P. W I ^Hk | M ^ejeml^p^vSTv ^^■ I 1 11/ I j* % li1! 1 5:8: ^^^ ■ 89 ■ ■/ M I ml M ■ ^^MU HBH ^Hl H^H ■ nefrankovana ne ■ ^m j H ^m ^HV ^ 1 I ■■ V Bl Mf ^H ^ m jfl I m ^H A m M JL IM I I ^ ML-M mesec , 1 „ 70 „ — T^k 1 • j • V 1 • J t t* 1 Ij ha ja vsak dan,uvzem«i Političen list za slovenski narod. Štev. 135. V Ljubljani, v ponedeljek 16. junija 1902. Letnik XXX. Gospod vojni minister je jako potrpežljiv in prijazen; on mirno posluša tudi najdaljše govore. Vse se tako vrsti, kakor »ringelšpil«. Vozimo se okrog, ustavljamo se na Btarem mestu, le vožnjo moramo mi plačati. Letos sem tretjič v delegaciji in nisem še nobenkrat glasoval proti zahtevam vojne uprave. Ali tako ne sme dalje, vse ima svoje meje, zato morajo ljudski poslanci glasovati vsaj proti prevelikim zahtevam. Vsako leto se bode množilo število takih delegatov in tako morda pride ča*, ko se mora preme-niti zistem v naši vojni upravi, da bode namreč armada v istini ljudsko čutila in živela z ljudstvom ter delovala za blagor države. Jaz ne rečem besede proti osebi gosp. vojnega ministra; tudi se mi ne zdi umestno, da so nekateri govorniki g. ministru izražali nezaupanje. Saj je vse eno, ali je vojni minister baron Krieghammer ali kdo drugi. Dokler reče delegacija vedno le »da« in »amen«, delal bode vsak vojni minister tako, kakor sedanji. Ta protiljudski zistem v vojni upravi ni zvezan z osebo vojnega ministra. Ako pa se enkrat vojna uprava prepriča, da delegacija ne reče vedno le „da" in „amen", ampak tudi »ne«, da delegacija narekuje tudi pogoje za večje troške, potem se zlomi ta protiljudski zistem, in jaz sem prepričan, da bode potem tudi vojni minister bolj voljan. (Dalje sledi.) Državni zbor. Dunaj, 15. junija. ČeSki klub je včeraj v daljši izjavi pojasnil svojo taktiko, zakaj se je upiral, da bi zbornica še v tem zasedanju dovolila davek na vozne listke. Ueški poslanci se niso načeloma upirali temu davku, marveč so le svojo veljavo položili na parlamentarno tehtnico. Ko je bil namreč rešen državni proračun, so zahtevali, naj načelniki klubov v dogovoru s predsednikom določijo nadaljni dnevni red. Predsednik pa ni sklical seje nečel-nikor, marveč postavil na dnevni red poročilo davčnega odseka glede davka na vozne listke. Vsled tega je češki klub dne 23. maja soglasao sklenil, da ne dovoli razprave o tem davku, ker prvič ne gre, da bi se določal dnevni red brez privoljenja merodajnih strank, in drugič, ker parlament koncem zasedanja ne more in ne sme dovoliti novega davka, dokler ne ve, za kaj se porabi. Vsled pogajanj z vlado in zastopniki drugih strank so češki poslanci dne 10. junija sklenili, da ne prično obstrukcije proti novemu davku, ako vlada izpolni šest znanih pogojev. Vlada je odklonila zadnja dva pogoja, glede odpisa zemljiškega davka in jezikovnega vprašanja, in v tem hipu so češki poslanci vložili nujne predloge za obstrukcijo. Drugi dan pa je min. predsednik načeloma ugodil tudi zadnjima pogojema, in češki poslanci niso več imeli povoda za obstrukcijo. Glede zemljiškega davka je vlada dovolila nove olajšave in glede jezikovnega vprašanja je obljubil min. predsednik, da hoče o počitnicah storiti potrebne korake, ki utegnejo dovesti do poravnave. S tem vspehom smejo biti zadovoljni češki poslanci, pa tudi gospod min. predsednik. Češki poslanci so dokazali, da brez njih in proti njim je v zbornici vsako delo nemogoče. Dalje pa so srečni slučaji pripomogli, da se zasedanje ni končalo z obstrukcijo. Ta parlamentarna revolucija je bolezen, ki razjeda parlament. Sicer tudi mi nismo prijatelji parlamenta, kakeršen je, vendar bi bila obstrukcija v sedanjem trenotku le na škodo avstrijskemu prebivalstvu. Onkraj Litave so se že Bmejali v pest iz same škodoželjnosti. Ogri so upali, da obstrukcija razžene avstrijski parlament in da bodo avstrijski vladi narekovali nove pogoje za avstro - ogrsko nagodbo. Ves odij, vso odgovornost bi morali nositi češki poslanci, ker povodi za obstrukcijo so bili premalenkostni. Tir je torej zopet prost, in tudi vlada more biti zadovoljna s svojim vspehom. Ugodila je češkim željam, ne da bi se Nemci mogli pritoževati o novih »žrtvah«. Nasprotno, odločnost čeških poslancev je prisilila vlado, da je olajšave glede zemljiškega davka zvišala blizu na dva milijona. Iz delegacij. (Govor del. dr. Šusteršiča dne 6. junija.) (Dalje.) Kmečka beda. Pomislite, da se je od 1. 1848, ko je bil izdan zemljiško-odvezni patent, število kmečkih posestnikov zmanjšalo od 3 na 2 milijona, torej za tretjino. Tako propadajo kmečka posestva od dneva do dneva, od leta do leta. Danes je kmečko posestvo v Avstriji do polovice zadolženo. Od i. 1897 so se kmečki pridelki pomnožili za 40 %, davki pa in druga bremena za 115%. Čisti dohodek kmetijstva znaša povprek za vsakega, ki živi od kmetijstva, le 100 K na leto, torej 30 v. na dan. In po 30 v. povprek na dan ima torej 13'/» milijona prebivalstva. Ali je še mogoče kmetom nalagati novih bremen? To je nemogoče! Ljudski poslanec, ki vestno izvršuje svojo nalogo, ne more glasovati za tako novo breme. Kmet danes ne živi od čistih dohodkov svojih zemljišč, ampak že od svojega kapitala, dolgovi vedno rasto in z dolgovi se množe tudi prodaje posestev. In gotovo bodete tudi Vi gospodje vojaškega stanu priznali, da bi država imela slabo vojaštvo, ako bi propadel kmečki stan. To bi bila večja nesreča za državo, kakor če bi ne imel topov. Protiljudski zistem. Ne bodem obširno našteval vseh zahtev, ki jih že leta ponavljajo kmečki posestniki in njihovi zastopniki. Vedno in vedno ee zahteva, naj bi vojaki služili le po dve leti, da bi ob žetvi in košnji smeli na dom, da bi kmetje neposredno zalagali armado s svojimi pridelki itd. itd. Toda prepričali smo se, da se vojna uprava prav malo ozira na te zahteve. Saj tudi ni čudno. Deleg&tje se shajajo v Pešti ali na Dunaju. V delegaciji se govori, graja, ugovarja, ponavljajo želje in zahteve. Konečno se glasuje in vojni minister dobi zadnji vinar, ki ga zahteva za armado. Potem pograbi svoje papirje in se nam smeje. Misli si namreč: Le kričite in zabavljajte, da le jaz dobim za vojake, kar zahtevam. Drugo leto se isto ponavlja. LISTEK. Spomini na sv. deželo. PiSe Ivan Knific. V. Na valovih pred Jafo. Dalj časa smo se že vozili ob ravnem obrežju svete dežele, ko bo v daljavi prikaže na strmi skali zidano mestece. »Jafa, Jafa!« so začeli klicati potniki, in daljnogled je romal iz rok v roke. Da, bila je Jafa, cilj in konec našega parnika. »Še eno uro«, mi je rekel g. Kasprzycki, »pa stopiva na posvečena tla. S prvim vlakom se odpeljeva v Jeruzalem, kamor dospeva proti večeru. Jutri na vbo zgodaj pa se udeleživa veličastne velikonočne procesije!« Človek obrača, Bog pa obrne. Zrl sem na razburkane valove. »Kaj pa, ko bi v Jafi ne mogli izsto piti?« sem maloverno vprašal tovariša. Zmignil je z ramami in obmolknil. Bilo je zaspano jutro, ko smo se bližali pristanišču. Oblaki so se podili po nebu; solnce je izza njih zvedavo pogledovalo na zemljo, pa zopet zakrivalo svoje srame- žljivo lice. Dež je ponehal. Zato so pa va lovi naraščali in se dvigali višje in višje. Naš up, da bi se takoj izkrcali v Jafi, je splaval po vodi. Prišli smo vštric Jafe. Valovi so butali ob skalnato obrežje; visoko so pljuskali in se odbijali. Da bi izstopili, na to ni mislil nihče. Usidrali smo se torej četrt ure od obrežja in čakali, da se morje nekoliko poleže. Zopet so mogočno peli zvonovi in nam naznanjali, da se v cerkvi vrše pomenljivi velikosobotni obredi. Morje pred Jafo je že navadno nekoliko nemirno; kaj Se le, kadar na morju razsaja vihar 1 Marsikatera ladja se je že razbila ob pečinah, marsikak romar je že v hladnih valovih našel svoj grob. Edino pristanišče v PaleBtini je Jafa; pa šo to mesto nima umetne luke: ladje se morajo usidrati daleč od obrežja. Že večkrat so Francozi ponujali turški vladi, da ji zgrade varno luko; pa Turki si mislijo: Ce je bilo pristanišče dobro dosedaj, bo tudi še za naprej. Najnevarnejše pred Jafo so skale, ki štrle iz morja. Kadar je vreme lepo, vozijo čolni Bkozi te skale; kadar je pa morje ne- mirno, morajo brodarji veslati krog njih, da pridejo do obrežja. Nekaj dobrega pa so vendarle te skale; odbijajo namreč močne valove, tako da je morje za njimi še dokaj mirno. Po strmem in visokem obrežju je posejano mesto Jafa. Vrhu mesta kipi proti nebu visok in čeden zvonik prijazne frančiškanske cerkve. Lepe hiše so pozidane po obrežju. Amfiteatralično se dviga mesto iznad morja. Razgled smo imeli torej še dosta lep. Kakor MozeB z gore Nebo, tako smo se mi z morja ozirali na sveto deželo. Naše misli in željo so bile že v njej, stopiti vanjo pa nam je branilo razljučeno morje. Cel dan smo stali na morju. Nagibalo se je že proti večeru, ko je od Jafe sem priplulo nekaj čolnov. Kakor orehova lupina so se zibali na valovih. Za trenutek so se prikazali vrhu visokega vala, minuto pozneje bo izginili v dolini. Ni minilo četrt ure, že so obkrožili ladijo. Truma Arabcev se je razlila med potnike. Trgali so nam prtljago iz rok, in hočeš nočeš, moral si z njimi. In vpili so Vam ti črnci kot jeeiharji: arabski, francoski in laški; tudi ruščino so nekoliko In ta dva milijona prideta v prid po vremenskih nezgodah poškodovanim poljedelcem sploh. Ako torej naredimo bilanco, smemo biti zadovoljni z zadnjim zasedanjem državnega zbora. Konec dober, vse dobro ! Državni zbor je zopet enkrat po petih letih redno rešil državni proračun, in s tem tudi celjsko postav ko. Sicer je šlo vse polževo pot, toda po nevihtah in povodnjih je treba grabelj in motik. Zbornica je rešila vižna zakona glede delavskega varstva pri režijskih zgradbah in drugih večjih podjetjih. Poslanska zbornica je rešila zakon, ki prepoveduje nepokrito borzno trgovino z žitom, ki je sedaj v gosposki zbornici v razpravi. Z novim letom padejo mitniške pregraje na državnih cestah in mostovih. Ob vremenskih nezgodah bode ubogi kmetič imel vsaj to upanje, da mu ne bode treba dajati davka od praznih njiv in s peskom zasutih travnikov. V razpravi je zakon glede davka na vozne listke. Sicer se mnoge stranke upirajo temu zakonu, toda včeraj je finančni minister razpršil razne pomisleke, da utegne večina glasovati za novi davek, ki zboljša plače di-urnistom in pokojnine nižjim državnim uslužbencem in vdovam. Ker ima dr. pl. Korber tako srečno roko, morda še Vsenemce pregovori, da dovolijo novo pogodbo s podonavsko parobrodno družbo. Poslanec Pfeifer sa vsled povodnji prizadete prebivalce. Poslanec P f e i f e r je s tovariši vložil naslednji nujni predlog, ki se je takoj od-kazal odseku za uime: Glasom ravnokar iz Šent Jerneja na Kranjskem došle brzojavke je poplavila reka Krka ozemlje ob svojih bregovih ter vni-čila ves pridelek na njivah in travnikih. Ta preplava je tem občutneje zadela obrežno prebivalstvo, ker se še ni moglo oddahniti od velikih škod, ki so mu jih provzročile povodnji prejšnjih let in razne druge nezgode. Nahajajo se tedaj prebivalci v vedni bedi in so nujno potrebni izdatne podpore. Predlagamo torej: Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada naj takoj odredi preiskavo vsled umeli. Izbrala sva si moža, ki je imel na obleki zapisano: »Terre sainte« (sveta dežela), to je moža, ki prevaža goste katoliškega frančiškanskega zavetišča v Jafi, in se mu izročila na miloBt in nemilost. Da sva mu morala plačati za trud po 4 franke (= 4 krone), to je v Jafi malenkost. Nekaj parov močnih rok je držalo čoln, da ga niso valovi odtirali od ladije. Prtljago bo nam z viška pometali v čoln. Da se leta ne bi razbil ob ladiji, niso spustili mo-stiča do morja. Valovi bo dvigali čoln dva do tri metre na visoko in ga zopet spuščali v globino. Ladija se je zibala na vse strani; Arabci so pa vpili, da je letelo skozi ušesa. Takega prizora še ne pomnim. Z rokami smo Be prijeli za ograjo, in kadar je bil čoln najvišje, so nas veslači zgrabili za noge in potegnili v čoln. Valovi bo butali ob ladijo in se odbijali sem ter tja tudi v čoln; ko-pelj je bila precej hladna. Nabralo se nas je do dvajset potnikov. Arabci so izpustili čoln in odveBlali smo proti Jafi. Imeli smo šestnajst veslačev. Posedli so se na konec čolna kot sužnji na srednjeveških galejah; 32 krepkih rok se je uprlo v vesla, in ladjica je rezala valove, da povodnji povzročene Škode in nakloni po plavljenim vasem v krškem in novomeškem okraju primerno podporo iz državnih sredstev.« Dunaj, dne 12. junija 1902. Slede podpisi. Polipi in — dobrote. n. Ako bi so »boj za novomeško gimnazijo« od »Narodove« strani vršil s stvarnimi argumenti ter ne z otrovanim orožjem psovk in zavijanja, nikoli ne bi pač bilo moglo glasilo »napredne« stranke očitati dvornemu svetniku —j—, da »bode k večjemu samo toliko dosegel, da bode novomeška občina prisiljena, prostor za novo gimnazijsko poslopje državi brezplačno ponuditi, kar bode občini — seve v veliko breme.« Proti takemu neosnovanemu očitanju, s kojim se pa lahko zbega slabo poučeno javno mnenje zlasti v prizadetem mestu, treba naglašati, da zahteva naučno ministerstvo pri vsaki novi zgradbi srednješolski načeloma, da s e j e j v s a j brezplačno podari stavišče. Ii strelec, kateri je sprožil to puščico — »das war kein Meisterstuck, Octavio« — moral je uže kot velevplivni član ljubljanskega mestnega zbora, v katerem sedi še dandanes, iz skušenj zadnjih let le predobro znati, da je še celo po potresu prizadeti Ljubljani, za katero bo se po katastrofi leta 1895 po celem omikanem svetu pobirali milodari, naučna uprava kot pogoj, da se zgradi novo gimnazijsko poslopje, postavila zahtevo, da mora občina podariti zemljišče. Mari misli provzročitelj označene notice ter njegovi novomeški pristaši, da se bode Novemu mestu dovolilo, česar niti po elementarni nezgodi na pol uničena Ljubljana do-Beči ni mogla ? Jasno kakor beli dan je torej, da brezplačna ponudba stavbišča od strani »polipov« v Kandiji sama po sebi nikakor ni mogla slabiti novomeške pozicije. Nekoliko več stvarnosti, in »Narodovi« BOtrudniki tudi ne bi bili prisiljeni, v svoji polemiki posluževati se toliko neokusnih in neprebavnih biperbol. Komu mari imponuje, ako »Slov. Narod« namenoma zamenja Kan-dijo z oddaljenimi Stopičami, a še v istem člančiču zagreši očividno nedoslednost, da v jedni sapi Kandijo karakter izujekot »novo-meško predmestje«! Tudi o taki taktiki velja modra francoska prislovica: »Qui trop embra»se, mal etreint«. In če drugi dopisnik toži, da je iz Novega mesta do »grajske njive« cele pol ure hoda, moral bi ljubljanski pokrovitelj, kateri kot spisatelj mnogih romanov iz domače povestnice gotovo natančno pozna svojega Valvazorja, z običajno svojo ljubeznivostjo nemudoma ga poučiti, da je glasom slavnega kranjskega kronista »das Schlosslein bteinhof . . von Rudolfa\verth . . keine Viertheit Stunde ent-legen.« Pač se je od Valvazcrjevih časov sem večkrat uže prenovil ta gradiček, z njegovega stališča pa »na Kamnu« ga dcsihmal še nihče ni bil drugam premestil! Sicer pa — kolikokrat moramo še dopovedati slaboumnemu sotrudništvu »Slov. Naroda«, da mi Kandijanci na »grajsko njivo« niti resno ne mislimo. To je bil le nek »ballon d'essai«, ter njen lastnik je sam s prvega početka, poznajoč pedestrične slabosti novomeške, deloval v to svrho, da ponudimo naučni upravi drugo Btavišče, katero bi bilo bližje Novemu mestu. Sam je vodil pogajanja z dotičnim posestnikom, sam je sestavil preliminarno, a navzlic temu pravo-krepno kupno pogodbo, in dandanes gre v je bilo veselje. Sredi Arabcev je sedel njih poglavar; navduševal je svoje ljudi, le ti pa so mu krepko odgovarjali; baš tako, kakor Be pri nas delavci navdušujejo pri delu. Zdrčali smo v dolino; valovi so nam zaprli pogled na Jafo; izginili smo takorekoč v morju. Od zadaj je prišel visok val in potisnil čoln naprej; ladjica se je vspela nanj. Vožnja je bila torej zelo zanimiva. Mimo pečin smo priveslali do brega. Privezali so čoln k bregu in izstopili smo brez vsake nevarnosti. Mimo mitnice in drugih uradov naju je vodnik pripeljal do zavetišča. Samostanski brat, rodom Nemec s severne Češke, naju je sprejel zelo prijazno. Odkazal nama je čedno sobico, v kateri sva si odpočila od dolge vožnje in blodnje po morju. Ker vlak odhaja samo enkrat na dan iz Jafe v Jeruzalem, in to še le ob dveh popoldan, sva morala prenočiti v Jafi. Vesela sva bila, da sva po šestih dneh morske vož nje srečno dospela v sveto deželo. Da ni bilo nepričakovanih zaprek, bi bila že veliki ponedeljek prenočila v Jeruzalemu; tako pa ■va tjakaj dospela še le na velikonočno nedeljo zvečer. (Dalje prih.) prvi vrsti za uprav idealno stavbeno parcelo, katera je komaj 250 metrov oddaljena od državnega mostu čez Krko. In sedaj, gospodje sosedje v Novem mestu, le nekoliko trenutkov hladnokrvnega preudarka ! Ali mislite zares, da bi Vam premestitev gimna zije na ta prostor odnesla, kakor trdi »Gorenjec«, »kakih 100.000 kron na leto-- iz mestnega prometa« ?! Srce in jedro novomeško je vendar njegov glavni trg, novo gimnazijsko poslopje, dasi na desnem bregu Krke ležeče, bi ostalo vendar v njegovi najbližji bližini, zvezano po najugodnejši cestni zvezi, — skoraj bi rekli, njegovo namešie-nje na tem prostoru bode prej ugajalo novomeškim istinitim potrebam, nego če mu poiščete stavišče na svojih lastnih tleh. Neprijetna posledioa prvotne novomeške strukture je namreč, du velikih stavišč do 4000 kvadr. metrov v svojem ozidju sploh pogrešate. Morali bi ven iz pravega mesta vsaj na Ločansko cesto ali pa na nezravnani svet, kjer stoje razvaline in pogorišča nekdanjih Vaših podov. Vi se morda bojite, da ne bi v soseščini novega gimnazijskega poslopja v Kandiji naBtala kaka prodajalnioa ali kak drugi obrt, ter se VBled tega protivite morebitnemu dobičku Kandijancev, toda gospodje obrtniki, trgovci in hišni posestniki na glav nem trgu, ali ne sprevidite, da vam ista nevarnost preti tudi pri zgradbi na novomeškem ozemlju, kakor hitro jo premestijo tja, kamor jedino je mogoče po dejanjskih stav-binskih razmerah vašega meBta?! Razloček je le ta, da si boste morali v tem slučaju iz lastnega žepa kupiti in drago plačati stavišče, napravo ceste, kanalizacijo in druge pritikline. Po vsej pravici smemo tedaj trditi kan dijanski »polipi«, da po našem projektu niti vi niste oškodovani! Toda ker nas novomeški dopisniki »Na rodovi« niso mogli ugnati s stvarnimi razlogi in ker se mi podgorski debelokožci ne zmenimo za njihovo virtuoznost v psovanju, poskušali so svojo srečo z različnimi grožnjami. Pred vsem nam je z debelim prstom zažugal ljubljanski »tx officio« zagovornik novomeške vladajoče koterije, kazoč na ono tajno »oblast, ki ne bode dopuščala, da bi se na ljubo intrigam dvornega svetnika —j— lahkomišljeno zapravljalo občinsko premoženje«. Iskrena zahvala skrbnemu gospodu, kateri se mora kot občinski referent v deželnem odboru naravno brigati za poslovanje z občinskim denarjem, ali žalibog ga moramo opozarjati na to, da v tem slučaju svojega pretenja ne bode mogel uresničiti: Nakup dotične parcele se je namreč, po medsebojnem jasnem dogovoru med proda-javcem in kupcem, vrSil le pogojno, z izrecnim a vetom, da vlada zares sprejme po nudbo kandijanskih »polipov«, in v tem smislu ae glasi tudi besedilo dotične pogodbe. Torej, ali propade Kandija, — no, potem jej ne nastanejo iz te akcije nikaka bremena, ali pa, ona zmaga, in potem bi radi videli samega gospoda dra. Tavčarja, bode li imel tudi v tem slučaju moralni pogum, odrekati kandijanskim davkoplačevavcem potrditev zahtevanega posojila v svrbo nakupa omenjenega stavbišča?! Resnejša pa je druga grožnja, katera sedaj v premnogih varijantah odmeva iz časnikarskih izlivov novomeških »Narodovih« državnikov. Čuden okus sicer, a gola istina — nas polipe kandijanske hočejo p o z o b a t i In k temu težavnemu delu jih spodbuja sam poročevalec za občinske zadeve v deželnem odboru, veleč jim povzdignenim glasom: »Zatorej mestnemu svetu v Novem mestu na srce polagamo, da se naj ravna po zgledu Ljubljane (nasproti Šišenskim parcelam in Vodmatu) in da naj prične resno in energično akcijo za priklopljenje Kandije k mestni občini«. K tej stvari, pri kateri je prizadeta po zakonih zajamčena občinska avtonomija, spregovorimo v tretjem in končnem članku. V Kandiji, 12. jan. 1902. -j-- Državni zbor. Poslanska zbornica bo bržkone že danes završila razpravo o vladni predlogi glede davka na vožne karte in predlogo sprejela v smislu vladnega načrta. Pri generalni raz pravi govorita danes popoldne le še oba glavna govornika, pri nadrobni pa skoro ni pričakovati daljših razprav. Pričakuje se to rej, da bo sklep zasedanja morda že jutri, gotovo pa pojutranjim, ker, kakor se trdi, se VBled izjave dr. Schalka, ki je zagrozil z obstrukcijo vsenemcev, predloga o podpori podonavski družbi umakne z dnevnega reda. Rešiti bo torej le še poroštveni zakon in pa imunitetno zadevo Wolfa in Schalka, pri kateri pride bržkone do burnejih razprav. Deželni zbori bodo sklicani razun češkega, ki se snide baje že v petek, na dan 24. junija in bodo zborovali do 12. julija. Dr. Bezek in češki radikalei. Radikalna utruja mej Mladočehi je z ministrom Rezkom silno nezadovoljna. Duška tej svoji ogorčenosti dajejo v »Nar. Listih«. Ta list piše mej drugim: »Poslansko zbornico je v petek presenetila vest, da je minister dr. Rezek umaknil svojo d e-misijo; Rezek se toraj kot minister poda nazaj v Kaltenleutgeben in se povrne kot minister na Dunaj. Minister ni podal ostavke radi tega, ker ni bil edin z ostalimi člani Koerberjeve vlade, marveč zato, ker ni odobraval stališča naših ljudskih zastopnikov. Priznati se sicer mora, da je v malenkostih dr. Rezek mnogo koristil češkemu narodu. Razmere zadnjega časa so pa pokazale, da Rezkova naloga ni bila v prvi vrsti čuvati češke interese, marveč one osrednje vlade napram Cehom. S tem sicer dr. Rezku ničesar ne očitamo, toda njegovo stališče izgubi mnogo na važnosti vkljub vsem priznanjem za malenkostne stvari. Vprašati ga pa moramo, kaj bo v jeseni, ko izjavimo: Tu smo, ne moremo drugače ! N a g o d b e z Ogrsko ne dovolimo, dokler ne dobimo nazaj jezikovnih pravic. Kam se bo neki dr. Rezek tedaj nagnil ?« Buri in mir. Glasom oficielnih angleških poročil se je do 13. t: m. udalo in odložilo orožje precej nad 10.000 Burov, ki so vsi prisegli zveBtobo Angliji in njenemu ter svojemu novemu kralju. Udale so se po teh poročilih že vse burske čete na vzhodu v pričo generala B o t h e ter one v severnem delu Oranje pod poveljstvom generala D e -w e t a. Zanimivo in za sklep miru zelo značilno pa je, da se dosUj še ni prav nič čulo 0 kapitulaciji burskih oddelkov pod D e - 1 a r e y e v i m vodstvom. Da bi ta del Burov še ne bil obveščen o sklepu miru, je naravnost izključeno. Nahajal se je namreč še pred nedavnim tako blizu Vereni-ginga, da so Buri gotovo lahko zvedeli, kaj Be godi v Pretoriji, kajti celo v Kapstadtu, ki je 600 milj oddaljen od Pretorije, je bil sklep miru znan že naslednji dan. Iz tega dejstva se da sklepati, da imamo tu opraviti z delom burske armade, ki absolutno raje gre v smrt, če si ne bo mogel priboriti popolne svobode; s tem se pa tudi pojas njujejo boji, ki so se bili po preteku treh dni po razglašenju miru blizu Vereniginga. Oficijelno poročilo, ki je došlo sinoči iz Pretorije, sicer javlja, da se nahaja v d e -p u t a c i j i, ki prve dni v juliju odpotuje v London, poleg B o t h e in D e w e t a tudi D e 1 a r e y , toda iz vedenja poslednjega generala se da sklepati, da sklenjenega miru ne odobruje in ne prizna. Sploh s® pa burska srca preveč uža ljena, da bi se mirno udala v novo usodo. Morda preje kot s a domneva bodo dali Buri duška tem svojim čutilom in se maščevali. Kaj pa še le, ko Stein, Sehalk Burger, De-wet in Delarey ob kronanju Edvarda VII. izvedo, da bo Anglija velik del Trans-vala priklopilaNatalu! & tem prtti prebivalstvu tega dela največja nevarnost za poangleženje. Kakor ta, je bur-skim voditeljem neznana še marsikaka druga burska nakana. Da bi nazivali Kriiger j a še nadalje predsednika, Angležem niti ne pride na um, čeravno ni nobenega oiviliziranega naroda, ki bi strmoglavijo nemu vladarju oropal prvotni naslov. Burski prijatelji se seveda vkljub temu ne udajajo pesimizmu. Četudi kapitulira Delarey in prizna mir, pravijo ti možje, priznal ga bo z drugimi voditelji vred le za — premirje. Doživeli bomo namreč še obnovitev obeh republik in vrnitev obeh pred-sednihov na mesta, ki so se jih sedaj pola stili Angleži. Porok zato nam je burska vztrajnost in njegova ljubezen do rodne zemlje. Iz Tbrzojavk. Vsenemški dnevnik. Pod vodstvom Schalkovim bo v soboto zborovali Vsenemci na Dunaju in sklenili na zadružni podlagi izdajati skoro nov vsenemški dnevnik. — Razburjeni Mažari. V ogrskem državnem zboru je pravil poslanec Košutove stranke Lad. Ratkony, da je drž. poslanec Srb Pavlovič otrokom južnoogrskega vzgojevalnega zavoda v Szegedinu, ki so na železnici peli mažarske pesmi, zakl eni, da pojo brezsramne pesmi in da naj se sramujejo, da rojeni Srbi pojo take pesmi, ki jih napravijo brezčutne. Govornik je med strahovitim ropotom mažarskih poslancev pozival govornika, naj pride v zbornico in naj se opraviči, ako pa se noče opravičiti, kričal je Ratkony, tedaj naj se nikdar več ne upa pokazati v ogrski zbornici. — O Sohalku se je v podružnici društva »Wartburg« v Toplicah izreklo častno Bodišče, da ni spoben, da bi dal satitfakcijo. — Baron Schwegel v skrbeh. Baron Scbwegel je šel s poslancem Derschatto in Grossom vprašat ministerskega predsednika, ni-li dal Mlado-čehom kaj narodnostih koncesij. K5rber je odgovoril, da pri vprašanju o narodnostnih zadevah bo postopal v sporazumu z interesi-ranimi stiankami. — Poljaki. Z Vest-falskega se poroča, da se mej Poljaki širi agitacija, da ne pridejo k sprejemu nemškega cesarja, ki bo potoval po ondotnih krajih in renskih pokrajinah. Poljski shodi pozivajo Poljake, da izstopijo iz vseh nemških društev in da naj ie n e ž e n i j o z N e m-k a m i. Poljski bojkot proti Nemcem narašča. — T r i p o 1 i s. Turški vali v Tri-polisu je brzojavil sultanu, da se boji upora domačinov, in je prosil za pomoč novih vojaških čet. — Podržavljenje železnic. Pogajanja naše vlade z družbo državnih železnic radi podržavljenja se oficijelno prično meseca septembra. Do soglasja menda ne pride drugod, kakor pri državni železnici. Izpred sodišča. Avguština Verbič je bila pred novomeškimi porotniki radi zlorabe uradne oblasti in poneverjenja uradnega denarja obsojena na 2 leti težke ječe s postom ysake tri mesece. Porotne obravnave v Gorlet. Dn6 23. junija pride na zatožno klop radi tatvine cerkveni ropar 291etni Franc Verdav iz St. Jurija na Štajerskem ; 24. junija: Alojzij V o v k, 22 let, od Lisjakov, obtožen umora ; 25. junija: učitelj Andr. K. Mlekuš, radi nenravnosti; 26. junija: Val. Miš igo j iz Doline, 29 let, radi ropa; 27. junija: Terezija B u s i č, 45 let, iz Kozane, radi detomora. Znižana kazen. V predzadnjem po-rotniškem zasedanju v Mariboru je bil poštni ekspeditor zagrizeni Nemec Friderik Niederle radi uradnega poneverjenja obsojen na pet let težke ječe. Uložil je ničnostno pritožbo in sedaj so mu kazen znižali na tri leta. »llokovnjačl« na Štaiarskem. Dobro organizirana tatinska družba je Btala te dni pred mariborskim porotnim sodiščem. Obtoženi so bili: 38letni viničar Franc Mere iz Stermeca, 39ietna njegova žena Marija 14letni sin Andrej, 51!etni posestnik Anton Vidovič iz Velike Varnice, njegov 17letni sin Janez, daljo 58ietni posestnik Tomaž Kmetar iz istega kraja, njegov 2lletni sin in 481etni viničar Tomaž Zumbar. Ta csmerica je že nekaj let kradla po ptujski okolici in je ulo-mila na mnogih krajih. Po dnevi je opazovala, kje bi si najložje dobila plena, po noči se je pa zbrala v Miclikovem jarku, kjer je napravila podroben načrt in si očrnila obraze. Po storjenem dejanju bo je tatinska družba zopet zbrala v tem jarku in si razdelila plan. Orožništvo je leta in leta zasledovalo predrzne tatove brez vspeha. Ša-le o sv. treh kraljih se je pri neki neznatni tatvini pri belem dnevu izvršeni pri kramarju Šosteriču v Št. Vidu izdal načelnik teh rokovnjačev Franc Mere. Hišna preiskava pri Mercu je odkrila celo zalogo ukradenih stvari. Obravnava je trajala dva dni. Zaslišanih je bilo 40 prič. Obtoženci so vse tajili in so preklicali celo vse, kar so v preiskavi priznali. Z vspehom obravnave so obtoženci lahko zadovoljni. Franc Mere je dobil en meBec, njegova žena tri tedne, Andrej Mere 14 dnij in Anton Vidovic en teden strogega zapora. Ostali obtoženci so bili — oproščeni. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. junija. Novomašniki ▼ Ljublj. škofiji. Ordinacije bodo v ljubljanski škofiji dne 10., 12. in 14. julija. Posvečeni bodo iz IV. 1. gg. Ivan Nep. Berce, iz Dražgoš; Karol Čuk, iz Črnega Vrha; Fr. Ks. Kimovec, iz Cerklj pri Kranju; Andrej Magajna iz Vrem; Jan. Obgl. Marenčič iz Kranja; Alojzij Merhar, iz Ježice; Fr. Ks. P a v š i č, iz Ljubljane, Ivan Krst. Prijatelj, iz Do-brepolja; Val. Sitar, iz Ježice; Fr. Ser. S k ulj, iz Vel. Lašč; Rih. S mole j iz Ljub- ljane. G. Karol Gtosb bode dobil vsled mladosti le subdijakonat in dijakonat. Iz III. 1. sledeči gg.: Matej A h a 8 i č, iz Tržiča; Mart. D r o I e, iz Krašnje; Mih. Kmet, iz Št. Lovrenca ob Temenici; Ivan Kriz. K o-zina iz Ribnice; Josip Logar, iz Metlike, Mart. Pečarič, iz Metlike; Josip Pire, iz Velesovega; Leopold Po d log ar, iz Škoci-jana pri Turjaku; Ivan Krst. 81 raj bar, iz Smartina pri Kamniku; Mart. Stular, iz Metlike. Osebna vest Višjim geometrom pri razpregl. uradu je imenovan vežbenik gosp. F r. W i t s c h 1 v Radovljici za Sv. Križ pri Kostanjevici, vežbenik gosp. P. Ko-1 a d z y n v Logatcu pa je začasno nameščen v Krškem. Osebna vest- V Ljubljani se je nastanil s svojo rodbino ruski držav, svetnik in umirovljeni vseučiliški profesor dr. Vinko Š e r c 1. V Toplioah na Dolenjskem se je za več tednov nastanila soproga dež. predsednika blag. g. O 1 g a H e i n. Umrla je te dni v goriškem uršulin-skem samostanu sestra Katarina Hribar, hči bivšega vadniškega učitelja in glasbenika g. Antona Hribarja. Pogreb je bil v sredo popoludne. — Matija Levstik, posestnik iz Podgore pri Prečini, brat slovenskega pisatelja Frana Levstika, je umrl 9. t. m. Bil je priden gospodar in užival je obče spoštovanje. — V Olomucu je umrl c. kr. stavbni svetnik v pok. g. Franc V y h n a 1. s>voj čas je bil v Ljubljani jako znan. Štajarako učiteljstvo in prihodnje deželnozborske volitve. Na Štajarskem se bližajo deželnozborske volitve. O Bin-košiih je bil v Gradcu shod zaupnikov šta-jarskega učiteljstva, na katerem se je razpravljalo, kako naj bi štajarski učitelji obeh narodnosti skupno postopali pri deželno-zborskih volitvah. Sklenilo se je po leti o priliki hajlovskega „Sangerbundesfesta" sklicati nemške učitelje v Gradec na posvetovanje, na katerega dnevnem redu bo točka: ^Stališče nemškega štajar. učiteljstva k prihodnjim deželnozborskim volitvam." Ravno tako se bo sklicalo slovenske u č i -telje, ki bi se naj posvetovali o isti točki z ozirom, kakor pravijo nemški listi, na slovenske volile e. Seve bo najprej nemški shod in mi bi se prav čudili, ako bi štajarski slovenski učitelji plesali tako, kakor jim bodo nemški učitelji o priliki hajlovske slavnosti zažvižgali. Razume se, da pri volitvah na Spodnjem Štajarskem hočejo Nemci s pomočjo nekaterih imenitnih „Slovencev" kolikor mogoče speljati vodo na svoj mlin, a slovensko učiteljstvo pokaži, da je prepošteno, da bi na lepe besede nemškega učiteljstva bilo o tej priliki suženj nemških želj in namenov. Ali se tu zadaj ne skriva dr. Mravlag in njegov prijatelj, ki hoče na ta način najprej vreči svoje mreže ? Nov slovenski list v Gorici. Tržaški »Novi List« poroča iz Gorice, da se v tamošnjih rodoljubnih krogih resno pečajo z mislijo ustanoviti nov list, čegar naloga bode energično pobijanje nemoralnega židovsko-naprednega rovanja na Slovenskem. Poročil se bo g. Ivan Medica, blagajnik kranjske stavbinske družbe, z gdč. Nikolajo Rueh iz Tržiča. Zaročil se je gospod Josip Sik oš e k, c. kr. carinski asistent, z gospico Cvetko Parkljevo v Ljubljani. Članki gosp. dvornega svetnika Šukljeta v »Slovencu« so novomeško napredno trdnjavo tako zbegali, da pristaši nasprotne politične stranke niso vedeli, kako bi odgovorili na njegove mirne, premišljene in tehtne besede. Karakteristično je za gospodo sredstvo, s katerim se hočejo obraniti veljavnega nasprotnika: Vzeti mu hočejo častno meščanstvo. Ko bi se to zgodilo, bi seveda gospodje udarili le—po sebi. Treznejšim Novomeščanom se to tudi tako dozdeva. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela minuli četrtek svoj redni občni zbor v Opatiji, ki bo se ga vdeležili družbeni prijatelji iz raznih delov Istre, Dalmacije, Reke in Trsta. Po sv. maši, ki jo je služil munski gosp. župnik R y š 1 a v y, in obedu v veliki dvorani »Grand hotela« so se podali ekupSčinarji v Zorino dvorano k zborovanju. Zbor je otvoril predsednik gospod V. S p i n č i č , ki je v obširnem, burno odobravanem govoru pojasnil pomen in delovanje prekoristne družbe. Is njegovega ter iz tajnikovega poročila posnemamo, da so se v minulem letu na novo ustanovile nove družbine šole v Brgodcu, naVoloskem in v Vabrigi, razširile pa v Kasteliru in Polju. Poleg tega je uredila družba šoli v Štokovcih in Vlakovu, le da še ni učitelja. Skupno ima družba sedaj v oskrbi 62 šolskih zavodov. Umrli gospod Z i g o 1 i č je volil družbi 1000 K, g. K u n d e k 6000 K. Vžigalice so donesle družbi 3500 K. Razun užigalic je založila družba cigaretni papir, kavo in tulčice, kar je doneslo družbi 35 000 ali za 3500 K več nego prošlo leto. Podružnic ima družba 50. Dohodkov je bilo v minulem letu 35.174 K 67 v, stroškov pa 38 795 K 81 v. Družbino imetje znaša 124 788 kron 91 v ter se je pomnožilo za 14.541 kron 56 vin. Po zborovanju je pevsko društvo »Lovor« priredilo zabaven večer. Novo krščansko socialno bralno druitvo za Vodmat osnovalo Be je včeraj. Namen društvu je pospeševati časopisje in čitanje dobrih knjig, kakor tudi prireditev poučno zabavnih predavanj, iger in gledaliških predstav, umrlim Članom preskrbovati častno spremstvo pri pogrebu. Ustanovnega shoda, ki ga je sklical naš tovariš Klun, udeležili so se skoro brez izjeme naši vrli „kolonisti" »Slov. delav. stavbnega društva« v Vodmatu, opazili smo pa tudi lepo število druzxin, Antonija Kosler, Eugenija Raspi, Fiora Rudescb, Helena pl. bcliSppl Soriwalden, Fiora Tormin, Fani baron. \Vurzbach, Luitgarda Zeschko; za podružnice gospodje: Albin Acht-schin, Gabrijel Piccoli, dr. Josip Stare; gospe: Hermina del Cott, Melanija Luckmann, Minka Luckmann. Za računske preglednike so bili izvoljeni gospodje: Viktor Collorttto, Karol Karinger, Josip Lozar, za namestnika gg.: Rajko Arce in Viktor Rtcher. Društveni odbor izvolil je za predsednika gosp. ces. svetnika Ivan Murnika, za predsednico gospo Floro Rudesch, za I. podpredsednika gosp. dvornega svetnika Josipa Dralka, za II podpredsednika g. Josipa Luckmanna; za I. podpredsednico eks. baronico Hein roj. grofioo Aprsxin, za II. podpredsednic:« gospo Antonijo Kosler. Dalje je društveni odbor izvolil za odposlance pri zveznem zboru na Du-naji za glavno društvo gospoda: v. s. sv. dr. G. Ferjančič, eksc. grof<* Antona Pace; gospe: Antonija Kosler, Luitgarda Zeschko; za podružnice: g. minist. svetnika Ludovika Dimitz in gospo Evgenijo R^spi. V razsodišče bo bili poklicani gespodje dež. vlade svetnik Ludovik marki Gozani, višji sodni svetnik Josip Martinak, dvorni svetnik dr. Josip Račič, in za namestnika gg. sodn. svet. Fran Andolšek in dr. Fran Papež. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 16. junija. Danes je bil pri cesarju v avdijenci dr. Korber. Poročal je o parlamentarnem položaju. Dunaj, 16. junija. Zbornica nadaljuje razpravo o davku na vožne listke. Seja se je začela ob 3. uri in traja do 7. ure, ko zboruje proračunski odsek. Zadnja seja je jutri ali pojutrišnjem. Dunaj, 16. junija. Minister Rezek je bil danes pri cesarju. Ostavke ni podal, za to se misli, da ostane v kabinetu. Tudi je danes prišel zopet v svoj urad. Dunaj, 16. junija. Češki dež. zbor se snide 21. t. m. Zagotavlja se, da po dežeinozborskem zasedanju vlada zopet začne jezikovna pogajanja. Najprej bo vlada obravnavala z vsako stranko posebej in bo jezikovne konference sklicala samo, če bo to uvodno posvetovanje dalo kaj upanja na poravnavo. Dunaj, 16. junija. Šlavnost 50-let-letnice dunajskega društva katoliških rokodelskih pomočnikov je bila velikanska. Navzočih ogromno društev s 150 zastavami iz najoddaljenejših krajev. Nasprotniki nemi ob velikanskem navdušenju zavednih katoliških rokodelskih pomočnikov. Dunaj je pokazal, da je v resnici krščanskosocionalen. Sternlberg na Moravskem, 16. junija. Tu je bil shod nemških svetnikov olomuške trgovske in obrtne komore. Vsi zborovalci so se izrekli ostro in odločno proti češkim zahtevam, dasi je večina tega zborničnega okrožja češka. Zahtevajo, da se v zbornici češkemu jeziku ne prizna enakopravnost. To zahtevo imenujejo predrzno provokacijo. Pristni Tevton Bradaček je poročal, da se vrši v prihodnji seji konstituiranje zborniee. Pod vsakim pogojem mora zbornica nastopiti proti Cehom in to izvesti, če bi tudi seja trajala tri dni. Ker so Nemci pripravljeni nastopiti s silo proti Cehom, se pričakuje ta seja z veliko radovednostjo. Tnnlinn Južne železnice postaja Pollčane 1 UpillC (Poltschach). 411 12-8 Krasno poletno bivališče. Preizkušeno zdravilišče za bolezni ' v želodcu, na jetrih in ledvicah, Ol l" zoper sladkorno bolezen, žolčne Omilili kamene, kat » prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . > Slanina sveža . » > prekajena » Salo . . . . . ► Jajce, jedno . . Mleke, liter . . Smetana, sladka liter > kisla . < Med.....kg Piščanec . . . Golob . , . . Raca..... Zajec .... KI h K | h 1 30 Pšenična moka 100 kg 30 40 1 10 Koruzna » » » 16 — 1 — Ajdova » » » 29 50 1 40 Fižol, liter .... 26 1 70 60 2 _ Leča, » . . . . — 25 1 — Kaša, > . . . . — 20 2 50 Ričet, » . . . . — — 2 40 Pšenica . . 100 kg 20 40 1 60 Rž..... 16 _ 1 40 Ječmen . . » » 15 _ 1 60 Oves ... » » 16 60 1 30 Ajda ... » » 14 40 — 6 Proso, belo, > » 15 60 — 18 , navadno » > 14 _ — 80 Koruza . . » » 12 HO — 80 Krompit » > 5 40 _ — Drva, trda, m® . 8 _ 1 20 » mehka, » 5 60 — 40 Seno, 100 kg . . 8 _ _ Slama, » » , . 7 — — — Stelja, » » — — se takoj oddasta. — Na željo dobi se tudi dobra hrana. Leop. Ti-atnik, 720 8 -3 Sv. Petra cesta št. 27. Oklopju slicna barva za firlnilin kalere boia ie nespremenljiva, sta-&ILIU U JU, novitna tudi proti vplivu svitlohe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, d& lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA. EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 10 11—2 Spretna ter sanesljiva kuharica in postrežnica sprejme se takoj v župnišče. 742 2—1 Naslov pove upravništvo „Slovenca". Služba poslovodje. Solidnega in vestnega poslovodjo, izurjenega v \seh strokah špecerijskega in manufakturnega blaga, sprejme »Kmet jsko društvo«. Plačil po dogovoru. Nastop je odprt s 1. avgustom. Kjč, po\č iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 734 3—2 lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (50-24,) Ljjuhljanei. lč)unajska eesta LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. prodcim čisto novo popolno opravo za špecerijsko trgovino. 717 3-3 Jos. JebaČin,. Ljubljana. Prodajalka se sprejme v špecerijsko trgovino. Ponudbe sprejme upravništvo tega lista pod štev. 550. 740 2—2 Za,cLnji teden! Glediščnih igralcev loterija 1 glavni dobitek . 1 1 2 10 20 60 100 300 3500 . h 60000 kron . a 6000 „ . a 3000 „ . k 2000 „ 1000 „ a 600 „ 200 , 100 „ 60 „ 20 „ 10 B Srečke po 1 kroni priporoča 136 19 J. C. Mayer, v Ljubljani. Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izpla&tfo _v gotovini. _