ffUsdo Ju?rW"
■ msmim
11
Št. 37» V Ljubljani, dne 10. septembra	1939
Brzonožec in Puščica
Povest iz dobe, ko je Tekumze štel dvanajst let Napisal Fric Steuben
Tekumze je še rekel:
—	Vrzite tudi Brzonožca za njima, ker ni ubogal svojega poveljnika!
—	Vu — vup! — je donel bojni krik od vseh strani Gašperju v ušesa in že je Gašper frčal po zraku. Padel je v vodo kakor kamen, ko sta se Volčji sin in Fantič z drevesa pravkar spet
denj. Vsi trije skupaj so se spet po» topili. Gašper je bil zmeden in jezen. Nemara kakšna dva litra ne preveč okusne rečne vode je že imel v želodcu. Bil je okoli sebe, priplaval spet navzgor, vpil, zajemal sapo, se spet potapljal in spet prikukal na dan. Jeza se je kuhala v njem. Vrgel se je ob stran
pojavila na gladini in se že spet dalje suvala, vpila in pljuvala. Oba sta menila, da prihaja Brzonožec z neba na-pravljat mir. Toda tega si pretepaška bratca ne bi bila pustila dopasti niti od Nanaboča, velikega lovca. S krikom, ki je izdajal naslado borbe, se je plemeniti bratovski par vrgel na Brzonožca. Kar prestregla sta ga, ko je prikukal iz globin, in se vrgla na-
in je videl, da hočeta oba bratca spet v najlepši-slogi udariti nanj. Utegnil je še zajeti sapo in izpljuniti vodo, ostanek je kar pogoltnil. Potuhnil se je pod vodo, približal se je bratcema, pojavil se ie za njima, popadel je Fantiča z drevesa z levico mu je segel v lase, z desnico pa je poprijel Volčjega sina za grivo. Zdajci je začutil trda tla pod nogami in že je trčil obe trdi indijan-
skd glavici skupaj. Pri vsakem taikem trestku je srdito zavpil: »Vu-vup!... Vu-vup!« — dokler mu maščevanja ni bilo zadosti. Kadar je rekel »vu«, sta glavici trčili, kadar je rekel »vup«, sta šli spet vsaksebi.
Na bregu je bil grohot. Nekateri so se kar valjali od smeha.
Slednjič sta oba mlada zločinca prosila premirja. Vsi trije so se blatni splazili na breg. Fantič z drevesa si je tiščal roko na glavo, ker mu je nekoliko še šumelo v njej. Pristopil je h Ga« šperju in začel s spoštovanjem tipati njegovo mišičevje na desnici. Potem je rekel:
—	Pri gorsikem levu prisežem: ta fant ima dva medveda v svoji roki!
Fantič z drevesa je bil pač tak, da še malo ni zameril. Gašper je ponosno napel levico, da so mišice kar otekle. Pristopili so še drugi in so otipavali njegovo trdo roko. Zdajci je pristopil Dvojni orel, ta je skrčil obe svoji roki, saj je bil vendar še dosti močnejši kakor Gašper. In že je kazalo, da se bo razvila rokoborba. Tedaj pa je vzkliknil Tekumze:
—	Poglejte jezdece pri naših šotorih!
Fantiči so se ozrli in se zastrmeli v vas. Po pobočju so jezdili trije pari jezdecev v smeri proti vzhodu. In pravkar sta se med šotori pojavila še dva jezdeca.
Fantiči so se spogledali. Segli so vsak po svojem loku in puščici — saj smo vam skoraj pozabili povedati, da je vsak indijanski fantič smatral za svojo častno dolžnost, da ima lok, puščice in tomahavk povsod s seboj ... Pognali so se v dir.
Ko so prišli v vas, so culi važno oznanilo: »Bivoli!«
—	Va — !— so fantiči veselo vzkliknili in začeli plesati.
—	Mnogo bivolov? — so vprašali.
—	Mnogo, neznansko mnogo, dvajsetkrat dvajset vseh prstov na obeh rokah!
Gašper je tedaj ponosno rekel:
—	Brzonožec je videl tiste črede!
Mahoma je Brzonožca obkrožila vsa
družba fantičev in že so to opazili drugi, že je pritekla mladina iz šotorov, prišle so tudi deklice in nekatere žene. V vasi je bilo nekaj večjih miadeničev, ki so bili še premladi, da bi se mogli šteti med može, in obenem že preveč odrasli, da bi se lahko še igrali. Ali kako radi bi bili pripadali Tekumze-jeveanu rodu gorskih levov!
Gašper je pripovedoval, kaj vse je bil videl na reki Ohaju. Bilo je tiho okrog njega, da bi čul švigniti miš. Njegov pogled se je uprl v Malega lov« ca. Ta je edini sedel na tleh, pritegnil je noge, z rokama je oklenil svoja kolena in je poslušal. Toda njegove oči so gledale vstran, nekam v daljavo.
Gašper je nenadno uzrl svojo sestrico. Pomahljal ji je in jo poklical. Prerinila se je skozi družbo. Ona je bila večkrat pri Džonu Mzepaseju, večkrat kakor on, in je znala dosti bolje govoriti po šavansko. Zaradi tega je rekel Gašper:
— Vprašajte mojo sestrico, naj vam ona pripoveduje!
Lenka se ni obotavljala, pripovedovala je obširneje, opisovala je, kako so prihajale črede nizdol proti bregu reke in kako so prebredle reko, pa kako je tistih pet Savanov pristalo s čolnom ob bregu, da ne bi motili bivolov.
Spet je Gašper pogledal Malega lovca. Ta je kar požiral besede njegove sestrice. Ko je Lenka končala, je Mah lovec stavil še nekaj vprašanj: Kako daleč je odtod? Kdaj je potem čoln nadaljeval pot? Kako dolgo so potem še veslali? ... Lenka je povedala, kolikor je pač vedela.
Otročad se je razšla ko sta Gašper in Lenka nekajkrat ponovila svoje po« ročilo. Kajti medtem je že prispela novica: Kornstalk je odredil, da se mora tabor že naslednji dan dvigniti k pohodu. V vasi je nastal nemir. Vsepovsod so žene spravljale svoje stvari skupaj, da jih zamotajo v kože. Snemale so z vrv dolge, ozke kose mesa, ki so viseli na soncu, da se osušijo. Fantičem pa je bilo naročeno, da polovijo konje in da jih privežejo na dolge vrvi v bližini šotorov.
Gašper je zvedel ves presenečen, da ima vsak njegov prijatelj lastnega konjička. Bil je kar iz sebe od veselja, ko mu je Tekumze rekel, da mu bo oče jutri zjutraj gotovo posodil konjiča, da bo tudi on lahko sam jezdil z njimi. Saj konjev imajo kar zadosti.
Mali lovec je za nekaj časa izgindL Ko se je spet prikazal, so drugi napeto pričakovali, kaj bo povedal. Ko pa so videli njegov obraz, ga niso ničesar vprašali. Vsakdo v rodu mladih gorskih levov je vedel, da je njegovo največje hrepenenje, da bi ga nekoč po« slali pojezdit in poizvedovat, kje je kaj divjačine..,
Lojze Zupane:
Kako je Marko gospodinjil
Blizu Črnomlja je vas Butoraj. Buto-rajci so vrli Belokrajinci in veliki pa» metnjaki. Največji šalun med njimi je bil včasih vaški pastir Marko Prene-katerikrat je ugnal kakšno tako napak, da so od smehote Belokrajincem popokali pasovi na bregešah. Še danes pri-
povedujejo Butorajci, da si je Marko privoščil največjo ludarijo takrat, ko se je oženil... Odsvetovali so mu strici in strinje, naj tega ne	■■»» na) raje še zanaprej ostane vaški pastir. Celo njegov birmanski boter se je pripeljal neko nedeljo na telegah iz daljnih Drašiič v Butoraj, da bi svojega pil ju na spametoval, toda vse prigovarjanje je bilo zaman. Marko je zamahoval z roko in vsem serigam jezno odgovarjal:
»Veliki in postavni dečki se ženijo, bogati se ženijo, jaz resda nisem velik, niti postaven niti bogat, zato pa imarp glavo ko nihče v srenji. Nevesta Bara ima kočuro in telico — obema bo do smrti dosti premoženja ...«
Prav je govoril, Marko! Velik resda ni bil, saj je s kriljakom na glavi segal svojim vrstnikom komaj do pod-pazduhe, premoženja ni imel drugega (to robačo in bregeše, toda glavo je imel veliko ko brenta, da se je lahko po pravici postavljal z njo povsod, ka» morkoli se je bil namahnil.
Komaj se je bil oženil, že ga je njegova Bara vpregla v delo, ki mu ni bil vajen.
Nekoč je Bara odšla v semenj, da kupi svinjo. Moža je pustila samega doma. Toda preden je odšla z doma, je naročila butorajskemu Marku:
»Pazi, da ti ne bo telica ušla iz hleva. Če me še do popoldne ne bo domov, pa jo spusti v reber za hišo, da se na-pase. Ampak priveži jo za vrv, da ti ne uide v trtje.«
»Prav, prav,« je momljal Marko. »Le idi v semenj! Bodi brez skrbi, vse bom uredil po tvoji všeči.«
»Pa ne samo to,« je hitela naročeva-ti Bara, »časa boš imel na pretek, ko me ne bo doma. Zato vzemi iz latvice vrhnje, stresi ga v pinjo in pretolci v maslo. Upam, da si boš zapomnil, kaj sem ti naročila, saj glavo imaš zadosti veliko...«
»Bom, bom«, se je pričel oblizovati Marko. »Ti le brez skrbi idi v semenj, tudi smetano ti bom stolkej v maslen-ki.«
Komaj je Bara odšla z doma, si j« butorajski Marko zavihal rokave i>n so vrgel v delo. Vzel je s police latvico smetane in jo nasul v pinjo. Potlej je pričel z betičem v pinjfi tolči po smetani, da se je dodobra ogrel. Ves prepoten je zajavskal:
»Majolika vinca, bi mi dobro storila in žejo ohladila.«
Komaj je domislil, že je postavil maslenko na tla in se s prazno majoli-ko v roki pognal v zidanico, da se napije vina. Ko pa se je vrnil v bajto, je opazil na tleh prevrnjeno pinjo, ob njej pa je predla sosedova mačka in lizal a smetano. Butorajskega Marka
je pograbila jeza. Pobral je sod muz-nikom kalanco in z njo podkrepil požrešno mačko.
Potlej je iz druge latvice nasul smetano v maslenko. Komaj pa je pričel tolči z betičem po pinji, je v hlevu za= mukala telica.
»Aha, kravše je žejno, pa ruče,« je uganil Marko. Vzel je škaf, da bi šel k studencu po vodo in napojili telico v hlevu. Ker pa se je bal, da bi mu sosedova mačka znova ne prevrnila pinje in polizala smetano, si je navezal na maslenko oprti ter si jo zadel na ramena. Takšen se je napotil k studencu po vodo. Ko pa se je pri studencu pripognil, da bi zajel vodo, mu je iz pinje preko glave stekla smetana v vodo.
In s kakšno silo je potegnila za vrv privezanega butorajskega Marka za seboj, da je le-temu zletela pmja iz rok in priletela na glavo začudeni Bari, ki se je tisti čas prikazala za vogalom domače bajte.
Bara je kričala ko nora. Na glavi je imela poveznjeno maslenko, po obrazu pa ji je polzela smetana. To je bilo še dobro, vsaj ni videla Marka in telice, ki sta privezana z vrvjo klobu-štrala po trtju in lomila vinike.
Tri dni in tri noči se je Bara krega« la in jezikala nad ubogim možem. Bu-torajskemu Marku pa je bilo končno le dovolj, pograbil je v kotu pastirsko palico in odšel iz bajte. Ko so ga Bu-torajci dražili, zakaj je zbežal od žene, jim je zabrusil v obraz:
Odšel je domov in godrnjal: »Bog me, čeprav imam glave ko brenta, gospodinjiti le ne znam.«
In je iz tretje, zadnje latvice nasul smetane v maslenko, da bi izpolnil ženino naročilo in pretolkel smetano v maslo.
Takrat je v podružnični cerkvi zazvonilo poldan. Pa ker Bare še ni bilo s semnja domov, je butorajski Marko odšel v hlev, odvezal telico in jo na gnal v reber za hišo, da bi se napasla Ker pa se je bal, da bi mu telica ušla v bližnje trtje, je vzel dolgo vrv, si jp na enem koncu privezal sebi okoli pa* su, na drugem pa telici za rep.
Komaj je dovršil to delo, že je znova pohitel v bajto da bi v pinji pretolkel smetano v maslo. Toda telica se je prestrašila žornarja s pinjo ka-Ii, dvignila je rep in zdirjala proti trtju.
»Zadosti imam veliko glavo, ampak za mojo Baro je še premajhna. Gospodinjiti ne znam, raje bom pase! goved.«
In se je znova vdinjal Butorajcem za pastirja.
Ko pa je umrl, je pri Butorajcih, posebno pri pastirjih v Beli Krajini, ostal spomin za njim živ, da nikoli ne bo pozabljen. Kajti kadarkoli zdirja temu ali onemu belokrajinskemu pastirčku telica, vselej zakriči za njo:
»Hu, Sivka, kam te vrag nese! Dirjaš pa že, kakor bi imela samega butorajskega Marka privezanega na repu.«
bregeše = hlače; piljun = birmanec; seriga = sitnež; kriljak = klobuk; robača = srajca; vrhnje = smetana; muznik = podpeček.
-MM
Otroški dežnik
Ni bilo mnogokrat, časih se je pa vendarle zgodilo, da sem ga obiskal,
da sem z njim pokramljal kako urico, čeprav je postajal v zadnjem času prav čudaški. Živel je kot samoten samec v majhnem podstrešnem stanovanju, kakor da bi stanoval v kakem muzeju. V sobi je bilo razpo= stavljenih vse polno čudnih, starinskih stvari. Skoro vsi predmeti so bili poceni, a vendar je silno visel na njih, ker ga je z vsakim predmetom spajal kak prijeten ali žalosten spomin. Tuj človek bi mu bil gotovo zmetal vse te stvari na smetišče.
Najbolj skrivnostni sta bili videti dve stari mahagonijasti omari. Pod steklenimi vrati se je svetila obledela, nekdaj zelena svila. Samo dvakrat v svojem življenju sem smel pogledati v omari, kjer je bilo nakopičenih nešteto starin.
Nekega večera sem šel k njemu. Dobri, stari možiček je sedel za svojo mizo, kjer je stala steklenka vina. V ustih je držal tlečo cigaro in nad glavo je imel razpet dežnik. Veselo mi je pomežiknil, ko sem vstopil.
»Ob slavnostni uri prihajaš,« je slovesno rekel in mi natočil kozarec vina. »Nu, kaj pa stojiš kakor klada in kaj tako buljiš vame? Sleci suknjo in sedi!«
»Dežnik...« sem zajeclial »Zunaj je najlepše vreme, ti pa sc'l:š v sobi z odprtim dežnikom.«
Nisem mogel odvrniti pogleda od dežnika. Bil je majhen in zverižen; držalo je bilo zakrivljeno in komaj dovolj veliko za otroško roko.
»To je otroški dežnik,« je rekel in zavrtel dežnik nad svojo glavo.
»Seveda, otroški dežnik,« sem odgovoril v svoji zmedenosti. »Tudi'star je videti!«
»Ravno danes mu je šestdeset let,« je dejal in počasi kimal z glavo. »Da tako star je že. Vsa leta sem ga skrbno hranil in potresal s praškom, da mi ga ne bi molji požrli. Nu, zdaj ga je starost že precej zglodala. Glej, tu« kaj je že čisto strgan.«
»Da, res,« sem sočutno pritrdil. »Nu, šestdeset let je za tako strašilo dovolj dolga doba!«
»Strašilo?« je ogorčeno odvrnil starec. »Zete je to morda strašilo. Jaz pa čutim, da je ta dežnik poln čara, in nikoli se ne bom ločil od njega.«
»Nu, da,« sem dejal, ker mi ni prišlo nič drugega na um.
»Če te zanima, ti lahko povem njegovo zgodbo. Ali poznaš Anderseno-vo pravljico o »Spančku« ... da? Nu, tedaj se gotovo tudi spominjaš čudovitega dežnika, ki ga je Spanček od-
prl nad Hjalmarjevo posteljo? Vidiš, ta dežnik je tudi tak čudovit dežnik! Dobil sem ga, ko sem bil sedemleten otrok. Povem ti, ta dežnik ima zgodbo, ki je še mnogo lepša od vseh
Hjalmarjevih sanj ... Svojo prvo ljubezen sem spremljal pod tem dežnikom domov.«
»Res?« sem začudeno vprašal
»Da, svojo prvo ljubezen,« je sanja-vo ponovil starec. »Hodila je z menoj v isto šolo. Od prvega dne, ko sem jo videl, sem jo imel rad Bila je mirna in nežna in popolnoma drugačna od drugih deklet, ki so pri vsaki priliki kazala jezik in grozila s pestmi. Tudi prstov ni lizala, kar sem že takrat ob* sojal. Lepa prav za prav ni bila. a bila je tako nebeško mila! Nikoli se je nisem upal nagovoriti, zakaj bil sem zelo boječ. Nu, tisti dan, ko sem dobil za svoj sedmi rojstni dan od svojih staršev ta dežnik, sem ga nesel v šolo. Po pouku se je vlila nevihta in moja oboževanka je bila brez dežnika. Ta-
krat sem jo spremil domov Vidiš, to sem ti hotel povedati.«
»In zaradi tega dogodka si ...«
»Sem spravil dežnik Da Zdaj je od tega šestdeset let. Lepo je bilo takrat. Nepopisno lepo Kasneje sem šel na gimnazijo in sem jo izgubil izpred oči. Na poroki tvojih starišev sem jo spet srečal Življenje je časih prav čudno. Spomnil sem jo. kako sem jo spremil takrat z dežnikom domov Smehljala se mi je.«
»Na poroki mojih starišev si jo srečal?«
»Da, saj ti si jo prav dobro poznal.«
»Jaz?« sem se začudil
»Da,« je pokimal. »Nihče je ni v njeni milobi in dobroti tako dobro poznal kakor ti, itn nihče je ni morda tako ljubil kakor ti. . . Bila je tvoja mati.«
Kdo ie naihitreišIT
Naša slika nam kaže nekaj hitrostnih tekmecev. Toda tudi najhitrejše živo bitje danes ne more več resno tekmovati z sodobnimi mehaničnimi vozili. Na drugi strani zopet se pa tu di ta ne morejo meriti z drugimi silami. Svetloba se giblje n pr. s hitrost jo 300,000.000 metrov na sekundo, kar si z našimi merili že prav težko predstavljamo. V enakem času se premakne veter samo za 10.7 m, zrakoplov
pa že spravi na 200 m; lastavica preleti v sekundi 45 m, kar zmore tudi brzi vlak Potniški parnik pa doseže le 17.46 m, če se dobro potrudi; konj dirkač spravi na 25 m in seveda daleč zaostaja za dirkalnim avtomobilom, ki prevozi do 140 m na sekundo. Najboljši tekač preteče največ 10 m v sekundi, a najskromnejši v tej družbi je vsekakor polž, katerega rekord na sekundo je 2 milimetra.
Priprava, s katero si olajšate reševanje križank
Če si sliko natančneje ogledate, vam strojčka za reševanje križank ne bo težko izdelati. Preskrbite sd primeren kos lepenke in 10 do 15 papirnatih trakov. Na vsak trak napišite vse črke
po abecedne mredu, nato pa jih pre-viečite skozi obe zarezi, ki ste jih napravili na lepenki Več trakov bi bilo skoraj nepotrebnih, kajti v križanki so besede, ki bi imele preko 15 črk, bolj redke.
Kadar iščete pri reševanju križanke kako besedo, nastavite najprej vse črke, ki so vam v besedi že znane, v kar-tonastem okencu, ostale trakove pa premikajte navzdol in navzgor ter preizkušajte s črkami na njih razne kom-binacijske možnosti. Navadno boste prišli zelo hitro do kakega zaključka, ki bo največkrat tudi pravi.
Čoln zgralen s pomočjo bačve
Da se že vnaprej razumemo: nikar ne mislite, da boste mogli s takimle čolnom doseči kake velike uspehe. Ne, za globoko vodo sploh ni pripraven, celo nevaren je in morate nam že vnaprej obljubiti, da ga za kaj takega ne boste uporabljali Na nizki obrežni vo* di pa boste imeli z njim mnogo veselja.
Če razpolagate torej s precej veliko bačvo, jo morate najprej pri obeh luknjah zakliniti z ošpičenim lesenim klinom. Pri sestavljanju pa morate kasneje paziti, da pridejo začepljene luknje na vrh, tako da gledajo vedno iz vode. To sicer ni nujno potrebno, je pa na vsak način boljše. Iz letev ali ozkih desk si napravite okvir (glej sliko A.). Kako izgleda ta okvir od strani, vidite na sliki B, kjer označuje črtkan obris položaj bačve. Slika C pa
kaže, kako pritrdimo bačvo z dvemi močnimi vrvmi na okvir. K tako pripravljenemu »čolnu« rabite samo še veslo (glej D), ki si ga izdelate iz tenke deske.
Prva raketna pošta na svetu
Malokomu je znano, da je bila upo-stavljena prva raketna redna poštna zveza že leta 1933, in to celo v Evropi. Tako pošto imajo v vzhodni Nemčiji. Oče te ideje je neki Friderik Schmiedl, ki dela še danes razne poizkuse s poštnimi raketami in je trdno prepričan, da bo prišlo v najbližji bodočnosti do rednega raketnega prometa med Evropo in Ameriko. Današnja proga vodi-iz Trotscha do Semriacha preko visoke gore, radi katere je treba vsako raketo izstreliti v kotu 65 stopinj. Ko pogonsko sredstvo zgori in doseže izstrelek svojo najvišjo točko, se razpne padalo, ki ponese poštni tok varno na zemljo. Z vsako raketo odpošljejo 200 do 300 pisem. Pisma so shranjena v kovinskem toku, kajti za enkrat še ni
mogoče točno predvideti, kje bo padel tok na tla. Kraja sta po zračni črti oddaljena drug od drugega dobra 2 km, toda do danes je še vsaka pošiljatev pravilno in nepoškodovana dospela na svoje mesto. Najbolj zanimivo pa je to, so pisma za raketno pošto opremljena s posebnimi znamkami, ki bodo sčasoma gotovo pridobile na svoji vrednosti. Zbiralci znamk se že sedaj pulijo zanje. Zato vam priporočamo, da se tudi vi nekoliko pozanimate za to poštno znamenitost.
Živa in Tanja Feigel, dijakinji Maribor
Velike počit niče
Zapuščate nas,
počitnice, brezskrbni čas.
Na stežaj pa odpirajo se šolska vrata,
oj, z Bogom, z Bogom, prostost zlata!
Stroški so, seveda,
ako hoče,
ubogi oče,
da nakupi, kar je treba.
Mamica s pridigo daje nam denarja,
vedno nas na tole opozarja:
»Težko vama dam, a rada,
da le uresniči se mi moja nada,
da pripravim vama košček boljšega
kruha.
Vse le od pridnosti odvisi, če v mladosti se uči. Pomnita: Življenje zahteva znanja, pozor Živa, pozor Tanja!«
Križanka
				1				
	2		3		4		5	
6		7				8		
	9							
		10						
			11					
								
Vodoravno: 3 jed, 6 glavno mesto
Palestine, tudi vrh v Slovenskih goricah, 9 gostinski nameščenec, 10 ptič, 11 vrsta hrasta.
Navpično: 1 pivska posoda, 2 življenje v Sipanju, 3 nerodnež, 4 kovina, 5 ostra skala, 7 kraj blaženih, 8 reka v Srbiji, pritok Sitnice.
Rešitev križanke
Vodoravno: 3 noj, 5 lev, 6 baker, 8
Korotan, 9 tekač, 10 Krk.
Navpično: 1 robot, 2 berač, 4 jarek, 5 letak, 7 Kokra