ni zgodilo. Po tem se zdi, da je Lavalo-vo potovanje v začetku januarja docela izključeno in bi pozneje lahko obiskal Rim v najboljšem primeru šele začetkom februarja. Obenem se zatrjuje, da postajajo težkoče za sporazum med Francijo in Italijo vsak dan večje. Vsi francoski listi soglasno poročajo, da se pogajanja niso premaknila z mrtvega tira. Nekateri listi zatrjujejo, da je nesporazuma kriva Nem čija, drugi pa dolže Italijo, ker noče sprejeti francoskih predlogov glede srednje Evrope. »Petit Parisien« objavlja vest iz Londona, po kateri je Nemčija sporočila Italiji, da ne namerava podpisati nobenega pakta, ki bi garantiral neodvisnost Avstrije. Nemški poslanik vo,n Hassel je obiskal Mussolinija ter mu izjavil, da smatra Nemčija pristanek Italije na pakt o garanciji neodvisnosti Avstrije kot izrazito protinemško gesto. »Echo de Pariš« pa zlasti opozarja na potrebo premišljenosti in naglasa, da ne sme Francija stariti ničesar, kar bi škodovalo njenim zaveznikom.
PARIZ, 2. januarja. Danes ob 11. uri se je sestal v zunanjem ministrstvu ministrski svet. na katerega seji je stavil Laval vprašanje, ali naj kljub temu, da Mussolini še ni izrekel končne potrebne besede, odpotuje v Rim ali ne? Od sklepa te seje pa bo zato vse odvisno, kako se bodo zadeve na-
rod, ki naj bi spajal v sebi japonsko nadarjenost in energijo ter abesinsko hrabrost in življenjskost. Ta rod naj bi iztisnil slednjega Evropca iz Abesinije. Poroka med abesinskim princem Lidsch Ayalem in japonsko princeso Masakonaj bi tej rasno-bioloSki ofenzivi dala afirmacijo! Rim se je tega zbal in pravočasno preprečil. Ne more pa zavreti vsega tiste ga, kar ima priti v posledkih te izrazite protievropske politike.
V svežem spominu so slavospevi, ki so jih italijanski časniki še pred tremi, štirimi leti peli japonskemu narodu ter nje-
val v Rim. Po poročilih iz Rima, je Mussolin pripravljen sprejeti kolonialni sporazum, dočim želi, da se reševanje evropskih zadev odgodi. V Parizu za tako rešitev seveda niso .navdušeni. Mussolini bi rad dosegel čim več, da bi mogel zmagovalno sto piti pred veliki fašistični svet. Na sporazumu je pa tudi Anglija zainteresirana zaradi pomorske konference. Mussolini je baje tudi pripravljen podati izjavo o jugoslovanskem teritorialnem edinstvu.
Prorašurs prestolnice
BEOGRAD, 2. januarja. Beograjska občina je izdelala načrt novega proračuna, ki obsega iniino Beograda tudi vse k njemu priključene dele, kakor Zemun itd. Novi i>roračun predvideva 313,569.440 Din izdatkov, napram 331 milijonom lanskega proračuna. Redni dohodki so določeni na 317.198.707 Din. Razlika v korist aktiv znaša 3,602.267 Din. Poleg proračuna so izdelane tudi razne pooblastitve in odredbe, ki določajo, da se do uveljavljenja novega statuta ne smejo izvršiti nobene razvrstitve in nobena napre dovanja mestnih in občinskih uslužbencev.
Velifti faš^sti^a! svet
RIM, 2. januarja. Za 30. t. m. je sklical Mussolini k seji veliki fašistični svet v palačo Venezia. Zatrjuje se, da bo ta seja velike važnosti, ker se bodo napravili pomembni sklepi glede direktiv italijanske zunanje politike.
govim odlikam in sposobnostim. Precej dolgo je tega, ko so ta prepevanja čisto utihnila. Po nastopu fašističnega vlad-stva v Italiji so Japonske prekanjeni sinovi pridno posečali apeninski polotok in se opazujoč učili. Česar so se mogli naučiti, imajo že za seboj. Več ne potrebujejo. Japonski božjepotniki so izostali. Siiuga je razgnana. Obzorje se je zjasnilo, čistega vina je dovolj natočenega. Lisjak bi rad lisjaka nadlisjačil. Ko se bosta Italijan in Etiopec pošteno premikastila, se bo tretji iz ozadja smehljal. To bo Japonec ...	-ec.
Znano je, da je naloga velikega fašističnega sveta kot vrhovnega foruma, kontrolirati direktive zunanje politike in dajati vladi vse važnejše iniciative.
Vesela vesi za avtomobiliste
BEOGRAD, 2. januarja. Na Silvestrovo je avtomobilskemu klubu izjavil podpredsednik dr. Velizar Jankovič članom kluba, da je finančni minister sklenil, da bodo lastniki avtomobilov od 1. januarja do 1. aprila letos plačali le četrtino takse za luksuzne in tovorne avtomobile od 1. aprila dalje pa bo na podlagi novega finančnega zakona določeno, da se vsi o-sebni in tovorni avtomobili osvobode takse, namesto tega se bo pa pobirala trošarina na bencin.
NIKOLA UZUNOVIČ ODSTOPIL.
BEOGRAD, 2. januarja. Bivši ministrski predsednik in predsednik Kluba poslancev JNS g. Nikola Uzuuo-vie je odložil mesto predsednika kluba. Seja kluba, ki bi morala biti jutri, je preložena na poznejši čas.
KOMUNISTI HOTELI UGRABITI ROOSEVELTA.
WASHINGTON, 2. januarja. Preiskovalni kongresni odbor je odkril novo senzacijo, da so komunisti pripravljali ugrabitev predsednika Roosevelta.
ALBANIJA ZANIKA.
'URANA, 2. januarja. Albanska tiskovna agencija odločno zanika vse po evropskem tisku razširjene vesti o nemirih in vstajah v Albaniji in zatrjuje, da so popolnoma izmišljene.
TROCKI.! NI NIC KRIV.
PARIZ, 2. januarja. »Havas« poroda, da je bivši sovjetski komisar Troc-. kij izjavil, da ni v prav nobeni zvezi z umorom Kirova. Dejal je, da se je j vse svoje življenje boril proti indivi-
dualnemu terorju.
KONEC 325 LET STAREGA LISTA.
BERLIN, 2. januarja. Najstarejši nemški list »Munchcn-Augsburger Abendzeitung«, ki je bil ustanovljen leta 1609 in je lani slavil 3251etnico svojega izhajanja, je 31. decembra pre nehal izhajati. V zadnjem času je bil glasilo katoličanov.
KOS ČISTEGA ZLATA.
MOSKVA, 2. januarja. Pri Olhovi \ Baškiriji, so našli rudarji kos čistega zlata, kateri je težak 3.228 gramov
Dnevne vesli
Mariborska gimnazija obdarovala OBmelne solarije v Gradišču
Obiskovalci Kubanskega gotovo poznajo raztreseno obmejno vas Gradišče, ki leži v tnali dolinici med Kaplo in Sv. Duhom. CMD bo postavila morda že letos tam prepotrebno novo šolo dvoraz-rednieo, kajti sedanji prostor v najeti hiši za 74 šolarjev že davno ni več primeren. O potrebah Gradišča in ostale meje •se je že često govorilo in pisalo, storilo pa zelo malo.
Gradiški šolski upravitelj gosp. Jožko Turk, ki je v vsakem oziru agilen narodni delavec na meji, je ob koncu preteklega leta pokrenil akcijo za šolarsko bo žičnico in se je v ta namen obrnil na razne naslove, odzvale pa so se kr. banska uprava v Ljubljani, CMD in mariborska klasična gimnazija. Prvi dve sta poslali blaga za obleke, gimnazija je pa
zbrala in poslala Gradiščancem več oblek, čevljev, blaga, šolskih potrebščin, igrač ter potic in sladčic. Ker pa je zaradi o-bupnih prometnih razmer vse to prispelo v Gradišče prepozno, je bila gradiščanska mladina obdarovana šele na Sveti dan popoldne. Razdelitvi daril je prisostvovalo tudi mnogo staršev.
Po razdelitvi je imel g. šolski upravitelj govor, v katerem je navedel darovalce in se jim v imenu vseh obdarovanih prisrčno zahvalil. Zlasti se je pa zahvalil ravnatelju klasične gimnazije gosp. Mastnaku, vsemu profesorskemu zboru ter vsem dijakom in dijakinjam, ki so darove darovali ali zbrali. Hvaležna gradiščanska mladina svojih dobrotnikov ne bo pozabila.
Ogromno delo kriminalnega oddelka mariborske policije
V kriminalni razvidnici je bilo lani rešenih 3.189 spisov. Zasledovanih je bilo 9.500 zločincev težjega in lažjega kalibra. Odgnana, izgnana in z eskorto odpravljena pa je bila 1.801 oseba. Tudi je policija izgnala iz mesta skupno 411 postopačev in delamrznežev. Ukradenih je bilo lani na mestnem področju 491 koles. Pomnožila pa se je kriminalna razvidnica v lanskem letu za 2.878 novih pol. alfabetih kartotek pa se je naložilo čez 12.000. Zaradi spionaže so bile aretirane lani 3 osebe, zaradi kršitve zakona o zaščiti države 16, zaradi raznih kaznivih dejanj iz 15 poglavja kazenskega zakona 614, zaradi težke telesne poškodbe 2, zaradi posilstva 4, zaradi razžaljenja službujočih organov 4, zaradi tatvine 515, zaradi u-taje 46. zaradi prevare 53. zaradi raznih drugih deliktov pa 115 oseb.
Bilanca Silvestrove noči
Letošnji Silvester ni poznal krize. Že dolgo let niso Mariborčani tako veselo i:i v takem razpoloženju ter s tolikim optimizmom stopili v novo leto. kakor letos. Ni bilo v Mariboru sicer nobene večje silvestrove prireditve, kakor prejšnja leta, vendar pa lahko mirno trdimo, da je ves Maribor pričakoval prihod novega leta po kavarnah, restavracijah in gostilnah, kjer je bilo živahno vse do ranega jutra. Ljudje se niso zmenili za napoved policijske ure iti imajo zato na policiji zabeleženih več prijav prekoračenja. Lastniki lokalov niso mogli odpraviti svojih gostov, ki so ob vinu in pesmi pozabili na vse skrbi in težave starega leta; Opravičeno lahko zato trdimo, da je bilanca Silvestrove noči zadovoljiva, kakor že dolgo ni bila. Z njo so v prvi vrsti zadovoljni kavarnarji iti gostilničarji. Vso noč je bilo v mestu, pa tudi v okolici živahno vrvenje. V gručah so hodili ljudje od 'okala do lokala, ki so bili vsi nabito polni in ni bilo prostora v nobenem boljšem lokalu več. Težko je ugotoviti, kje je kdo silvestroval, ker posamezna društva in korporacije niso pri redila običajnih Silvestrovih večerov. Lokali, v katerih je bil spored, so bili nabito polni do belega dne. Vsepovsod je bilo opaziti nenavadno razpoloženje in po tem sodeč pričakujejo Mariborčani, da jim bo novo leto prineslo več sreče in zadovoljstva.
Promocija. Na graški univerzi je bil pred Božičem promoviran za doktorja vsega zdravilstva predsednik Jugoslovanskega akademskega društva »Triglav«, g. Stanko Pogrujc iz Ptuja, sin pokojnega šolskega upravitelja na Hajdini, g. Alojza Pogrujca. Naše iskrene čestitke!
»Službeni list dravske banovine« objavlja v lanski 105 številki: Uredbo o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju občinske trošarine na vino in žganje; uredbo o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi; uredbo o olajšavah glede izterjave povračila škode, povzročene z gozdnimi kaznjivimi dejanji v državnih gozdovih; odredbo o ukinitvi zapornic'na cestnih
prehodili; nadalje naredbo o obveznem nedeljskem počitku brivskih, frizerskih in obrtnih obratovalnic za negovanje telesa; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz ‘Službenih novin«.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice,
»Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani objavlja v lanski 24 številki: članek posvečen banu Dragu Marušiču zii njegovo 50-letnico; Steskovo razpravo o organizaciji državne uprave v pokrajini in okraju; Pipove naloge in cilje uradniških visokih šol, oziroma upravnih akademij; uredbo o občinskih uslužbencih, poročila iz županske zveze, razna vprašanja in odgovore ter razsodbe u-pravnega sodišča v Celju.
Zanimiva številka. Banovinska Splošna bolnišnica v Mariboru je lani nudila pomoč 11.000 bolnikom, ki so jih pripeljali z dežele in mesta. Zadnja leta se je mariborska bolnišnica precej spopolnib, pričakovati pa ,:c. da bodo realizirani še vsi ostali načrti, ker je nujno potrebno, da dobi Maribor in njegovo veliko zaledje moderno in duhu časa odgovarjajočo bolnišnico.
Razpored zgradfrine, pridobnine in davka na poslovni premet. Razpored zgradarine. pridobnine in davka na poslovni promet za lansko leto je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za Maribor in okolico v sobi štev. 15 od današnjega dne do vštetega 9. t. m. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo dav eni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim sc bodo lahko pritožili.
Magistralna uprava v luči števiik. Lani je imel mestni občinski svet 4 redne in i izredno sejo. Ko je stopil v veljavo novi zakon o mestnih občinah, pa je imel novi mestni svet 3 redne seje, ocl teh jc bila 1 žalna za blagopokojnim kraljem. Občinski svet je na svojih sejah soglasno rešil 600 aktov. Upravni odbor je imel do 5. oktobra lanskega leta 2S sej, ki so bile vse soglasno sklepčne. Mestni svet je imel 14 sej in jc do uveljavljenja novega zakona o mestnih občinah, ko jc u-gasnila njegova funkcija, tešil 89,3 spiso*. Vsi oddelki inagistratne uprave pa so rešili lani nad 35A;00 raznih spisov.
Za sanacijo mariborske Mestne hranilnice. V mariborskem gospodarskem življenju se zlasti občuti kriza Mestne hia-nilnice, ki bi morala biti v teh časih pravi regulator notranjega denarnega tiga. Tej nalogi pa posojilnica ni kos, ker les skrajnim naporom izpolnjuje svoje obveznosti. Vloge so od 131 milijonov Din od leta 1931 padle na 90 milijonov, hipotečna odplačila pa so malenkostna. Mariborski gospodarski krogi so pokrenili akcijo, naj bi mestna občina nekaj storila za sanacijo svoje hranilnice. Mestna občina mariborska, ki dolguje Mestni hranilnici 32 milijonov dinarjev, naj bi vrnila vsaj polovico dolga in najela dolgoročno posojilo. Prav tako pa naj bi se ! vse naložbe in vsi depoziti mes.tne obči ne naložili pri Mestni hranilnici.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Jose-iova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrup-ljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Čajanko priredi 6. januarja 1935. od 18. do 24. ure v mali dvorani »Uniona« Pomočniški odbor združenja trgovcev y Mariboru.
Sokolsko društvo Maribor - matica.
Redna odborova seja bo v četrtek 3. tm. Ob 20. uri v društveni soli v: Narodnem domu. Zdravo!
Pisarniške potrebščine v največji izberi in po solidnih cenah dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Trgovske in predpisne knjige, karbon in prepisni papir v vseh kakovostih pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Božičnica v Krčevini. Vršila sc je dne 12. dec. ob 11. uri v šoli pred zastopniki občinske uprave Košaki, vpričo zastopnikov Rdečega križa, celokupnega učiteljstva in okroglo 420 šolskih otrok. Spored je obsegal pozdravni nagovor, božične deklamacije, prizore in pesmi, giavni točki pa sta bili čitanje seznama dobrotnikov in razdelitev obleke in obuvala 185 ubogim učencem. — Razdelili smo do takrat: 60 parov čevljev, 32 sukenj, 46 hlač, 50 dekliških oblek, 11 srajc in 20 parov nogavic. Obdarovani otroci so ljubim dobrotnikom izrekli hvalo. — S tem pa še naša. »božičnica« ni zaključena! Tik pred prazniki smo prejeli še nekaj usnja, hlačcvinc, blaga za dekliške obleke in perilo, a tudi v gotovini še nam blaga srca vedno nekaj darujejo. Saj pa je šc potrebno, da bomo mogli kriti vse stroške, ki bodo znašali 10 do 11.000 Din; mimo 185 obdarovanih otrok jih še lepo število ubogih čaka. da pridejo v poštev prihodnje dneve. Imamo pač mnogo viničarjev, delavcev in »ofrov«, ki nimajo često niti za sol! — Prav izdatno pomoč v gotovini so nam naklonili: obč. odbor Rdečega križa, občinska uprava Košaki, kraj. šol. odbor, naša velika dobrotnica gospa Ida Sticklcrjeva (»jurja«), pogrebno društvo v Krčevini, CMD v Ljubljani, mnogi po 100' Din, drti gi zopet pod to zaokroženo številko, — vsak po svoji moči in dobri volji. V blagu pa so podprli: predvsem izdatno kr. banska uprava, g. Pirich, g. Berg, gosp. Freund, g. Hutter, g. Rosner, Doctor in drug, Ehrlich, tvrdka Ludvik Franz, dr. Glančnifc. Mestna hranilnica, g. Hartin-ger. ga. Podliesnig, ga. Šegula, ga. Berdajs i. dr. — Iskrena hvala vsem darovalcem, prav tako gg. trgovcem iti trgov kam, ki so po vrli gospej Veberjevi poslali za srečolov 31. dec. v gostilni Be-ranič v prid ubogim učencem dobitke. — Šolski upravitelj Cvetko sc Vam vsem iskreno zahvaljuje in Vam kliče':	Bodi
am novo leto v vsakem oziru srečno!
Likovnim umetnikom. Podpisano društvo vabi vse slovenske umetnike, da se udeleže umetnostne razstave, ki je projektirana od 15. maja do 15. junija 1935 v Ljubljani. Prireditev je mišljena za v bodoče kot stalna letna revija celokupne naše umetnostne tvorbe; važna jeza obnovitev stikov z javnostjo, ki čimdalje bolj izgublja pregledne slike o naši produkciji ter jo vidi le še cepljeno po manjših razstavah; važna je ta revija tudi za nas same, ki se že leta nismo pomerili ■nno ob rami: važna jc tudi zato, ker žele javile uprave, zaradi boljše regulacije nakupov izbirati umetnine predvsem ut preglednih umetniških razstavah. — Podpisano društvo bo vodilo le administrativno stran razstave; vposlaiia dela bo presojala žirija, obstoječa iz umetnikov in neumetnikov.	in	jo volijo	raz-
stavljalci sami. Kdor	se	namerava	raz-
stave udeležiti, naj udeležbo javi Društvu likovnih umetnikov, Ljubljana, Pod Turnom 5, najkasneje do	20.	januarja;	v	prijavi naj vsak navede	5 imen oseb,	ki jih
smatra za najprimernejše jurorje; osebe z večino glasov bodo člani ocenjevalne komisije. Število eksponentov za posameznika ho določeno po obsegu prijav, pravtako druge tehnične podrobnosti.
§*Iar©cš?i@ giecBaliSče
REPERTOAR.
Sreda, 2. januarja: Zaprto.
Četrtek, 3. januarja ob 20. uri: »Žalujoči
ostali«. Red B. Znižane cene.
Petek, 4. januarja: Zaprto.
Nušičevo uspelo satirično komedijo »Žalujoči ostali« ponove v četrtek 3. tm. za red B. Vedri humor in številne komične situacije delajo to najnovejše Nušičevo delo izredno zabavno iti izvabljajo vedno salve smeha. Pri tej predstavi" ve Ijajo znižane cene.
Stolzova opereta »Izgubljeni valček«.
(Dve srci v tričetrtinskem taktu) je pri vseh dosedanjih uprizoritvah napolnila gledališče do zadnjega kotička ter bo nedvomno najprivlačnejša predstava letošnje operetne sezone. Abonentje reda C jo dobe to soboto.
Drama pričenja s študijem Golouhove basni za odrasle »Od zore do mraka«. Krstna predstava tega najnovejšega dela mariborskega podžupana in upoštevanega književnika bi bila morala biti že lani. pa to zaradi obolelosti igralke neke velike uloge ni bilo izvedljivo. Režira glavni režiser Jože Kovič. Zaposleni so Zsi-krajškova, Kraljeva, Starčeva, Gorinško-va, Barbičeva. Savinova, Grom, Gorinšek, P. Kovič, Nakrst. Fttrijon, Skrbinšek. Blaž in J. Kovič.	^
»Staribor«. Redni in prvi sestanek v tem letu bo jutri v četrtek 3. januarja 1935 ob 20. (8.) uri v restavraciji Narodnega doma. Predava g. sodni svetnik dr. Travner o sodobnem suženjstvu. Nadalje bo recitiral nekoliko lastnih, pesmi. — Vabljeni so vsi stariborci in njih družine.
Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek bo predaval zdravnik g. dr. Marin o raku. Dostop je dovoljen samo .odrasli ni osebam. ‘
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 3. t. m. Ob 12.15: violinski solistični koncert; 12.50: poročila; 13: čas, slavni orkestri na ploščah; 18: Narodna obrana; 18.20: smuška ura Ljubljanske zimskošportne podzveze; 18.50: plošče; 19: počitniško potovanje; 19.20: čas, jedilni, list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila; 22: vojaška godba ua ploščah.
Žalostne številke. Na področju pred-stojništva mestne policije si je lani vzelo življenje 13 oseb, in sicer 8 moških in 5 žensk. Obupance nad življenjem je pognala v smrt v pretežni večini beda, pa tudi nesrečna ljubezen je imela vmes svoje prste. Smrtno pa se je lani ponesrečilo S oseb.
Dva usodna padca. V Malečniku je pred dnevi padel s skednja 241etni hlapec Viktor Rarnpec in si zlomil desno roko. V Rošpohu pa je podobna nezgoda doletela 34-letnega delavca Antona Linharta, ki si je zlomil levo roko. Oba poškodovanca se zdravita v, mariborski bol nišnici.
Drobna policijska kronika. Včeraj na Novega leta dan se je na policiji zglasila 22-letna viničarka Frida Jenuševa in izpovedala, da je njen 25 let stari zakonski mož Ivan že pred Božičem odšel nezna-nokam od doma in se doslej še ni vrnil Iskala ga je že vsepovsod' toda zaman. Je srednje postave, bledega, suhera o-braza in oblečen v ponošeno obleko. — Trgovec z bencinom Gustav Goli s Kralja Petra trga je prijavil, da mu je te diji neznan tat ukradel z avtomobila 40(1 Din vreden reflektor.-— Zena višjega davčnega inšpektorja Hiacinta Petkova, stanujoča v Gosposki ulici, pa jc prijavila, da ji jc v noči od starega na novo leto neznan tat ukradel z dvorišča več belega perila. — Aretiran jc bil sinoči neki Anton D., ki jc osumljen, da je ukradel trSavcu Macunu nove hlače in poskusil zamenjati ponarejen stotak. Danes so ga na policiji zasliševali, vendar pa vse zanika inpra-vi, da je dobil falsifikat v neki trgovini in. da je bil trdno prepričan, da je pravi ban kovec.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal
toplomer 4.6 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 14.8 stopinjah 740.8, reduciran na ničlo pa 739; relativna vlaga 85; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo-
V Mariboru, dne 2. T. 1§35.
MarlliorsJd
»VeSernlfr« Mri.
..; zrc^Es —g timi ..
Stran 3,
Nujna prošnja slovenski javnosti
ZA NACIONALNO VZGOJO OBMEJNE KMEČKE MLADINE.
Kot kmetsko ljudstvo živimo na skrajni severni narodni in državni meji v sodnem okraju Gornje Radgone, kjer se je pred prevratom šopiril štajercijansko-bračkijanski duh. Z bolestjo v srcih in ogorčeni nad dejstvom opažamo, kako kljub temu, da smo v Jugoslaviji, po prevratu vzbujena in duhovno preroje-nje obetajoča narodna in državljanska zavednost zaradi nezadostne brižnosti poklicanih faktorjev peša in skorajda pro pada, ko zaradi naše narodne neodločnosti slovenska zemlja kos za kosom prehaja potom nakupa v last Nemcem, smo se narodno in državno zavedni ljud je odločili, da to nevarnost tuje invazije z vsemi razpoložljivimi sredstvi odvračamo.
Samopomoč smo začeli pri mladini, saj je prav ona up naše bodočnosti. Ona — to so naši kmetski fantje in naša kmet ska dekleta — mora brez izjeme preiti v novo, poglobljeno narodno in državno življenje, da bo usposobljena zavračati z uspehom smotrno nemško agresivnost v naših lepih krajih, delih Slovenskih goric. Organiziramo našo mladino, ki je zadnja leta bila večinoma prepuščena sami sebi, brez pravih voditeljev, da jo ohranimo r.a moralni višini in vzgojimo v jugoslovanskem duhu. Iz nje nam morajo zrasti odločni narodni bojevniki, čuvarji severne državne meje, ki bodo skrbeli, da bodo naši lepi kraji ob njej naseljeni z zavednimi jugoslovan skirni državljani, ne pa da bi nam jih goltal nemški maloh!
Zavedamo še globokega pomena zadnjega naročila našega blagopokojncga kralja Aleksandra I. Zedinitelja in prepričani smo, da je prav naša kmečka mla dina kot dragoceni in neizčrpni rezervar naroda in države, v prvi vrsti poklicana, da čuva Jugoslavijo. Čutili .^mo zato v sebi dolžnost, da to mladino iz kar največjega okrožja ob državni meji zberemo okoli sebe, jo vodimo po pravih potih in v nacionalno-državnem duhu vzgajamo. Vzbujati in krepiti hočemo v njej latentne sile in jo pripraviti do tega, da bo sposobna s svojo zavestjo vpii vati tudi na starejšo generaoijo, kj se še ni izlevila iz prejšnje mentalitete. Zlasti pa hočemo v naši kmečki mladini visoko dvigniti kmečko zavest; utrditi se mora v njej spoznanje, da je predvsem kmečko ljudstvo nositelj narodne in državne sile, da je uprav ono v preteklih stoletjih varovalo naš jezik in našo zem-
rabljal Sokol na Pobrežju za svoje letno telovadišče, ker je dosedanje premajhno.
ljo in da bo tako tudi v bodoče! V na- j Sledila so poročila predsednikov posameznih odsekov. Za cestni odsek je podal temeljito poročilo g. Kašman. Ceste so v splošnem v dobrem stanju. Nekatere sc še bodo razširile, kakor Jurčičeva ulica na Teznem in posule z gramozom. Gosp. Žunko je poročal o božičnem obdarovanju občinskih revežev in priporočal nove prosilce za podporo. Iz poročila predsednika stavbenega odseka g. Volka sledi, da je bilo doslej 42 gradbenih in končnih ogledov. Za personalni odsek je poročal g. Žohar o osnutku statuta za občinske uslužbence.
stavila občinska hiša in bi ga tudi upo- ] ja 1935, obakrat ob 20. uri se igra film
šili fantih in dekletih se mora vzbuditi in utrditi ponos, da so pripadniki jugoslovanskega kmečkega stanu!
Upoštevajoč navedene vidike, smo ustanovili organizacijo »Društvo kmetskih fantov in deklet pri Kapeli, pošta Slatina Radenci«. Ako pa naj program svoje narodne organizacije izvajamo v polnem obsegu, moramo neizbežno skrbeti tudi za duhovno izobrazbo mladine. V ta namen potrebujemo knjig, ki pa si jih kot novoustanovljeno društvo brez gmotnih sredstev ne moremo nabaviti. Da si torej ustanovimo potrebno knjižnico, apeliramo na slovensko javnost in nujno prosimo: Narodnjaki, ki pojmujete pomen narodno utrjene državne meje, darujte nam blagodušno knjig, ki ste jih prečitali ali jih sploh ne citate, naj so leposlovne ali znanstvene vsebine! Hvaležno sprejmemo tudi podpore v gotovini. Zahvalili se bomo darovalcem javno. V Mariboru izvolite poslati knjige gdu. Cvetku, šolskemu upravitelju v Krčevini, od drugod pa predsedniku naše organizacije na naslov:	Ivan Štuhec,
predsednik Društva kmetskih fantov in deklet pri Kapeli, pošta Slatina-Radenci.
Pfuf
Pobrežje
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša sledeče: Zaradi sestava seznama naših državljanov, bivajočih v Ptuju, ki prejemajo bodisi od kakega zavoda ali ustanove v Nemčiji kako pokojnino, rento ali kako drugo socialno podporo, se vabijo vsi prizadeti, da se zglasijo pri policij- ( skem oddelku najdalje do 15. jan. 1935. ' Poučno predavanje za trgovski in obrtni naraščaj bo v Mladiki v soboto 5. januarja. Predava prof. Alič o zgodovini Ptuja. Za to predavanje vlada že sedaj veliko zanimanje. Prihodnji dan, t. j. 6. januarja bo ogled ptujskih znamenitosti. Kino. V sredo 2. in v četrtek 3. januar-
Občinska seja. V četrtek 27. t. m. se je vršila v posebni sobi Renčljeve gostilne polnoštevilno obiskana seja občinskega odbora z zelo obširnim dnevnim redom, ki je obsegal nič manj kakor 17 točk. Ker pa so bile debate kratke in jedrnate, se je celotni spored obravnaval še precej hitro. Po čitanju in odobritvi zapisnika je sledilo poročilo župana g. Matije Volka. V poročilu omenja, da pri pregledu proračuna mestne občine mariborske ni našel nobene postavke za gradnjo mostu iz Melja na Pobrežje, dasi je občina Pobrežje obljubila primerno vsoto za izdelavo načrtov ter je na tej važni zadevi mestna občina mariborska najmanj toliko zainteresirana kakor občina Pobrežje. V primeru, da nima mestna občina nobene postavke za gradnjo mostu v svojem proračunu, tudi občina Pobrežje ne bo stavila nobene. Nadalje je poročal o zaplenjenem vinu, v sajenju spominskih lip 1. decembra, o delu odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru
I.	Zediniteliu, seji županske zveze v Ljubljani in odločbi kr. banske uprave glede nakupa zemljišča, na katerem bi se po-
»Moje hrepenenje si Til«.
Dva požara v eni noči. Preteklo soboto sta izbruhnila v Juršincih pri Sv. Lovrencu v Sl. gor. kar dva požara naenkrat, in sicer pri posestnikoma Francu Pečuhu in Martinu Janžekoviču. Imenovanima posestnikoma so zgorela gospodarska poslopja s poljskimi pridelki in z gospodarskim orodjem vred. Škoda, ki jo utrpita, znaša pri Pečuhu 15.000 Din, pri Janžekoviču pa 12.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino.
Strel iz zasede. Kakor smo poročali, so našli na Štefanovo zvečer 23-letnega posestnikovega sina Jakoba Pintarja iz Sp. Pletarja na sredi ceste mrtvega. Spočetka se je domnevalo, da je bil ustre ljen, kakor pa je sodna komisija, ki je raztelesila truplo ubitega ugotovila, je fant najbrž neprevidno ravnal z revolverjem, ko je korakal po vasi. Strelno orožje sc je sprožilo in Pintarja pri priči ubilo. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je bil strel oddan iz neposredne bližine, ker je bil trebuh popolnoma očrnel od dima. Da bi bila pri tem tuja krivda, sc dosedaj ni moglo ničesar dognati. Fanta so pokopali na pokopališču pri Sv. Lovrenc na Dr. p. Pripomni sc, da je revolver ležal poleg mrtvega trupla ir so ga domači spoznali kot njegovo last. Ker samomor domači izključujejo, je verjetno le nesreča.
Šport
Juooslavifa osvojilo balkanski pokal
KRASEN USPEH JUGOSLOVANSKE N OGOMETNE REPREZENTANCE V ATE NAH. JUGOSLAVIJA:RUMUNIJA 4:0 (2:0). BOLGARIJA:GRČIJA 2:1 (1:0).
Začetek novega leta je bil v športnem oziru naravnost odličen; osvojili snio si balkansko nogometno prvenstvo v Atenah. Letošnji turnir je bil zelo buren, pričeli smo slabo, toda končali dobro, zelo dobro. Izgubili smo proti zadnje plasiranemu lanskega turnirja, da na koncu gladko premagamo lanskega zmagovalca. Do prvega letošnjega uspeha so nam v veliki meri pripomogli Bolgari, ki so premagali onega nasprotnika, kateremu mi nismo biii kos, to so Grki. in tako smo si po petih letih, od kar tekmujemo za balkanski pokal, ki ga je darovala leta 1929 Jugoslovanska nogometna zveza, prvič priborili časten naslov balkanskega prvaka in balkanski pokal.
Pred okrog 25.000 gledalci sta se včeraj vršili v Atenah dve tekmi, in sicer Jugos!avija:Rumunija in Bolgarija :Grčija.
Jugoslavija :Rumunija 4:0 (2:0).
Tekma je bila zelo ogorčena in se jc končala s sigurno zmago naših, ki so nastopili v naslednji postavi: Culic, (Bra-tulie), Matošič, Mitrovič, Marušič. Ga-jer, Lehner, Tirnanič, Marjanovič, Toma-ševič, Petrah in Zečevih. Sodil je Grk Hazopoulos.
Bolgarija:Grčtja 2:1 (1:1).
Odlična igrdsBolgarov, ki so zasluženo premagali Grke. Zmaga Bolgarov je največ koristila Jugoslaviji. Sodil je g. Vasiljevič iz Beograda.
Tabela balkanskega nogometnega prvenstva 1934—35 je naslednja:
1. Jugoslavija	3	2	0	1	9:5	4
2. Grčija	3	l	1	1	5:5	3
3. Rumunija	3	1	1	1	5:9	3
4. Bolgarija	3	1	0	2	7:8	2
Frank F. Braun:
Hranilna knjižica
Adalbert Steiyer, pisatelj tistih kriminalnih in tako različno ocenjenih romanov, je imel v svoji delovni sobi obisk.
Jenssen je bil oblečen v višnjevo, dobro se prilegajočo obleko in je vljudno sc del na stolu, ki mu ga jc bil ponudil domačin. V ostalem je bil videti malce v zadregi. »Sprejeli ste me tako prijazno,« je odgovoril in prekinil besede kar v sredi, negjede na sintakso. Adalbert Steiyer pa jc odkimal z glavo, kar je pomenilo, da zavrača takšne ovinke. »Saj se poznava,« je hote! reči. Jenssen je prikimal in pri tem mu je obraz udaril na smeh, ki ga jc delal kar mladega.
»Dovolite, da vas spomnim na mučen dan pred štirimi tedni,« je rekel. »To je bilo tisti popoldne, ko vam je zmanjkala hranilna knjižica.«
Adalbertu Steiycrju so se razširile «ci. »Kaj veste o tem?« je vprašal.
»Tu jc vaša knjižica,« je dejal Jens Jenssen in segel v žep ter položil hranilno knjižico na mizo. Adalbert Steiyer jo je vzel v roke, jo potegnil iz ovitka m strmel v stolpce številk, zapisane v knjigi.
»Moram vam to reč do kraja razložiti,« ie nadaljeval Jenssen. »Saj ste menda že uganili, da sem bil jaz tisti, ki sem si izposodil knjižico. To je torej v redu. Bil sem tisti dan pri vas, in sicer s posebnim namenom. Hotel sem vas vprašati za štiri do pet tisoč dinarjev posojila. Ta denar mi je bil potreben za — oprostite, to zadeva samo mene. Denar mi je bil torej potreben. Kako naj pridem do njega? To je Mio tisto težko vprašanje, ki mi je neprestano rojilo po glavi. Saj veste, da človek našo vrste nima
kredita! Tako sem se spomnil, da bi mi prav vi utegnili dati primeren nasvet.
Stopil sem v vaš vrt in videl, da je okno odprto. Saj se poznava, gospod Steiyer, zato ni treba, da bi vam pravil, kako sem prišel v hišo. Vas ni bilo v sobi, mislim tudi, da jc niste bili zapustili dolgo pred mojim prihodom. Vaša jopica, ki jo imate na sebi, ko greste na utico in ki ste jo bili zamenjali za domač jopič, je ležala na zofi. Ogledal sem si denarnico, ki jc bila v žepu. Nič posebne ga, samo 60 Din je bilo v njej. Ta vsota se mi pač ni zdela vredna pozornosti. Namenil sem se, da vas počakam, tedaj-ci pa sem opazil ključe v miznici.
Kako ste mogli hraniti hranilno knjižico v odprtem zgornjem predalu? Tega si nisem mogel razložiti. Izkoristil sem torej ugodno priliko in se polastil knjižice. Devet tisoč dinarjev, to je bilo že nekaj, a hranilna knjižica je nekaj nc-pripravnega za človeka naše vrste. Premislil sem zadevo, vzel sem si dovelj časa. Iz vaše denarnice sem vzel še vašo policijsko prijavnico. Da ne pozabim, prosim, tu jo imate in srčna hvala zanjo. Ali je še niste pogrešali? No, temu se ne čudim, saj je človek ne potrebuje bogsigavedi tako pogosto.
Tako torej. Kje sem že ostal? Da, pred vašo pisalno mizo. Potem sem odšel. Seveda ne tako mimo, marveč sem zme šal na vaši mizi papirje, da bi vas opozoril na to, da je tuja roka brskala po va šib rečeh. Iz položaja, ki ste ga našli potem, ko sem se odstranil, ste lahko ta koi sklepali, da je knjižica izginila. Skril sem se v vrtu, kjer sem slišal, kako ste se vrnili v sobo. Odkrili ste tatvino in zagnali velik hrup. Kak smisel je vse to imelo, ne vem povedati. Vaša gospodinja vam je stvarno svetovala, da pojdite v
banko in dajte številko hranilne knjižice pod zaporo. To ste opravili telefonično. Tudi to sem pričakoval od vas. Povsem mirno sem se lahko bližal vašemu oknu. saj sem vedel, da si ne boste niti utegnili predstaviti, da jc vlomilec tako blizu v vrtu tik stanovanja. Razločil sem jasno vsako besedo pomenka, ki ste ga imeli z bančnim blagajnikom. »Ali naj se še osebno zglasim pri vas,« ste ga vprašali, on pa je odvrnil, da to ni potrebno, nakar ste položili slušalko nazaj na telefonski aparat.
Peljal sem sc s hranilno knjižico nemudoma v banko in se tam predstavil u-radniku za Adalberta Stciyerja, ki je pravkar govoril z njim po telefonu ter mu sporočil, da mu jc bila ukradena hra nilna knjižica. Opravičil sem se, da sem stori! to veliko napako, kajti knjižica je bila samo založena, ne pa ukradena ali izgubljena. Pripomnil sem še, da je to v stanovanju mladega samca nekaj čisto vsakdanjega in sem uradnika napetnaj-stil z vprašanjem, ali je oženjen, nakar mi jc pritrdil in potem setn še pripomnil. da se v srečnem zakonu pač ne more zgoditi takšna nerodnost, kakor je bila ta, zaradi katere sva govorila najprej telefonično, potem pa sem še osebno prišel v banko.
Uradnika sem s temi besedami pridobil zase. Prosil me jc za izkazilo in jaz sem mu pokazal policijsko zglasilnico, kar je popolnoma zadoščalo. Da, zdajjc bil celo prijazen z menoj, začel je govoriti o vašem zadnjem romanu in hvalil mene, lažnega avtorja na vse pretege. Povedal mi je, da je tudi njegova žena čitala roman, ki jo je kar divil.«
»Razšla sva se z zaupanjem in skoraj kakor prijatelja, nato sem stopil v prvo telefonsko govorilnico ter govoril z va-
mi v vlogi bančnega uradnika. Javil sem vam, da je bilo mogoče prav v zadnjem trenutku izvesti naročeno zaporo. Zahtc val sem pojasnila, kakšna je bila hranilna knjižica, ki naj sc razveljavi. Seveda nisem pozabil omeniti, da bo treba nekaj časa, preden bodo vsi oddelki obveščeni o tatvini in poučeni o novem postopku. Ali se še spominjate, kaj ste mi rekli nato? Zahvalili ste se za mojo u-služnost. Vidite, kaj vse stori človek, če zna govoriti.«
Jens Jenssen je za trenutek postal. Nasmeh se mu je pri tem še vedno risal okrog usten. »Kar je sledilo, je bilo vse zelo priprosto. Šel sem v severno podružnico banke in odpovedal 5.000 Din. Uradnik mi je dejal, da dobim vsoto v treh tednih, jaz pa sem plačal neznatno odškodnino, nakar sem dobil denar takoj. Dvigni! pa nisem vseh 5.000 Din, marveč samo tisoč, ostale štiritisoč sem pustil v banki s pripombo, da pridem po nje, ko jih bom potreboval.«
»Z izplačanim denarjem sem dosegel vse, kar se mi je zdelo potrebno. Moja namera se je docela posrečila. Predvčerajšnjim sem račun zopet poravnal. Vse je v redu — prav tako, kakor je bilo poprej. Znesek za stroške in izgubljene o-bresti sem dodal, ne boste trpeli izgube. Tako je prišlo, da to vaše nehoteno posojilo, sploh ni bilo posojilo, ker je zdaj vse poravnano. Zdaj se menda dovelj poznava. Zbogom in hvala za uslugo iii prijaznost!«
Adalbert Steiyer je globoko vzdihnil: »Jens Jenssen, vi ste rtajvečji...«
»Psst,« je dejal Jenssen in položil prst na ustnice, »ohranite vse to zase in napišite rajši zgodbo, ki bo ljudi gotovo bolj zanimala, kakor izbruh ogorčenja nad to uspelo potegavščino.«
Sran 4. A. K. Grin:
Bogastoo
Rotnan.
Bog varuj, da bi se hotel nad vami ..laščevati, ko vendar sami tako bolestno občutite ponižanje. Res je, žalili ste moj ponos, mojo ljubezen zlorabili, mojo vero omajali in se težko pregrešili, toda ne smem nastopati kot sodnik, kajti tudi jaz sem grešen človek.«
»Hočem vam vrniti vaše pismo, gospodična Rogersova; a preden to storim, vam »2 enkrat zagotavljam, da ne bo blagoslova v vašem zakonu, da ne boste uživali niti ure neskaljene sreče s svojim možem, ako tudi on ne izve vsebine pisanja, preden vas popelje pred oltar.«
Videl je, da so bile njegove besede brez uspešno. Molčala je in pritisnila s ponižno hvaležnostjo ustnice na njegovo roko.
»Napišite mi torej pismo, kakor ste mi predlagali; hočem vam izročiti vaše. Pozneje hočem k vam poslati vašega odvet-
nika, da se izvrše vse zakonite običajnosti z največjo naglico, ne da bi vzbujale pozornost.«
»Vrnili ste mi zopet življenje,« je vzklik nila in odhitela v sosednjo sobo k pisal-niku. Ko je pisala, je premišljeval Degraw še enkrat o tem, kar je bil storil. Ako je uslišal njeno prošnjo in ji zagotovil bodočnost, se je to zgodilo r.a njegove last ne stroške. Če je hotel torej ohraniti svoje dobro ime, ne sme misliti nikdar na to, da poroči deklico, ki je prejela Delančy-jevo premoženje. V tem trenutku seveda, po tolikih bridkih razočaranjih, katere mu je prinesla njegova prva ljubezen, je bila taka možnost daleč; toda ni si prikrival, da lahko v bodočnosti prinese zveza zanj in za mlado učiteljico resne posledice. Vendar je čutil toliko velikodušja in dobrote, da ni obžaloval dane obljube, čeprav bi jo moral drago plačati.
Ko mu je prinesla Jenny pismo, ga je prečital s hladnim preudarkom.
»To bo zadostovalo, vrnem se v hotel, da vam prinesem prvo,« je dejal.
Deset, petnajst, dvajset minut je minilo, in še vedno se ni povrnil.
Jenny je štela trenutke, toda brez strahu. Upanje se ji je vnovič vrnilo in čutila je njegovo oživljajočo moč. Tri četrt, in še vedno ni bilo slišati kočije. Mogoče j čakal nanj prijatelj, ali se je zamudil na kak drug način. Ko je začela biti ura, se je pripeljal voz. Degraw je zdirjal po stopnicah, in Jenny je bila pripravljena za sprejem.
»Kaj se je vendar zgodilo?« je vzklik-ila, kajti prejasno je citata nesrečo na njegovem čelu.
»Pismo je izginilo! Bilo je ukradeno. Med listinami, ki ste mi jih vrnili, ga ne morem najti. Morate imeti kakega tajnega sovražnika, ki se ga je polastil in ima sedaj vašo čast v svojih rokah!«
XXXIX.
»Nemogoče!« je vzkliknila Jenny pri tem nepričakovanem razkritju. »To je nemogoče. Nimam več živega sovražnika, če ni . . .« Mislila je na Byrda, toda le za trenutek, zakaj to se ji je zdelo neverjetno. »Ali si ne morete tolmačiti, gospod Degraw?«
»Izguba pisma mi je popolnoma neum-Ijiva. Kakor menim, sem papirje shranil varno. Ker nisem vedel, kako se bo končal najin razgovor, jih nisem spravil v železni hotelski omari, temveč sem jih zaklenil do svojega povratka v kovčeg. Pismo je izginilo in, čudo. listine so ostale. Mogoče razumete vi uganko, zame je ne~ umljiva?«
»Tudi meni je zagonetno,« je odgovorila Jenny brezupno. »Ali ste o tem s kom govorili? Vedo li v hotelu o vaši izgubi?«
»Gotovo, Gospodarju hotela sem naznanil, da mi je izginil važen papir iz kovčega. Dal je takoj poizvedovati in to me je tako dolgo zadrževalo. Iskanje je ostalo brezuspešno; Razen perice ni bilo v moji odsotnosti nobenega človeka v sobi. Moral je biti jako spreten tat, ki je natančno vedel, kaj je hotel. Toda zakai samo vaše pismo?«
»Ne morem slutiti ... to mi je neumlji-vo. Mogoče me kaznuje nebo s tem za moje grehe, sicer ne vem na vsem svetu za noben vzrok.«
(Se bo nadaljevalo.)
Mariborski šport v letu 1934
KRATKA BILANCA BREZ SUHIH ŠTEVILK.
Bilanca in statistika so suhoparne stvari in .tidi za onega, ki jih sestavlja, niso posebno kratkočasno delo. Brez ozira na to, da gre za mehanično razvrščanje že davno pozabljenih številk, na katere se človek današnjega ekspresnega življenja komaj še spominja, ima takšno sestavljanje še to slabo stran, da je zaradi majhne nepazljivosti lahko površno in so vsi poznejši zaključki lahko nepopolni ali celo zgrešeni.
Kljub teinu pa je konec koledarskega leta v življenju vsakogar nekakšen mejnik, ob katerem se nehote — vsaj za trenutek — ustavi in ozre na pot, ki jo je pravkar prehodil. V mislih imam klube iz bivše mariborske oblasti, predvsem Maribora.
Ta športni pregled leta 1934. je torej ona bilanca, ki sem jo nameraval sestaviti, toda z malimi pridržki, ki sem jih omenil že v uvodu. Hočem reči, da ne bom mehanično razvrščal rezultatov, ki so jih dosegli ali »spravili« naši klubi pri svojih nastopih.
Kakšna Je bilanca?
Recimo najprej splošno: Bilanca lanskega športa v Mariboru ni aktivna. Niti ena športna panoga se ni dvignila nad povprečnost, oziroma nad že dosežene uspehe, marveč prav narobe: v športu smo v Mariboru nazadovali, in to v vseh športnih panogah. Začel bom kar pr; najpopularnejši športni panogi, to je:
Nogomet.
Nogometna bilanca ne bo takšna kot bi jo sestavljal pristaš kateregakoli kluba za svoj klub, in tudi ne takšna, k«t bi jo sestavljal funkcionar višjega nogometnega foruma, ki ima za takšno sestavo vse potrebne vire. Leto 19.34. je za mariborske klube predvsem vsebovalo pomladansko prvenstveno tekmovanje l.NP-ja in prvi del tekmovanja za prvenstvo LNP. Pri teh najvažnejših nalogah so pokazali naši 4 klubi SK. Železničar, SK. Rapid, 1SSK. Maribor in SK. Svoboda precej nestalno formo in so nam — z redkimi izjemami — naprtili več razočaranj ali vsaj nepotrebnih neuspehov. Berili so se z različno srečo za svoje točke, preko tega pa se v veliken* tudi niso mogli dvigniti. Kot rečeno, so bili naši klubi najbolj angažirani s prvenstvenimi tekmami. V prvih štirih mesecih so odigravali drugi del prvenstva LNP za sezono 1933-34, od septembra do decembra pa so spet tekmovali za jesensko prvenstvo LNP. Spomladansko prvenstvo je bilo zelo burno in se je često borilo za »zeleno« mizo. Zlasti hude boje je imel ISSK. Maribor tako na zelenem polju, kot za zeleno mizo. V vseh bojih je podlegel ISSK. Maribor. Potrebno je bilo modre strategije in diplomacije, da je ostal ISSK. Maribor v prvem razredu LNP. SK. Železničar je v divjem plesu v spomladanskem prvenstvu ostal na drugem mestu in je tako mirno lahko čakal bo dočnosti. SK. Rapid v prvem polletju 1934 v Mariboru ni nastopil, ker mu politična oblast za to ni dala dovoljenja. SK. Svoboda, ki si je osvojila prvenstvo mariborskega H. razreda, je morala odigrati celo vrsto kvalifikacijskih tekem, preden je stopila v slovensko ligo. Vsa čast klubu in igralcem, ki so častno prestali verigo kvalifikacijskih tekem (bilo jih je 6). Pomladansko prvenstvo za mariborske nogometne »gurmane« ni nudilo nobenega užitka, ker so bili klubi zares v zelo slal* formi. Tako so mariborski klubi opravili s svojo udeležbo v tekmah za prvenstvo LNP. Državno prvenstvo se je preteklo leto odigralo brez mariborskega kluba, ker sta se borila za vstop v državno ligo Primorje in Ilirija.
Po izločenju Ilirije iz državnega prvenstva so se nato — deloma že razočarani, deloma z novimi nadami — spet vrnili na domače prvenstvo. LNP je med tem ojačil podzvezno ligo na 8 klubov in borba za točke se je zopet pričela. Mariborski klubi so imeli, razen SK. Železničarja, šibek start, so pa proti koncu popravili začetno zamudo. SK. Železničar, SK. Rapid in ISSK. Maribor so zasedli 3., 4. in 5. mesto v jesenski tabeli in imata zlasti SK. Železničar in SK. Rapid mnogo izgledov osvojiti si naslov prvaka LNP. Pomladanski del prvenstvenega tekmovanja LNP bo vsekakor »zelo zanimiv, ker se bo večina tekem odigrala v Mariboru.
Drugi — v naših razmerah preveč zapostavljeni — del programa je obsegal reprezentančne in prijateljske tekme, o katerih moramo* kar ugotoviti, da jih je bilo mnogo premalo in so razen tega v njih nastopali večinoma nasprotniki manj znanih znamk. Ugotovitev glede šibkosti velja tudi za tuje goste — ali drugače — da tudi mednarodna srečanja naših nogometnih enajstoric niso bila na višini in so brez obzira na dosežene uspehe ali neuspehe storila zelo tnalo za propagando našega nogometa. Ker je bila za termine zaradi številnih dolžnostnih tekem . gneča, je razumljivo, da je bilanca domačih prijateljskih tekem — če ne upoštevamo onih »za lase privlečenih« in odigranih kar na hitro — precej revna. Druga leta smo imeli v Mariboru vsaj po eno ali dve medmestni tekmi z Gradcem, Ljubljano itd. Preteklo leto pa ni bilo niti ene in je to tembolj nerazumljivo, če se pomisli, da so take tekme zelo privlačne. Mariborski nogometni forum najbrže ni mogel o tem razmišljati, ker se je moral večinoma ukvarjati s spori in »diplomatskimi akcijami«.
Naši podeželski klubi so imeli zaradi skromnih razmer in drugačnih težav dovolj posla s prvenstvom. Razumljivo je, da živijo zaradi pomanjkanja prave podpore še skromnejše kot mestni, dasi tudi njim ni postlano z -rožicami, če kdaj, je športno udejstvovanje prav v časih, ko tare gospodarska stiska vse, res lahko samo idealno; žal pa samo ideali za širjenje športne misli niso dovolj!
Lansko leto je bilo tudi v znamenju številnih incidentov na nogometnih igriščih, zlasti v jesenskem tekmovanju za prvenstvo LNP. V tem oziru je zlasti prednjačil Čakovec, kjer so bili izgredi na dnevnem redu. Merodajni činitclji bodo pač morali v bodoče poskrbeti za stroge ukrepe, da se taki neredi na športnih igriščih ne ponove, sicer bo nogometni šport izgubil še tiste gledalce, ki so mu bili kljub raznim neprilikam doslej še zvesti. Treba bo še rešiti sodnijsko vprašanje, k' je prav za prav jedro vseh incidentov. Prepričani smo, da se bo vse, kar je slabega, slej ko prej izločilo samo, tako da gremo lahko s polnimi upi v novo leto, ki naj bo za mariborski nogomet srečnejše kot staro.
Zimski šport.
Lani nam je zima preprečila izvršitev vseh načrtov in so morali klubi skrčiti že.itak tes-ifc število terminov za prireditve na minimum. Od vseh načrtov so menda izvršili samo klubi v Dravski dolini in na severno-vzhodni meji naše banovine svoj program. V Mariboru smo imeli priliko videti hockey-tektno na ledu in produkcije umetnega drsanja, to je bilo tudi vse. Skakalna tekma na Betnavi je bila bolj »vodena« in razen »Orožnovega smuka« preko Pohorja tudi ni bilo večje prireditve na Pohorju. Mariborski smučarji so se preteklo leto zelo malo uveljavili, dočim so bili prej-
šnja leta skoraj na vseh večjih tekmah v naši državi zastopani in so se tudi lepo plasirali. Edino izjemo tvorijo mariborski akademiki, ki študirajo v Zagrebu, ti pa so skoraj vsi star-tali za barve zagrebških klubov. Letošnja sezona se še ni pričela, ker ni bilo snega. Ako zapade sedaj, bo še dovolj časa za izvajanje zimskega športa. Pripravljenega je mnogo — samo snega potrebujemo, pa bomo lahko izvedli zanimiv športni program, ki bo stopnjeval s številnimi prireditvami lepoto smučarskega športa.
Lahkoatletika.
Ta športna panoga se je v letu 1934. precej razširila in zbudila zanimanja med športnim občinstvom. K temu so veliko pripomogle »Balkanske igre« v Zagrebu, kjer je bilo naše mesto častno zastopano. V Mariboru smo imeli vrsto lepih lahkoatletskih prireditev, žal pa kvalitativno niso imele onega uspeha kot predlansko leto. Deloma je temu kriv odhod nekaterih izvrstnih atletov k vojakom, deloma tudi pomanjkanje primernega prostora za treninge. Preteklo leto je SK. Železničar dogradil svoje igrišče s tekališčem, tako da je atletom dana možnost primernega treninga. Naše mesto ima izvrstne lahkoatlete, ki bodo v letošnjem letu prav gotovo uspešnejše nastopili kot v letu 1934.
Teniški šport
v preteklem letu ni bil tako v ospredju kot v letu 1933. Imeli smo sicer v Mariboru številne teniške tekme, toda forma naših igralcev je bila precej labilna. Pač pa je teniški šport v preteklem letu pridobil mnogo novih prijateljev, ki so ojačili vrsto teniške garde. Zlasti ISSK. Maribor si je vzgojil nekaj dobrih juniorjev, ki so prav uspešno nastopili na raznih medklubskih turnirjih. Tudi SK. Rapid in SK. Železničar beležita prirastek teniškega članstva, dokaz, da je zanimanje za ta lepi in zdravi šport rastlo.
Kolesarstvo je kvantitativno zelo napredovalo. Razmere v kolesarskem športu so se v preteklem letu precej uredile, tako da lahko mirno pričakujemo nadaljnji razvoj kolesarskega športa v Mariboru, ki je bil pred leti na precejšnji višini. Več kvalitativno dobrih kolesarjev so
imeli skoraj vsi klubi, predvsem SK. Železničar. Največjo armado kolesarjev pa je imel »Perun«, ki se pa Jaradi znanih sporov ni včlanil v mariborsko kolesarsko podzvezo, niti se ni udeležil prireditev ostalih kolesarskih klubov. Ker je upati, da se bo spor med »Pe-ruuom« in kolesarsko podzvezo v doglednem času razčistitil, je upati, da bodo v letu 1935. složno sodelovali vsi klubi za Drocvit in napredek kolesarskega športa.
Vodni šport
je najbolj zanemarjen šport v Mariboru, in to kljub temu, da imamo krasno kopališče na Mariborskem otoku, Preteklo leto smo imeli le tri prireditve, od katerih je bila samo ena, ki je imela resnejši značaj. Za letošnje leto so izgledi nekoliko boljši, in sicer po prizadevanju SK Maratona, ki je izposloval, da se bodo v letu 1935. vršile na Mariborskem otoku razne tekme za državno prvenstvo.
» Težka atletika.
Zaradi konkurence se ta športna panoga v preteklem letu ni mnogo uveljavila. Imeli smo nekaj nastopov, ki pa so bili večinoma le propagandnega značaja.
Motociklistični šport
preživlja težko krizo, veadar smo imeli v preteklem letu nekaj uspelih prireditev. Od obeh mariborsk. motociklističnih klubov je bil asilnejši »Perun«, ki je v letu 19,34. priredij med drugimi tudi pohorsko motociklistična dirko.
SabijašM šport
i,foji v Mariboru samo Mariborski akademski sabljaški klub, ki pa v preteklem letu ni priredil večjega nastopa »li dvomatcha. Pač pa so se mariborski sabljiči udeležili prireditev izven našega mesta, kjer so se prav lepo uveljavili in plasirali.
Ping-|iong.
Tudi ta športna panoga, ki se v Mariboru goji že del j časa, ni napredovala. Imamo sicer v našem mestu mnogo igralcev, toda vidnih uspehov ni bilo. Naši igralci so nastopili na raznih turnirjih izven našega mesta, toda večinoma so se vračali praznih rok.
Makso Koren.
V*. T. SOKLIČ A
Zastopnike sprejmem
Prodam
Stanovanie
TRISOBNO STANOVANJE
oddam s 1. marcem v dr. Ro-
SPALNICO
po ugodni ceni prodam. Slomškov trg 14, dvorišče. 5
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Cvetlična ul. 21.	3
SOBO
s posebnim vhodom Ir. hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje. desno.	6
Službo dobi
SLUŽBO DOBI prvovrstna kuharica za restav racijo in natakarica servirka,
poštena, pridna in delavna. Nastop službe takoj ali s 15. januarjem. Naslov v upravi. 5454
sinovi ulici štev. 23.
Službo
■■Mili,A»nuiSSSB
ŠIVILJA
samo ta fine dame gre šivat na dom. Naslov v upravi »Ve
4 černikl«.
Mariborska tiskarna d. d Maribor
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
Izdaja konaopcH »Jnfcrac v Ljubljani; predstavnik izdajatelja <" urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,