96. številka. (v Trstn, t četrtek zjutraj dne 12. avgusta 1897.) Težaj XXII. „BnilVOST" libaja pe trikrat na teden v ieatlb im-danjih ob tovhlh, 6«tr«klh l® »obotinh. "Zjutranje izdanje iz-baje ob S. ari ijutraj, večerno pa ob 7. ■ri veier. - Obojno iidtnje stane : ■ a Jsflsnmeeec . t. 1.-, latan Avstrljs t. 1.50 ■a trt nese« ... 3.- , , . 4.50 ■a pol lat* . , . 6.— , » .9__ ■a m teto . . „ 13.- . » . 1«._ Wrre6alee je plačevati naprej m uredb« fcroz priložene naradnlne •• sprava m •ilra. Posamično ituri'ke re dobivajo v pro-dajalnioah tobak« v Iratu po S nvfi. lavon Trat« po 4 n*i. EDINOST Oglasi ao raAnne po tarlfn v petita; ea naslove s debelimi Arkani ae plačajo frostor, kolikor obsega navadnih vrsti«. 'oslana, osmrtnice in javno zihTele, drv asaAi oglasi itd. se raAanajo po pogodbi Tsi dopisi naj ae pofiiljajo arednlfttva alioft Caserma it. 13. Vnako pit »o mora biti frankovano, ker nefrankoTsna ae a* sprejemajo. Rokopisi so ne vraftajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Malino pie-oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglase je pla&eTati loco Trst. Odprte reklamo eife ao proate poštnine. 61 •„T «MnotH Je moj". Z Goriškega. (I i v. dopis) Pred kratkim ui.sal je v „Slovenskem Narodu* neki dopisnik iz Celja, „da so goriški Slovenci v kratke« ugnali Lahe v kozji rog." Žal, da temu oi tako I Res je sicer, da je bila 'Skoda, ki so 'jo imeli laški trgovci v Gorici takoj od začetka bojkota, v prvem navdušenja in ogorčenja, ogromna, res je pa tndi, da so začele stvari zdaj, ko se je razburjenje nekoliko poleglo — hoditi staro pot. Temu pa se nihče, kdor razmere pozna, ne bo čudil. Trgovine brez kredita si niti misliti ne moremo, zato je tudi umevno, da so trgovci v Gorici, kateri imajo s trgovci na deželi velike zveze, tudi veliko kreditirali tem trgovcem. In če pomislimo, 4a laški trgovci jako radi upajo, bodemo tudi umeli, da je med slovenskimi trgovci mnogo takih dolžnikov, ki svojega dolga pri najboljši volji ne ■orejo poplačati svojim laškim zalagateljem. To je torej prvi vzrok Drugega vzroka je iskati v cenah. Splošno se čujejo pritožbe, da Slovenci prodajejo dražje, nego Lahi, da, cel6 po pretiranih cenah. Tako n. pr. je pripovedoval neki krojač v Gorici, da mora pri nekem našem trgovcu dražje plačevati vse blago — do 1 gld. na meter. O nekem drugem trgovcu iz hribov se pripoveduje, da je gledal blago pri nekem Slovencu, a kupil pri Lahu 25 kvintalov blaga, pri Čemur je baje zaslužil 50 gl., ker je dobil pri Lahu povprečno 3 gold. ceneje kvintal, nego pri Slovencu. Ker je bilo to omenjeno blago samo koruza iu moka, sodim — kakor trgovec — da je kupec govoril neresnico, ali pa je Imel Lah veliko zguiio. Zakaj da bi hotel slovenski trgovec slepariti . voje rojake na ta način, tega ne morem um o ti. Istctako je pripovedoval neki tretji trgovec, daje naložil štirikrat blago pri gori-omenjenem slovenskem trgovcu, a pri tem da je imel 80 gl. škode, ker za toliko ceneje bi dobil blago pri Lahih. PODLISTEK Nantas. ROMAN, Francoski spisal Z., prevel Hlnko. »Pred vatli leži še velika bodočnost, moj gospod. Dovolila sem si, spremljati vaša prizadevanja s svojo pozornostjo ter sem se prav zel6 veselila na vaši neomah!jivo*ti, ki ste jo pokazali v vsej nesreči svoji. Dozdevalo se mi je, da se morate visoko popeti, ako bi vam hotel kdo podati roko". Zopet je prenehala, kakor bi čakala na odgovor. Mladi mož je mislil, da mu hoče ponuditi kako služuo iu zato je rekel, da bi vsprejel kar si bodi. Ko je tako odprl pot, vprašala ga je brez ovinkov: ■Ali bi se hoteli oženiti?14 »Oženiti ?" je vskliknil Nantas. ,Ti ljubi Bog, kdo bi, milostljiva, hotel kaj vedeti o meni? Morda katera siromašna deklica, katere niti preživeti ne bi mogel P" „Nikakor ne, ampak jako lepo, jako bogato in nenavadno nadarjeno mlado dekle, ki vam bi na jeden udarec podalo sredstev, da dosežete naj« više časti." Sedaj se Nautas ni več smejal. .Kakšen je torej ta posel?" je vprašal in instinktivno zadušil glas. .To mlado dekle je blagoslovljeno in vi mo- Take in jednake pritožbe se čujejo sleherni dan. Vendar se zdi, da dotiiniki nečejo povedati pravega vzroka, zakaj ne zapnstć Lahov, namreč: ker bi v tem slučaju dobili e k s e-kutorje na vrat. Zakaj neverjetno je, da bi hoteli Slovenci večega dobička, nego Lahi, a po drugi strani je zopet neverjetno, da bi Lahi dajali blago v zgubo. Tretjega vzroka je iskati v organizaciji. V začetku bojkota se je mnogo govorilo in pisalo (še preveč l) o .trgovskem in obrtnem dru« štvu*, a zdaj molči vse. To je sicer prav, a dobro bi bilo vendarle, da bi se sporočilo na deželo od-ličnejšim osebam, da-li ostane samo pri ustanovnem občnem zboru ali kako ? 1 Sicer pa naj se društvo ustanovi tudi desetkrat: ako ne bo osuo-vano na pravi podlagi, ne doseže svojega namena. Društvo bi moralo imeti na razpolago dovolj denarja, da bi oslobodilo slovenske trgovce iz laških krempljev, ter pomagalo osnovati v Gorici zadostno slovenskih veletrgovin : zato pa bi ne zadostovalo par stotisoč. Na vprašanje: Kje dobiti denarja ? od-govarjam, da je po nam sovražnih zavodih dosti denarja naloženega in bi bilo treba samo uprizoriti primerno agitacijo, da bi bilo dosti denarja. Četrtega vzroka, da podlegamo v zapričetem boju, je iskati v tem, da še nimamo dovolj primernih trgovin na veliko. V tem oziru sem sicer že izrazil svoje menenje v nekem dopisu »Soče", da bi ta namen najbolje dosezala delniška društva, Res je sicer, da moramo gledati, da se nastani ▼ Gorici kolikor možno največ samostalnih trgovcev in obrtnikov. Toda, od kje dobiti takih ? Izptd rokava jih ni možno vzeti, če jih ni! Ako je kje kak slovenski trgovec ali kapitalist, ki bi si želel ustanoviti v Gorici trgovino, so mu gotovo znane razmere in bi torej že bil porabil ugodno priliko. Ako torej ni še nihče storil tega dozdaj, je to \ dokaz, da takih trgovoev ni. Ali hočemo torej ča-} kati na tisti ajih že dobimo" ? Ne prihaja mi niti rate otroka pripoznati svojim", je izpovedala go-spodičina Chuin naravnost. Pogajanja je hotela prikrajšati, zato ni govorila več tako lepo odičeno. Da se je Nantas r.dal prvemu utisu, postavil bi bil posredovalko pred vrata. „Kar mi ta pravite je ničvrednost", je odgovoril on tiho. .0, kakšna ničvrednost!" je vskliknila gospodičina Chuin, ter začela zopet govoriti medeno kakor prej. »Te grde besede ne morem slišati... Resnica, gospod moj, je ta, da rešite neko rodbino obupa. Oče Še ne ve nič o tem, in jaz sem zato napravila načrt, da se dekle omoži kar najhitreje in da soprog velja za očeta njenega otroka. Po-I znam očeta; ako bi zvedel resnico, bi ga to umo-I rilo. Moja kombinacija ublaži udarec iu očetu u* cepi vero, da se je njegovi hčeri dalo zadoščenje. To je bas nesreča, da jb zapeljivec oženjen... Oh, gospod, so možje, ki v resnici nimajo nobenega moraličnega duha..." Še dolgo bi bila lahko govorila v tem smislu, ne da bi bil Nantas pazil na to. Zakaj bi zavrnil predlog? Ali si ni sam dejal poprej, da bi prodal samega sebe? No, tu ga je nekdo prišel kupit. Roka roko nmiva. On bi dal svoje ime in zato dobi neke stališče. Gledal je svoje umazane hlače; čutil je, da že štirindvajset ur ni jedel ničesar, in vse njegovo dvamesečno prizadevanje in poniževanje se je vzbudilo s pokočim srdom v njegovem srcu. na misel, da bi hotel komu usiljevati svojo skromno menenje, vendar si dovoljnjem opomniti, da se moramo najprvo osloboditi od ptujega kapitala, ter se osamosvojiti gospodarsko ! Vse drugo pride samo ob sebe. Tu sem torej navedel vzroke, zakaj podlegamo v zapričetem boju, a ob enem navedel svojo skromno menenje, kako odstraniti te vzroke. Toda vse to ne bo imelo vspeha, ako naši voditelji ne bodo imeli za sabo ljudstva, ki bode umelo, zakaj se gre, ki bode vedelo, da naš boj ni samo boj za politiška in narodna prava, ampak veliko več: za naš gospodarski obstanek. Zatorej kličem tudi jaz z mnogimi drugimi: voditelji, pojdite med ljudstvo I Preveč bi bilo zahtevati od tistih gospodov, ki so itak preobloženi z narodnim delom, da bi hodili še na deželo in bi s tem prostavljali v nevarnost svoje zdravje. Toda v Gorici je mnogo razumnikov, kateri vsi, več ali manje, sodelujejo pri narodnem vodstvu. Ti bi se prav lahko vrstili tako, da bi »Sloga* lahko priredila vsako nedeljo po eden ali dva shoda na deželi, kjer bi nastopali kakor govorniki po eden Goričan in par domačinov. Vspeh bi ne izostal gotovo. Zatorej, na delo! Boji politiško-brezpravmh narodov za politi-ško pravo so sicer boji za idejale, ako pa stvari pogledamo na dno, pridemo do zaključka, da je iskati izvora tem bojem nekje drugje. Naš boj, boj politiško-brezpravnih narodov sploh, ni toliko boj za narodno-politiška prava, nego boj za materijalni obstanek. Zakaj materijalno močnega naroda si niti misliti ne moremo, da bi bil poli-tiško brezpraven. Treba mi je samo pokazati na Irsko in umel me bo vsakdo, ne da bi mi trebalo dalje razvijati svoje nazore. To povejmo ljudstvu : in kmalo bodemo zamogli sporočiti svojim bratom: zmagajenaial A. M. Konečno bi torej zamogel stopiti na vrat svetu, ki ga je pehal od sebe in ga drvil v samomor? .Predlog vsprejmem", je odgovoril brutalno. Potem pa je zahteval od gospodičine Chuin bližnjih pojasnil. Koliko zahteva za svoje posredovanje ? Hlinila se je, češ, da je razžaljena in rekla, da ne želi ničesar. Konečno je zahtevala dvajset tisoč frankov od svote, katero bi vsprejel mladi mož. Ker se on ni pogajal, postala je zaupneja. .Vedeti morate, da sem najprej mislila na vas. Mlada dama ni rekla ne, ko sem predlagala vas... O, prilika je za vas zel6 ugodna in jeden-krat mi bodete še hvaležni za to. Našla bi bila lahko moža z lepim imenom; poznam nekoga, ki bi mi roke poljubil za to. Jaz pa sem dala prednost možu, ki ne spsda v družinski krog tega dekleta. Na ta način bode stvar bolj romantična---- Razun tega ste mi všeč, vi ste prijetne zuuanjosti in znate trezno misliti. O, vi pridete še daleč. In ne pozabite, da sem vam udana popolnoma." Do sedaj se ni govorilo nobeno ime. Ke je Nantas radi tega storil vprašanje, ustala je stara dama in rekla znova predstavljajo se: , Jaz sem gospodičina Chuin, pri baronu Dau-villiersu odgojiteljica po smrti njegove soproge. Jaz sem vzgojila Flavijo, hčer gospoda barona... Gospodičina Flavija je ona mlada dama, o kateri je bil govor*. (Pride še.) t DOPISI. Iz krogov poštnih ekapeditorjev. (Izf. dop.) Naprti ae je po dolgem čaau vendarle nekdo, ki se je dvignil proti nam ubogim sirotam. Toda se ta ai je moral premišljevati jako dolgo, predno ae je odločil. G. dopisnik-poštar v 90. štev. .Edinosti", zjutranje izdanje, ni sicer povedat ničesar posebno stvarnega, še manj pa je ovrgel moje trditve. Menda mu je bil le ta namen, da bi mene pošteno „priporočil* svojim gg. kolegom. In to celo pod zaglavjem »poštna reorganizacija". Zato bi mi ne trebalo oglašati ae radi vsebine onega članka, ker isti je bil ovržen že v naprej po dopisih, ki jih je donesla cenjena .Edinost" v zadnjem času iz krogov poštnih eks-peditorjev. So mnoga mesta v teh dopisih, kakor da je dopisnik te takrat mislil na taka oporekanja od strani gosp. poštarjev. Seveda jih g. nasprotnik niti Čital ni vseh. In še na moj zadnji dopis, na katerega je spisal nekaj nekaki polemiki podobnega, ujel je le slučajno zadnji del; o prvem delu menda še niti ne zna, ker sicer bi bil izpnatil marsikateri stavek v svoji „kritiki*, ali celo -kar bi bilo najbolj pametno — vse! Gospod nasprotnik rai menda vendar pripozna toliko previdnosti, že z oziram na naše sedanje odnošaje, ki so bili tudi v »Edinosti* opisani svoječasno povsem objektivno, da ne bodem kar na slepo napadal po časopisih svcjih kruhodajalcev. Da se pa .predrznem" govoriti ali pisati za poštno reoganizacijo, katero nam že obečajo nad 20 let — a bi jo iz-vestni krogi še sedaj radi zavlekli, ker se je boje, to pa menim ni nikakoršen napad na gg. poštarje. Saj imamo pa tudi dovolj vzrokov mi ekspeditorji in ekspeditorice, da zagovarjamo reorganizacijo, kajti žnjo zudobimo še le nekako ekzistenco; z isto postane naš poklic še le stan, kar dosedaj ni. Gosp. dopisnik zna le njeno slabo stran; njemu je v neko grozno strašilo. Toda, saj se poznamo g. poštar! Žal, da vam še marsikateri prikimava na tihem in nihče drugi ni imel poguma, da bi prišel z barvo na dan. Za Boga l kaj bi hoteli vi, da še nadalje tavamo tako po zemlji tja in sem kakor veše brez nobenega preskrbljenja, ne v bolezni, no v nesreči, ne na starost; brez kake trdne nade za boljšo bodočnost ? Še službe si moramo iskati in beračiti sami okrog vas. Toda tako je bilo, je in bode vedno, dokler ue poseže država s svojo mogočno roko vmes. Te besede utojijo v prvem delu mojega zadnjega dopisa, posnete po „IJeftiuir-oTv li". In dalje pravic: »S tftra je dal pisec (naoirtČ : „Benmten\Vijlt*) nekako absolucijo gg. poštarjem. Torej ste čuli? Pameten človek išče zla, kjer je njega izvirek. Torej v sedanji poštni organizaciji. Ta je kriva naši bedi. Da pa bi bili meni poštarji trn v peti, je ž* satno ob sebi nelogično, kajti če bi ne bilo poštarjev, ne bilo bi tudi nas ekspeditorjev. In ne le da nisem dal še nikomur povoda, iz katerega bi mogel kdo sklepati, da nem svojimi gospodarji jiko nezadovoljen, ve tudi g. pisec predobro, da sem sploh imel še le jednoga gospodarja-poštarja. (Zvršetek prih.) Politiik« *rcassfci. V TRSTU, dne 11 avgusta 18C7. Sprava med Čehi in Nemci. „NVue Freie Pre33e" piše, da hoče vlada na vsaki način dognati spravo na Češkem. V ta namen skliče češki deželni zb«»r, kjer naj se uravna jezikovno vpra-žanje. Vladi je baje izdelala pet predlogov, katere hoče najprvo predložiti posebni konferenci, sestavljeni iz veljakov vseh strank. Ako se U konferenca zjediui za jeden ali drugi načrt, predloži ga potem vlada meseca septembra deželnemu zboru. Te predloge so: 1. Zakon o kurijah, ki določi narodne volilne kurije za deželni odbor, deželne zavode in odseke v deželuea zboru. 2. Nevela k volilnemu redu za deželni zbor. Število poslancev bi se za 15 pomnožilo, in sicer mestni mandati. Več večih krajev bi se uvrstilo v mestne skupiue. Od teh 15 mandatov bi dobili Čehi 14, Nemci 1 mandat. Ustauovila bi se nova trgovska zbornica z razdelitvijo jednega mešanega okraja, ki voli dva poslanca. 8. Ustanovile bi se na deželne stroške šole za manjšine. 4. Zakon o jeziku na avtonomnih nradih, ki priznava češke, nemške in mešane občine. Ako v kaki občini biva petina druge narodnosti, velja za mešano. Poslovni jezik bi bil v nemških občinah nemški, v čeških češki, v mešanih pa oba jezika. Ako s« vsprejme ta zakon, potem vlada prekliče jezikovni naredbi, oziroma prenaredi v tem zmista. To je glavna točka razgovorov. Ako se v tej točki zjedinijo Čehi in Nemci, potem se utegne doseči aprava. 5. Konečno namerava vlada deželnemn zboru predložiti načrt zakona o okrožnih oblastvib, ki bi bila srednja istanča med okrajnimi glavarstvi in cea. kr. namestništvom. Češki poslanec dr. Stransky je v Prerovi izjavil, da jj vlada o teh načrtih že obvestila češke poslance. Toda Nemci zahtevajo, da mora vlada prej preklicati jezikovni naredbi, kar osvetljuje nemško spravljivost. Zadnjo nedeljo so imeli v Pragi shod nemški državni in deželni poslanci. Posvetovali so se o podpori po povodnji prizadetim krajem. Ob jednem pa so segli tudi na politično polje ter obsojali češko stranko in sklenili nadaljevati dosedanjo taktiko in orga-nizovati Nemce na Češkem jednotno s SchOnererjevo stranko. Srbski cerkveni shod v Karlovcih. Mi- nisterski predsednik baron Banffj je doživel malo blamažo. On je hotel terorizovati shod; v ta namen se je skril celć za avtoriteto krone. Shod sa ni ustrašil tudi te grde zlorabe. Banffy je bil v zagati. V svoji nevolji je hotel poseči po skrajnem sredstvu: razpustiti shod. Ali njegovo Veličanstvo ni odobrilo tega predloga. Zato je shod le odložen in baron Banffy je bogateji za jedno — blamažo! Mi čestitamo le večini cerkvenega shoda na tej odločnosti v obrambi samostalnosti svoje narodne ce. kva Knez Ferdinand Bolgarski je bil baje nameroval proglasiti se dne 14. t. m. — kraljem. To da je bil tudi namen njegovemu potovanju v Carigrad in poljubljanju roke sultanove. No, sedanje politiške razmere v Evropi bo take, da knez Ferdinand ni vspel se svojo željo in je torej ostal z — dolgim nosom, ne le ozirom na resnično velikost tega dela telesa njegovega, ampak tndi govorjeno v prispodobi. Cesar Viljelm na Ruskem. Včeraj ie bil sijajen obed v Kra3nojem selu. Car Nikolaj je nazdravil zopet cesarju in cesarici nemški, cesar Viljelm pa cesartki dvojici ruski. Na Olginem otoku je bil sijajen balet ob sijajni razsvetljavi. Nebrojna množica se je gibala po vrtih. Nemške mornarje so pogostili včeraj po javnih vrtih. Nemškim častnikom pa je bil prirejen banket. Značilno je, da današnje petrograjske brzojavke poročajo le o t*m, kako se vrše slavnosti, a ne najdemo nikjer nijedne same besede, iz katere bi bilo sklepati o kakem činn ali o kaki besedi politiške važnosti. Da, tako se vsprejemajo dobri prijatelji in sorodniki! Obrtni in delavski shod v So'nogradu. V nedeljo zvečer je bilo prvo svečanostno zborovanje. V svojem otvoritvenem govoru je povdarjal predsednik pripravljavnes;a odseka čisto gospodarski značaj tega shoda, zbok česar je potrebno, da katoliška ljudska in krščansko-socijalna stranka delujpti zložno na tem polju. V nadzorovalni od-sfk ja bil izvojen tudi slovenski drž. poslanec dr. Krek. Shod je pozdravil tudi deželni glavar sjI-nograSki rekši, da se bodo posvetovanja opirala na stara katoliška načela. Slavnostni govor je imel profesor Greti. Rekel je, da je mnogo gnilega ▼ redu državne in človtška družbe. Zadnji čas je, da pride pomoč. Kmetu žuga propast vsled ode ruškega gospodarstva; obrtni stan, ki se je nekdaj veselil cvetočega blagostanja, je sličen danes onemu siromaku, ki j« pal wed razbojnike med Jeruzalemom in Jeriho. Kdo budi samaritantc? Ne oni, ki kličejo : .Pogubite se, vam ni več pomoči !• Ne oni, ki poživljajo ljudstvo na ustajo, proti katerim se potem obračajo puške in bodala. Pomoči morejo le praktična načela starega krščanstva. Spoštovanje do avtoritete more rešiti. Materijalna beda je velika, ali ne sme se pozabiti tudi na duševno bedo, prihajajočo iz vzgoje, iz delavskih razmer in iz vzrokov gospodarske bede. Židovski liberalizem je Golija*, ki najde svojega Davida v vzbujeni krščanski zavesti. Po tem govoru so se prečitali razni pozdravi, med istimi tudi župana dunajskega, dra. Luegerja. Umorstvo ministerskega predsednika španjskega. Nekaj časa so se delali v Italiji kakor da ne verujejo prav, da je bil res Italijan oni zločinec, ki je svojo zločinsko roko pokončal živ- ljenje ministerskega predsednika ipanjskega. No, danes pripoveduje jedna rimskih brzojavk, da sa je posrečilo italijanski policiji konstatovati, da sa napadalec v resnici imenuje Michele Angiolillo. Rodil se je v Poggia leta 1871. Angiolillo je izobrft-žes, kajti obiskaval je tehniški zavod. Potem je bil stavec. Tedaj je jel zahajati med socijaliste in anar* histe. Obsojen je bil radi anarhistiškega rovarenja, toda ubežal je na Španjsko. Tu ga je sedaj zadela naloga anarhistov, vsled katere je postal morilec. Kar je poštenega po vaem Spanjskem, vsa žaluje na zgubi odličnega državnika. Tudi Castel-lar, ta neizprosni republikanec, se je izjavil, da ja nenadomestna zguba, ki je zadela Španjsko po smrti Canovasa, Kraljica regentinja je pisala udavi umorjenega pismo polno sočutja. Sožalje sta izrekla tndi naš ministerski predsednik grof Badeni in minister Gantsch. Različne veati. Naš preavitli cesar je včeraj zopet dospel ▼ lšl. od koder je bil moral oditi vsled povodnji. Umrl je predvčerajšnjem nagle smrti znani zdravnik tržaški, prof. dr. L i e b m a n n. Cerkvica v čast sv. Cirilu in Metodu v Padriču se je že zaPela graditi. Sestavil se je odbor za nabiranje prispevkov. Odboru na čelu je naš vrli rodoljub Martin Grgič, tajnik Josip Pertot in blagajnik Ivan Grgič v Padriču št. 22. Ta odbor ja že nložil prošnjo za dovoljenje za nabiranje prispevkov. Cerkvica se blagoslovi prihodnje leto ? proslavo jubileja naiega milega vladarja, cesarja Frana Josipa I. Vso hvalo vrlim Padričanom, ki umejo tako lepo spajati verski, patrijotični in di-naatični čut! V izgled naj bodo vsej okolici! U ver-jeni smo, da verni okoličani pripomorejo vsak po svoji moči Padričanom, zmagati precejšnje stroške. Plačajo naj ičavl, ako hočejo jesti! Pišejo nam: Vsled štrajka pekovskih pomočnikov poskočila je cena kruha — kakor znano — od 16 nvč. za 24. V ulici Giulia blizo boškota (na vogalu vilice S. Cilino) ima svojo prodajalnico neka huda nasprotnica naša. Doma je iz Pirana. Med drugim prodaja tudi krnh. Kakor drugi povišala je tudi ona ceuo na 24 nvč. Ali med tem, ko so drngi zopet šli nazaj z ceno, je oua hotela nadaljevati. Seveda: večina njenih odjemalcev plačujejo na teden in si ne morejo pomagati. In velika večina te večine »o Slovenci. Dne 2. t. m. je prodajala kruh po isti ceni kakor prvi. To se je vendar zdelo malo preveč nekemu naših, ki jej je rekel nejevoljno : .Tako drag kruh, ali se vam ne zdi pregrešno? Kje bodo jemali ljudje denar, da plačajo take cene?M A žena je odgovorila prav po italijanski kulturi: „Che paghi i ščavi, se i vol magnar!a Naj plačajo ščavi, ako hočejo jesti! Tako postopajo z nami oni, katere pasemo se svojimi žulji! Svetoivančani, zapomnite si to ! Slavnoit v Celju. Najprvo čestitamo „Triesto-rici" ua posebni točnosti, s katero je ponatisnila „Piccolove in .Serine" — laži 1 Kako jo je pogodila, da je tudi ona postavila v pravo luč slovensko .surovost" in celjsko-neusško dostojnost, prepričaše laliko iz sinočnjih ljubljanskih listov. Iz Celja poročajo namreč dne 10. avgusta : Nemci so uocoj ugasnili plin in naskočili fN a r odnido m*. Razbili so veliko Sipo, vredno 60 g*d. Nemci so razbili tudi lepo veliko svetiljko nad vhodom v „Narudni dom", polomili so cevi za odtakanje deževnice in z j a j c i — ometali poslopje. Navzoči redar ni aretoval napadalcev. Imena storilce? so znana. Policija je dokazala v uovič, da je popolnoma nezmožna za vzdrževanje reda*. A najznačilneje za nemško - celjsko dostojnost, za varstvene iu splošne razmere pa je to: da ja orožnik moral aretovati mostnega policista. Kaj tacega se ue dogodi sleherni dan in povsodi. To je uprav celjska specijaliteta, kakor sti tudi svoje posebne vrste tista .dostojnost" in „treznost* (Besonnenheit) celjskih Nemcev, o kateri čvekajo kakor na povelje vsi oficijozni listi, inclusive .Triester Zeitung". Ker so ti .trezni" in .dostojni4' ljudje že v nedeljo ometavali z jajci odhajajoče gospode in dame, ker so ometavali z jajci tndi Lemeževo hišo, kjer se je vršila velika ljudaka slavuost, in ker so Slednjič minoli torek po noči tudi na „Narodni dem" metali nemško kulturo v obliki — jajc, moramo že misliti, da je v spretnosti t metanja jajc najzaoesljiveji kriterij xa presojevanje: kdo je dostojen in trezen 1 Mar ni tako, slavna oflcijozna glasila, inclasive .Triester Zeitung* ?l Za tistih .samo 500 udeležencev" — o katerih lažete ve-doma v svoj lastni žep — in pa za tistega jed-nega baje zaprtega Sokola, Vam vračamo drage volje celjskega policista, katerega je moral zapreti orožnik. In Bog je naša priča, da ne bodete na škodi. Kajti policijsti, katere morajo aretovati orožniki, ne rasejo na vsaki vrbi. Tak sad more vzrasti le na veji celjsko • nemške dostojnosti. O postopanju Nemcev piše prav primerno .Slovenec" : Bil to dan je naš, dan, ki je sijajno poka-sal, da Slovenec še živi in da ga nasprotnikov kruta sila nikdar zatrla de ni 1 Z vso znano, brezobzirno silo so pritiskali naprotniki, združeni nemški nacijonalci in liberalci, s kratka: nemški »heilovci", da zabranijo to velepomembno slavnost, in preprečijo pojav slovenskega življa na Štajerskem, — v starodavnem Celju. Na jedno stran se je pokazal uspeh slovenske mailjivosti in odločnosti, delavnosti in neustra-šenosti v prav svetli luči, — na drugo stran pa nemška .kultura", tista toliko proslavljena in hva-lisana nemška kultura, katere nam ponujajo na vseh koncih in krajih, nam vsilji^ejo v šolah in uradih. Za .inferijorne" nas imajo! Dnevi celjskih slavuosti so pa pokazali, kako superijorni smo jim, tistim .kulturonoscein", ki so nam hoteli imponirati samo z zabavljicaini, kričanjem, žvižganjem, metanjem gnjilih jajec in drugimi sličnimi pojavi. Odbor polit, društva .Edinost" bode imel svojo sejo jutri zvečer ob 7. uri. Ker bode sklepati o stvareh, ki se tičejo vseslovenskega shoda v Ljubljani, prosimo odbornike, da se polno-številno udeležć te seje. Češki gostje v Trstu. Kakor amo že javili zadnjič, došlo je miuolega torka v Trst nekaj milih gostov, ki so se bili udeležili slavnosti v Celju. Izletnikom je na čelu gosp. dr. Novotny. Tržaški rodoljubi so povabili mile goste na prijateljski večer v čitalnico. A ta .prijateljski večer" se je razvil do take dimenzije, da je bil v živ dokaz, kako iskreno sočustvujejo Slovenci in Hrvatje z bratskim narodom češkim. V čitaln.co je prihitelo toliko tržaških rodoljubov, da ni zadoščala dvorana, ampak so morali posesti tudi po stranskih prostorih. Došli so tamhurafii „Tržaškega Sokola" in skoro poluošteviini mešani zbor .Siov. pevs*eg* dru štva*. Ob udaranju tamburašev in milim petjem vnela se je najbolj animirana, uprav prisrčna zabava. Govorilo se je tuli — to se umeje ob sebi. Prvi je navdušenimi besedami pozdravil češke goste predsednik čitalnice, gosp. dr. Otokar Ryb&f. Potem so sledili: g. dr. Gregorin v imenu »Sokola", g. dr. Novotny (viharno pozdravljen), deželni poslanec Ivan G ori u p, tržaški Čeh gosp. V r b k a in g. MJoš K a m u š č i č. Vse govore je prevejal duh zavezništva med Čehi in Slovenci. Burno so pritrjevali navzoči, ko je povdarjal go*p. dr. Rybar, kako nam je narod češki učitelj in voditelj v vsakem pogledu, a uprav viharno navdušenje je uavstalo, ko je gosp. dr. Novotny, od-zvavši se na to apostrofi Rybdfevo, zatrjal, kako iskrene so simpntije, ki jih goji narod češki do naroda slovenskega. Pozno v noč smo ostavili prostore nase čitalnice, noseči, seboj sladko zavest, da se bolj in bolj utrjata čut vzajemnosti in zavest o jednakosti narodnih interesov med nami avstrijskimi Slovani. Turii v torek zvečer smo se uve-rili, da si nistuo več taji jeden drugemu, da ne stojimo več iiiaduo jeden poleg drugega, marveč da so jela čutiti srca, da se nam vsem pretaka po žilah jedna in ista kri. Negujmo vsi in ob vsaki priliki to plumenito rastlino vzajemnega čutstvovanja, da nana na njej čim prej vzcvete duh-teča cvetka — srečne bodočnosti avstrijskega slo-vanstva. In v tem negovanju in na deln v dosego tega velikega cilja prednjači naj nam vrli narod češki, kakor uajnapredneji, najodvažneji med slovanskimi plemeni avstrijskimi! Gg. izletnikom izrekamo iskreno zahvalo na skazi ni nam časti narodu češkemu pa kličemo iz polnih prs: Na zdar! Frankfurtarice v Ljubljani. I« Ljubljane nam pišejo: Siuoči *-o imel1 v kaziuski restavraciji iz Celovca prišli Germančki mej ljubljanskimi .brati" komers. Frankfurtarice so bile demonstrativno obešene tik oken. Peli so večkrat .die Wacht am Rhein". Nekaj mladih Ijudij se je smejalo tem demonstracijam, a častništvo se je potegnilo za pruske goste. Mir se ni kalil. Vprsisnjs do slsvns flnsnčno oblasti. Dne 5. t* m. je prilel v mojo hišo eksekutor, namenom, da mi zarubi iivalni stroj radi zaostalih davkov. Jaz sem protestoval proti temu, zatrdivši, da nisem preje! opominskega lista. To je: takega, da bi ga umel — slovenskega. Eksekutor pa je odvrnil, da to je vsejedno, da zadošča tudi ustmeni opomin. Sedaj vprašam slavno floančno oblast: čemu pa so opominski luti, ako niso potrebni?! In če so potrebni, ali ni brezmiselno, da se izdajajo v takem jeziku, katerega ljudstvo ne razume ? I Jaz bi dejal, da so opominski listi, katerih ljudstvo ne razume, pravi nezmisel. Tako postopanje je obsoditi toliko iz ozira na korist ljudstva, kolikor iz ozira na zakone ravnopravnosti. Takemu pastopaniu treba storiti kraj, da ne bodemo primorani misliti, da za nas Slovence veljajo zakoni le tedaj, kadar plačujemo, in ne tudi tedaj, ko bi imeli uživati prava. Okoličan. Za jszikovns nsrsdbe. Občinski odbor pri Belicerkvi na Dolenjskem je v seji dne 23. julija 1897. soglasno sklenil resolucijo, katera se glasi: Obč. odbor odobrava soglasno jezikovne naredbe ekscelencija grofa Badenija za Češko in Moravsko, in prosi, da se tudi za nas in za vse slovenske pokrajine take naredbe izdajo. Razširjenje cerkniškega sodnega okraja. Pravosodno ministerstvo je odredilo, da je 1. novembra t. I. občino Rakek izločiti iz logaškega okraja, občino Šilce pa iz loškega sodnega okraja ter obe ti občini priklopiti sodnemu okraju cerkniškemu, vslel česar se priklopi ta ti občini tudi cerkniškemu davčnemu okraju. Izlst .Slov. pevskega društva" v Vipavo. Sedeži na vozovih, najetih od društva, so že oddani. Ker druHvo ne more rizikirati in najeti več vozov, nego je potrebno za že priglašene, priporoča se, da si iBorebitni nadaljnji izletniki sami preskrbe vozove. Seveda ni izključena možnost, da se v nedeljo ne odpelje kdo priglašenih. V tem slučaju se bode lahko vozil klo drugi. Pevsko društvo .Velesila" v Skednju vabi vse rodoljube mesta in okolice na veliko veselico s plesom, katero priredi pod milim nebom prihodnjo nedeljo dne 15. avgusta na prostornem dvorišču gostilne gosoe Dragotinke Sancin-Nemec. — Razpored: 1. Jenko: »Naprej", godba. 2. Volarič: ,N a p 1 a n i n e", mešani zbor. 3. .Spomin na Kranj", venček, udara tamburaški zbor škedeujski. 4. „S a r a f k n", mešani zbor. 5. „Dekletove želje", mazurka, udara tamburaški zbor. €. Vilhar: „Domovini", mešani zbor. 7. .Domovina moja", udara tamb. zbor. 8.Hubad: »Je pa davi slan'ca pala", mešani zbor. 9. .Domači prepir", šalo-igra v jednem dejanju. Kratek odmor. 10. Ples. — Med posameznimi točkami bode svirala domača godba. Začetek točno ob 5. uri popol. Ustopnina: na veselico za osebo 30 nvč., za nedorasle polovico, sedeži 10 nvč., k plesu 50 nvč. Ker jo čisti dohodek namenjen za nabavo nove društvene zastave, radodarnosti se ne stavijo meje. — V slučaju slabega vremena se veselica odloži na nedoločen čas. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Davsk o pridobnini Kdaj se pričenja in neha davčna dolžnostP Davku podvržena podjetja je prijaviti davčni oblasti. Ako se je podjetja prijavilo obrtni oblasti (poliliški okraj), tedaj zadošča, ako se davčni oblasti predloži prepis te prijave. Kdor ni svojega davku podvrženega podjetja prijavil ni obrtni ni davčni oblasti, kaznovan bode radi utajevanja. Na to se opozarjajo sosebno oni, ki niso plačevali pridobnine do-sedaj (zdravniki, pisatelji, umetniki itd.) Izbris pridobnine se izvrši na zahtevo davčnega obvezanca, ako je opustil obrt ali pa je trajno ustavil delo. V obeh slučajih velja izbris od plačilnega roka, sledečega resničnemu ustavljenju poslovanja (1. januvar, 1. april, 1. juli, 1. oktober, torej od sledečega četrtletja.) K d a j s e z m a n j š a ali odpiše davek? Radi ovir v poslovanju vsled smrti, bolezni lastnika, požara ali družili nenavadni^ okolnostima, pr. ako se je 'zaprla} cesta) lahko deželna finančna oblast odpiše jeden del jednega ali več kvartalnih obrokov; ako pa se je poslovanje popolnoma ostavilo za jedno četrtletje, lahko popolnoma odpiše davek. Proti tema odloka je dopuščena pritožba na ministerstvo. Prošnje za take odpise je vložiti na davčni administraciji. Za počivajoče obrti se ne plača davek. Za počivajoče ukoreninjene (radicirani) in drugo realne obrti velja najniži davčni stavek. Zastavna pravica in jamstvo. Za pridobnino se stranskimi pristojbinami vred obstoji jedeninpolletna zakonita zastavna pravica na realitete, posvečene podjetju (tovarniška poslopja, mlini itd.) Ta zastavna pravica ima pravico prednosti pred vsemi privatnimi zastavnimi pravicami. Pri starih zastankih je odvisna pravica do prednosti od pravočasnega izposlovanja zagotovitve (po preteku leta dnij, odkar je zapadel davek). Ako je več solastnikov podjetja, podvrženega davčni dolžnosti, potem jamčijo vsi nerazdelno, to je, pri-dobnina od te kupčije se lahko iztirja od jednega kakor od dragega. Kdor je dal v zakup kako podjetje, jamči za davek zakupnika, ne pa za davek podzakupnika. Štrajk. Štrajk pekovskih pomočnikov se je zasukal nepričakovano. Štrajkovci so ostavili delo v zadružnih pekarnah pod zaščito magistrata in so proglasili, da bodo nadaljevali štrajk. Judiko-vanje „Piccolovo" na tem preobratu stvari je jako poučno za pekovske pomočnike Iz tega jadikova-nja se daje sklepati, kako prav smo imeli, ko smo svarili delavce k previdnosti. Nova pogajanja med gospodarji in delavci spremljamo mi z vso dobrohotnostjo in želimo, da dovedejo do sporazumljenja. Mizarski pomočniki so na včerajšnjem posve* tovanju odklonili ponudbo gospodarjev — zboljšanje mezde za 10 nvč. na gld. — ter so sklenili nadaljevati štrajk. Slednjič štrajkajo tndi delavke v tovarni za vrvi g. Angelija pod Skednjem. Zopet razsvstljava! Iz Rojana nam pišejo : Te dni imeli smo v naši vasi zopet razsvetljavo. Tako .luštno* menda ni nikjer drugje, kakor je pri nas. Zadnja razsvetljava seveda ni bilo Bog ve kaj, kajti razsvetljena je. bila samo — jedna krčma ! Tu je namreč slavni .coro nuovo" pričakoval g. župnika Jurco ob njega povratku — iz Sežane I Pa tudi ni šala to, ako kdo srečno prebije tako dolgo putovanje in mi razumemo prijatelje in čestilce g. Jurce, da so na tak slovesen način proslavili senzacionalni dogodek: povratek g. Jurce iz — Sežane. In zatrjujejo nam povsem zanesljivi ljudje, da je bil tudi g. župnik ginen do solz, ko je videl, kako njemu na čast v — krčmi gore lučice in bengljajo balončki v — italijanskih barvah! — In neizmerno je bilo veselje med prijatelji gosp. Jurce, ko se je med njimi pokazal iz — Sežane srečno povrnivši se župnik. Poleg tega še to srečno naključje — nikar se ne smejajte, res je bilo le golo naključje — da se je gospod župnik vračal ravuo na nedeljo zvečer, ko imajo prijatelji največ časa I Gosp. župnik 1 Dovolite nam sedaj resno besedo: e tempo di flnirla I Ako že tega niste dolžni osebi gospoda Jurce, dolžni ste pa dostojanstvu župnika Jurce 1 Dirka „Zvsze slovenskih kolesarjev" iz Trsta v^Cslje dne 8. t. m. završila se je « sledečimi vspehi: Dirkalo ie 8 dirkačev, mej temi prišel je prvi na cili g. Gorjanc ob 11. uri 52 min., drugi g. Fr. Gombač ob 12. uri 20-5 min , tretji g. Z. Accetto ob 1. uri 5-5 min., četrti g. A. Toros ob 1. uri 40 min. Prvi ie člen „Kluba slov. b'c kli-stov Ljubljana", drugi tudi, tretji „I. kolesarskega društva ljubljanskega*, četrti pa „Koledarskega kluba »Sokol" v Trstu. Prvi je rabil za vso progo ur 7.52, drugi ur 8.20#, tretji ur 9.05 >/i, četrti ur 9*40. Prvi je torej 188 km. prej nego v 8. urah in s tem pobil najnovejče vspehe kranjskih nemških kolesarjev. Z ozirom na to, da je bila pot jako slaba, in da so dirkači imeli močan protipih do Logatca, vozili so imenovano progo prav dobro. Prva dva dirkača prevozila sta progo, odračunivši odpoči-tek, pod 8. urami in sicer prvi g. Gorjanc v 7. urah 33 min., drugi g. Gombač v 7. urah 35 min. Kranjska obrtna družba pa naše narodno gospodarstvo. Gori imenovana družba namerava v kratkem postaviti si velikansko tovarno na levem bregu Save pri Breznici. Vodo bodo jemali od tako-sraoe Radolne, ki bode napeljana v tovarno po umetno napeljanem robn skozi hrib Holm. To podjetje bode velikansko in tudi morda koristno v nekaterem ozirn. Vender v nekem pogledu zopet ne; to pa, ako se pomisli, da je že danes težko dobiti dobrega poala, ker vse hoće 9 tovarne, kjer si služi več denarja. Ako pa nastajajo nova podjetja, ki potrebujejo več sto delavcev, je to občutno za naše kmetijstvo, ki propada tem bolj, čem bolj se dviguje v nas — tnja industrija. Iz Cerkneoa nam pišejo: Včeraj t. j. 1. t. m. so zgorele 6 posestnikom hiše in gospodarska poslopja s hišno opravo vred v vrednosti 25 do 26.000 gl. Ogenj je nastal v dimniku, ki baje ni bil o-meden. Ogenj je nagloma vpepelil vse, ker je bila susa ter je za gašenje manjkalo vode in ljudij. Od pogorelcev so baje zavarovani samo 4 za komaj 3000 gld. — Beda neopisna. Pogorela je streha na zvoniku, cerkev se je pa obvarovala Ogenj je nastal po 10. uri zjutraj, a ob 1. uri popoludne je bilo že vpepeljeoo vse. Ljudje so prišli pomagat, a piepozno. — Prav pridni so bili Cerkljani. Budimpeštanska ikandalna kronika. Budimpešta, to gnezdo demoralizacije in duševne propasti, ima zopet novo mično dogodbioo na svojem indeksa. Sedaj je pravda o otrov nem umoru, o kateri se zabava dolgonosa gospoda madjarska. Neka gospa je zavdala otrokom svojega moža, z namenom, da bi uživala premoženje istih. Njen mož je umrl v blaznici in ostavil 160.000 do 180 000 premoženja, katero je zapnstil svojim deveterim otrokom iz prvega zakona. Ker iz drugega ni bilo otrok, je odred.1 mož, da uiiva njegova žena obresti od tega premoŽenja do polnoletnosti otrok. Takoj po dovršeni polnoletnosti vsacega otroka ima izplačati žena pristojni mu delež. Letos sti dosegli dve deklici polnoletje in žena bi bila morala izplačati jima deleža. Jedna deklic je bila celo nevesta in njena poroka bi se bila imela vršiti že ta mesec. H krati pa sti oboleli obedve hčerki in umrli, tretja leži nevarno bolna v bolnišnici. Ta stvar se je zazdela ljudem sumljiva in o pogrebu deklice-neveste je zaklical nje ženin mačehi v pričo vseh ljudij : „Vi ste zastrupila mojo nevesto, da bi si prilastila njeno premoženje i" Mačeha se ni zmenila za to, a naposled je prišla vsa stvar pred budimpeštansko policijo, ki je začela preiskavanja v polnem obsegu. Od te preiskave je odvisno, da - li se potrdi sumnja, ki Ježi na tej mačehi. Nadejati se je, da budimpeštanska policija to pot ne zatisne jednega očesa, kakor se rado zgodi tam, kadar gre kaznovati —• premožne ljudi. — Adam Asnyk. V Krakovem v Poljski je umrl sloveči pesnik Adam Asnyk, ki je bil dae 7. t. m. pokopan na mestne stroške. Pogreb je bil ve-likansk, kakor kakega kneza. Nestevilna društva s črno ovitimi zastavami, visoko in najviše urad-ništvo, deputacije raznih zastopstev in na tisoče naroda prišlo je izkazat poslednjo čast svojemu geniju. Pesnika so položili v rakev vseh slavnih mož Poljske. — Tako vedo ceniti drugi narodi avoje velikane. Naše polemike. n. (Zvršetek.) Tudi mi druga slovanska plemena lahko mnogo v to pripomoremo, da dajemo našim velikim sosedom hrane. Kaj pa bilo, ko bi Murko n. nr. opisal razvitek pesništva ali romanopisja v Cehih ? Bliže bi mu še bilo: »Razvitek leposlovja v Slovencih v zadnjih 25 letih.* S tem bi one Slovence uvel v svetovno siovstvo i u bi hkratu tudi slovenskemu slovstvenemu zgodovinarju lep pripomoček dal v njegovem delu. Zelo odobravam prevajanje slovenskih proizvodov na nemški jezik. Minolega leta sem nekoliko pesmic raznih naših pesuikov prevel in v načrtu prevedene poslal svojemu prijatelju prof. Schauerju v Linzu, naj mi pove, kak utis mu napravijo. seveda za zdaj po vsebini; večina mu je jako ugajala radi novih mislij, ki Nemcem niso znane. Za vzgled tukaj le od Aškrca: Moja Muza Moja Muza ni mehkužna Bledolična gospodična; Crnogorka je, Špartanka, Deva zdrava ognjevita. Moja Muza ne poseda V mesečini v polnsanjah; Ona Ijnbi jasne dneve Ljubi sreče solnčne žarke. Moja Muza se ne joče Nad svetovnim gorjem britkim; Besno kliče le na delo Ki naj spasi nas edino. V levi bakljo, v desni handžar Kvišku dviga moja Mnza ; Razsvetljuje teme klete In s tirani se bojuje. Meine Mnse. Meine Muse unverzartelt Ist kein bleichgesichtig Madchen ; Crnagora nnd einst Sparta Zeugten solche Heldentochter. Meine Muse nicht vertandelt Halbe Traum' in Luna' Schlimmer; Heitre helle Tage liebt sie, Liebet heisse Sounenstrahlen. Meine Muse weinet niemals, Bittern Weltschmerz ohne Thaten ; Wocber ladet sie zur Arbeit, Die allein nni Rettung schaffet. Links die Fackel, rechts den Handžar Schwinget sie in lichte Hohen; Scheues Dunkel hell erleuchtend Kampft sie mit Tyraoentrotze. Dunajska slavista se preveč rada klanjata ptujemn uplivu in proizvode še takih različnih (po številu) narodov merita po isti meri. Tudi Staro* čehom je dunajsko ozračje zmehčalo hrbtišča. Omenil sem zgore dela iz indske filologije: „Das indische Leben", čigar prvi del bi se bil lahko natisnil 1887. 1. v Lipskem, da mi je bilo takrat do tega. Pred par leti je na vseučilišče v Inomostu poklicala vlada nekega inoatranoa. Da nisem začel 1887. pisati zgodovine našega slovstva, bi imel dovršeno ono delo, katero bi mi bilo najbrže na korist v odločilnih krogih, ker sem Avstrijec. Lepo mirno bi sedel v Inomostu na vseučiliščni stolici, za hrbtom bi se bilo govorilo, da pišem krparije. — Vidite, to ima človek od tega, če gleda bolj na j korist naroda nego na svojo. .Ljubljanskemu Zvonu" pa svetujem glede I kritike, naj se za njo obrne v Gradec na Kreka > ali Štreklja. Ako bo pa jemal gospod profesor V. j Bežek nadaljše kritike od vseučiliščnikov, in še ; poniževal tisti stan, kateremu sam pripada, prav \ kmalu se uveri, kako nesrečno je zagazil v grezi. j Pri sy. Benediktu v Slov. Goricah, 28. julija. j ____K. Glaser. j Najnovejše vesti, Dunaj 11. Kralj Aleksander Srbski je odpotoval v Karlove vari. Pariz 10. Od tn so izgnali več španjskih begunov. Madrid 11. Vlada je sklenila, da postavi pred vojaSko sodišče morilca Canovasovega. Petrov dvor. 11. Včeraj so se sestali v konferenco nemški državni kancelar knez Hohenlohe, ruski minister za vnanje stvari Muravjev in poslanika Biilovv in knez Radolin. Carigrad 10. Knez Ferdinand Bolgarski odpotuje jutri. Mohilev 11. Velik požar je uničil danes 200 hiš, sinagago in 6 židovskih molitvenih šol. Tvgovhuk« brzojavke ln V3«tl. rTiilmpoita. PScmion zajeaen 11.23 11.25 P&enioa sa Bpomlail MP8 1112 do 11.13 Oves za jeBon 6.12 6.14. — Rž v* jesen 8.55 8 57. Korn/a september 18»?. 5.02- 5 04 Pionioa nova od 78 kil. f. 12.15—12.23 od 79 kilo. 12 25 12 30 o.l 80 kil f. 12.30—12 35., od 81. kil. f. 12 35 1240 od 82 kil. for. ——.—. v 6'80 10.~ protto 6 20- 6-40 Pšenica: Omenjene ponudbe, slabo povpraževanje trg mirov. Prodaja 10000 mt. st. Ki 20, Oves novi 5 n tč. conejo. Vratno : lepo. rc,;;^. Norr-. nirani sladknr for. 11.30 do —•—. NotI po f. 11.55. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 35 Conoasse i. 86'/*, Četvorni f. 37'/,, v glavah f. 36'/,—37-. Hurro. Ka»a u -.nt«« „oou avorugu za avgust 44.75 tu december 45.50 bolje. 5amoarp. Hi»nt«» »i\><.«ro-linn nli v drugih mrstlh — provizija po jnko umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srobrni denar, Inozemski bankovni itd. — po pogodbi. Niiča blagajna izplačujo nakaznico narodue bnnki) italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu. Trat, 20. junija 1897. Lastnik kensorcii usta ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.