Z16. StevilRa. v biuDijani, v sodoto, zu. sepiemora isia XLUi. ieto .Slovenski Narod* vel Ja: v Ljubljani na dpm dostavljen: «elo leto. • • • • • • K 24*— pol leta . i• 12*— četrt leta . fr- aa mesec • • • • • • - 2*— v upravništvu prejeman: celo leto ....... K 22*— pol leta ...*•>;•• , 11*— četrt leta* . '.^•'•^ . 5'50 na mesec » 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednistvoi Knailova nllca it 5 (v pritličju levo,) telefon it 14. Izhaja vsak dan zvečer ixvzemil nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Marodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ..««••. K 25*— pol leta .••,«• w« • 9 13-— četrt leta « 650 na mesec .«•••• . 2-30 za Nemčijo: celo leto ... . . K 3G--za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.- Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uaravnlitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon it 85. Dolgovi Ijubljonshegann-šftofa. 2e dolgo časa je znano, da se nahaja ljubljanski knezoškof v silno hudih denarnih stiskah. Delali bi mu krivico, če bi rekli, da ga je spravila v ta položaj potratnost ali luksurijoz-nost, kakor pogostoma to vidimo pri ogrskih škofih; prišel je v te zadrege, ker ni imel nobenega pojma o gospodarjenju, ker ni znal denarja ceniti in ga prav obračati in ker si je vtepel v glavo načrte, čijih uresničenje presega vse financijelne moči njegove škofije in je škofa samega fi-nancijelno ruiniralo. Z zgradbo škofijskih zavodov so se začele denarne kalamitete ljubljanskega škofa in na tem nepotrebnem, iz gole trmoglavosti, nevredne prevdarnega moža, je izkrvavel škof in bo izkrvavela škofija. Škof ie morda resno mislil, da bo mogoče s prostovoljnimi darovi ustanoviti in vzdržavati ta zavod. A dasi prostovoljnost teh darov ni bila velika, dasi smo bili priča uprav brezprimernega ožemanja revnega ljudstva, vendar se škofove nade niti iz daleč niso izpolnile. Svoji kaprici je škof žrtvoval prekrasne gozdove škofijskih posestev. Roparsko izsekavanje v teh gozdih je bilo tako, da je naposled morala vlada vmes poseči in da je bilo škofu odvzeto razpolaganje š škofijskim premoženjem. Žal. da se je to zgodilo dosti prepozno. Devastiranje škofijskih gozdov je prineslo škofu ne samo občutno skrčenje dohodkov, nego tudi efektivno škodo in je povrh tega oškodilo tudi dohodke njegovega bodočega naslednika. Od takrat vidimo škofa v uprav obupnih bojih za denar. Spominjamo se pastirskega pisma, ki je naročalo duhovnikom, naj umirajoče ljudi opozarjajo na potrebe šentviških zavodov, in spominjamo se bridkih pritožb iz duhovskih krogov o konfiskacijah masnih ustanov. Tudi je znano v najširših krogih in duhovniki tudi nič ne prikrivajo svoje nevolje, da nalaga škof svojim mašnikom v najrazličnejših oblikah težka bremena, zlasti pri podeljevanju župnij, da niti ne govorimo o velikem pohujšanju, ki je provzročajo škofova nadlegovanja bolnih premožnih duhovnikov. Nimamo nobenega pojma, koliko znašajo ti »izredni dohodki«, a da ne zadostujejo za vzdrževanje škofovih zavodov, to je več kakor gotovo, kaj še, da bi se iz njih kdaj pokrili ustanovni stroški. Vedeli smo, da so šentviški zavodi spravili škofa v stisko, toda sedaj se je izkazalo, da presegajo njegovi dolgovi za velike svote vse najbolj pesimistične kombinacije. Ni še posebno dolgo tega, kar smo izvedeli v državnem zboru, da ima škof od države milijonsko posojilo po izredno nizki obrestni meri, a da ni od njega dobiti niti obresti, niti glavnice. Zdaj je Kamila Theimerjeva presenetila javnost s senzacionalnim razkritjem, da je škof pri »Ljudski posojilnici« dolžan 900.000 kron. Za to velikansko svoto nima »Ljudska posojilnica« nobenega kritja in škof ne more niti obresti plačevati. Na kaj je dobil škof to ogromno posojilo pri »Ljudski posojilnici«? Privatnega premoženja nima škof nič, škofijskega premoženja ni mogel obremeniti, šentviški zavodi pa so že tako obremenjeni, sicer pa znaša njih stavbna vrednost komaj m kvečjemu tretjino tega zneska. Na nič, zgol na ime ljubljanskega škofa je »Ljudska posojilnica« dala to posojilo. Verjamemo radi, da so odborniki »Ljudske posojilnice« to posojilo skrajno neradi dovolili, saj so vedeli, da je ta denar izgubljen, da ga ne bodo nikdar več videli, da je ta denar, s katerim bi se lahko dalo toliko dobrega storiti, naravnost skozi okno vržen. »Ljudska posojilnica« je dala to posojilo škofu, ker ga je morala dati, ker je škof poglavar klerikalne stranke in je njegova moč nad stranko tako velika, da se mu ni mogoče upirati, tudi kadar zahteva krivico in zlo. »Ljudska posojilnica« ne bo nikdar več videla denarja, ki ga je posodila škofu, ker škof nič nima in po človeški previdnosti tudi na tem svetu nikoli nič imel ne bo. Da je »Ljudska posojilnica« škofu ta denar dala, to se zdi nam naravno, ker vemo, kaka je škofova moč nad klerikalno stranko in njenimi napravami. A da je škof tak dolg napravil, da mu je to vest pripustila, nad tem strmimo. Škof se vendar zaveda, da nič nima. Ali se mu takrat, ko je vzel teh 900.000 kron, ni oglasila vest: ti nimaš nobenega varstva za ta denar, ti tega denarja ne smeš vzeti, ker dobro veš, da ga ne bos mogel nikdar vrniti in še obresti ne boš mogel plačevati? Kakor se vidi, se škofova vest ni oglasila ali pa je škof ni poslušal. Vzel je denar in ga porabil — vrnil ga ne bo nikdar — še obresti ne plačuje — izguba je evidentna za »Ljudsko posojilnico« — ta ubogi slovenski narod bo po svojem škofu pripravljen ob velik del nacijonalnega premoženja; z obrestmi vred je škof slovenskemu narodu vzel nad milijon narodnega imetja. Zdaj seveda razumemo, zakaj se škof s tako besnostjo poganja za klerikalno stranko in zdaj tudi umeje-mo, zakaj je škof osebno hitel prosit v Rim, da je papež za Kranjsko preklical odredbo, da duhovniki ne smejo sodelovati pri denarnih zavodih. Kranjske deželne Mim centrale. Piše ing. M. pl. Š u k 1 j e. III. Na pomlad 1. 1911. posrečilo se je tedanjemu »širokoplečemu« deželnemu glavarju ob ukaželjni asistenci gospodov dr. Šusteršiča in dr. Lam-peta pridobiti melioracijskemu zakladu deset milijonov kron posojila pod zelo ugodnrni pogoji. Ta obili denar se je žalibog razlil po žejni deželi v tako silni plohi, da je že velik del te zlate padavine odtekel v umazane jarke, ne da bi bil namočit in oplodil kranjskih polja. V istem času pa se je tudi rodila pogubonosna legenda o neizmerni genijalnosti kranjskega finančnega referenta. Vplivu živahne reklame v prilog novemu fenomenu na gospodarskem polju se ni mogel odtegniti niti sam gospod F. pl. Šuklje. Tako vsaj kaže znana, pač zelo prizanesljiva brošura njegova o deželnih financah. Med onimi, ki so po dolgem skeptiškem obotavljanju vendar padli v isto zmoto, nahajamo žal tudi odličnega slovenskega tehnika, gospoda ing. A. Klinarja. Kar je Ie-ta veleuvaževani strokovnjak pisal v »Vještih« inženirskih društev, ne sme ostati brez odgovora. In to iz dveh tehtnih razlogov: nečem, da bi propagatorji elektriškega podjetja izkoriščali dokaj neprevidne razprave tega izvrstnega moža sebi v oporo, na drugi strani pa želim pokazati pravega krivca, da ne bo kasneje nikomur treba iskati grešne žrtve, ki naj bi prevzela tujo krivdo nase. A k tej materiji se vrnem kasneje. Nikdo ne odreka gospodu dr. Lampetu bogate mnogostranske nadarjenosti. A so ljudje, ki pri vsej naklonjenosti obžalujejo, da je nemiia usoda postavila moža na eminentno mesto, kojemu ni kos. Očividno im<3 talent gospoda doktorja prevelike oči. Sam si je nakci al tako obilico posla v vseh panogah, politike, da bo pod težkim bremenom poditgci. Tako se je vrgel kranjski elektriški Lucifer v akcijo deželnih central, ne da bi imel pojma o tehniških komerci-jelnih težkočah svojega podjetja. Le tako je tolmačiti psihološko uganjko, da je mož slepil samega sebe in okolico svojo s sijajem glorijozne velikopotezne — predrznosti. Naša javnost je prelahkoživa in prepovršna. Koliko so se trudili naši tehniki v naprednem časopisju in v zasebnih debatah, da bi našli odgovor na vprašanje, ki se treznemu človeku usiljuje: Zakaj je pričel deželni odbor graditi hišo pri strehi, zakaj je iz velikega programa številnih silnic vzel prvo v delo Završnico, ko ie o tej vodni sili venaar jasno, da tvori ona le rezervo celemu omrežju, ki še dolgo niti osigurano ni, in da ima !e kot taka svojo ceno? Na to vprašanje odgovarja prav točno zelo dobro poučen mož v omenjeni brošuri, ki je bila povod, da so ga nehvaležni tovariši obmetavali z blatom. Upam, da mi ne zameri bivši deželni glavar, če navajam iz njegove razprave: »Sicer pa je moral deželni odbor pričeti s centralo ob Završnici, ker sicer nihče ne bi bil več verjel govorom v deželnem zboru in razpravam v deželnem odboru o javnem izkoriščanju vodnih sit na Kranjskem.« Kakor vidimo, bili so merouajni res zelo stvarni razlogi! Dandanes je stvar še nekoliko prozornejša. »Hladnokrvni in — recimo — prekanjeni kupec« dr. Lampe je bil namreč tačas pač že pravilno in pošteno kupil koncesijo ing. Tobella. nasprotno pa mu kupčija s koncesijo-narjem Pavšlarjem ni šla gladko od rok in trebalo je še mnogo časa in truda, da ga je privlekel izmučenega in izkrvavelega v polom »Glavne«. Da ne govorim o Leykamovcih, katerim ni mogel do živega. Naravno je moral potemtakem podkovati konja na ušesih. Prvi korak je bil storjen in — ponesrečen. Navzlic tej veliki napaki dala bi se akcija še rešiti, da bi se bilo vsaj pri započeti zgradbi ob Za- vršnici postopalo dosledno in tehni ško pravilno. Vsakomur je znano, dj mora nova hiša priti kar najhitre)« pod streho, že zgolj iz tega razloga, da ne narastejo izgubljene interka-lame obresti in da nasprotno investirana glavnica čim preje deluje. Tudi gospodom v deželnem dvorcu je bila ta zlata resnica znana. V poročilu dež. odbora št. 16.647 z dne 13. julija 1912 še zagovarja to obla-stvo naglico svojega delovanja v pač dokaj polomljeni slovenščini,, češ, »kar ni zadnje, ker je bilo videti prospešno za kar najhitrejše uresničenje vporabe te vodne sile, da se začne kar čimprej delati najdolgo-trajnejša reč (!) vse naprave, namreč rov...« Naj se oprosti, da moram mučiti bralce z nenavadno to dikcijo. In zopet v istem poročilu beremo nadalje: »Hidromehanični in električni del naprave se bo letos jeseni oddal po javnem natečajnem razpisu in spomladi leta 1913. montiral, tako da bodo na Gorenjskem, če bo delo napredovalo brez ovir, utegnili že ob pričetku poletenske dobe leta 1913. imeti elektriko.« Brez šale, tako poroča slavni dež. odbor dne 13. julija 1912, in podpisa gospoda dr. Šusteršiča in dr. Lampc-ta bi vsekakor garantirala resnost teh izvajanj, samo ena stvar mi vzbuja zopet pomisleke, ker namreč v istem aktu berem smešnico: »Tako otvorjeni vir električne energije daje povod, da se lotimo sedaj tudi vprašanja o elektrificiranju železnic na Kranjskem.« Preveč, preveč poguma! No, do javnega natečainega razpisa hidromehaničnega in električnega dela pač ni prišlo, tudi se spomladi leta 1913. ni kar nič montiralo, na Gorenjskem seveda niso Imeli elektrike pričetkom poletenske dobe leta 1913. zato pa je dežela kranjska prišla v nekako domorodstvo z znano elektriško firmo A. E. G. — Union, namreč po gospodu ing. D. Sernecu. Le-ta je v sorodstvu z dc-želnodvorskimi damami in je blagohotno stopil v deželno službo, ceio ne da bi bilo trebalo razpisati tega mesta, kakor sicer zahtevajo sitni predpisi. In še nekaj: pred malo dnevi smo prejeli veselo vest, da se je žc (!) trasiralo elektriško daljnovodr.o omrežje, tudi se bodo kmalu naročili potrebni stroji! Stvar napreduje! LISTEK. Horitarslio triurno sodišče. Luigi C a 1 c o. Po opravkih sem prišel pred nekaj tedni na postajo Zidani most. Ker sem moral še skoro dve uri čakati na vlak, ki naj bi me popeljal proti beli Ljubljani, krajšal sem si čakanje s tem, da sem hodil po peronu gor in dol. Naenkrat se prikaže na peronu mlada ženska visoke, ponosne postave, a bledih, upalih lic. V njenih lepih očeh žarel je nemiren ogenj. Plašno se je pomešala med potnike na peronu in s svojimi žarečimi očmi begala nemirno proti kranjski strani. Opravljena je bila v okusno obleko, ki je bila pa na več krajih raztrgana. »Kaj pa iščete zopet tukaj?« ogovoril jo je v tem hipu s precej neprijaznim glasom portir. »Ali nimate doma nobenega posla, da se potikate ure in ure po peronu.« Ženska se ni nič zmenila za neprijazne portirjeve besede, temveč vpirala svoje poglede na kranjsko stran, ne da bi se spremenila le ena poteza na njenem plemenitem obrazu, s katerega se je brala globoka žalost. Ker me je ženska začela zanimati, vprašal sem portirja, če jo pozna in če ve, od kod je. Portir je zmajal z ramami in odvrnil: »Prav nič je ne poznam in tudi ne vem, od kod je in kaj išče na našem peronu. Že tedne in tedne prihaja redno vsak dan na naš peron in strmi neprestano proti kranjski strani. Ker pa ne dela nikomur nadlege, jo seveda ne izženemo s perona.« •Moje zanimanje za to žensko, ki je morala biti najbrž zelo nesrečna, je jelo rasti. Skoraj nehote in nevede sem se ji približal. Ko sem stal tik nje. opazil sem, da so ji stopile solze v njene krasne oči in da ji drhte prsi. Ko se ji je izvil končno iz prsi pritajen zdihljaj, se od sočutja nisem mogel več premagati in sem tiho šepnil: »Ubožica!« Komaj sem pa tiho izustil to besedico, se je ženska stresla po vsem životu, se počasi obrnila proti meni in vprla v me svoje žareče oči. Nekoliko časa je zrla nepremično v me, potem pa tiho spregovorila: »Res sem ubožica. A ne samo ubožica, največja nesrečnica sem. Zločinski in brezsrčni ljudje so me izgnali in iztirali iz svetišča, v katerem sem dotlej kraljevala. Oh kako so me suvali, vlačili za lase in mi trgali obleko, ker se nisem hotela prostovoljno umakniti in napraviti prostor brezstidni vlačugi, ki so jo kanili vpeljati kot mojo nevredno namestnico v dotlej neomodeževano svetišče. Kako so rjuli vsi zbesneli nad menoj: »Proč z resramnico, križajmo jo, križajmo!« In že so postavljali križ, na katerega so hoteli pribiti moje stepeno telo in že so se stegovale grabežljive roke proti meni... Tedaj sem v svojem obupu zbežala in napravila prostor svoji brezstidni naslednici, navadni cestni vlačugi.« »Kje se je moglo kaj tako neču-venega zgoditi,« vprašam sočutno ubogo nesrečnico. »Vsaj živimo vendar v pravni državi, kjer bi tako hudodelsko nasilje hitro ukrotili s pomočjo policije in orožnikov. Vaša žalostna povest, čeprav obuja sočutje v mojem srcu, zveni mi na ušesa nekako neverjetno. Umljivo vam bode vsled tega moje vprašanje, kdo ste in kje so z vami ravnali tako okrutno in nečloveško?« Nesrečno žensko bitje se je pri tem mojem vprašanju zravnalo in iz njenih ust so mi v odgovor prišle trde besede: »Moje ime je Pravica in prej opisano hudodelsko nasilje se je zgodilo na Kranjskem. « »Ni mogoče,« sem se začudil temu odgovoru. »Bogu vsegamogočnemu in vse-pravičnemu bodi potoženo, da je čista in gola resnica, kar sem vam po- vedala. Ker sem vam pa že nekaj odkrila, naj vam povem vse. Znano vam je, da se stekajo vse oblasti, vse pravice in vsa moč v deželi kranjski danes v rokah peščice brezvestnih mož, katerim je njihova osebna korist vse, občni blagor pa prazen nič. Ko so prišli ti možje s tem, da so zvijačno slepili in varali ubogo ljudstvo, na krmilo in se dokopali do neomejene oblasti, so vdrli najprej v moje svetišče, kjer sem do tedaj modro vladala in z zavezanimi očmi nepristransko in pravično sodila in delila pravico. Ko so brezstidniki vdrli v moje svetišče, strgali so mi s svojimi umazanimi rokami pred vsem raz oči zavezo. Nato so pa brezsramno zahtevali od mene, da bodem morala odslej soditi brez zaveze in tako, kakor mi bodo oni narekovali. Ko sem njihovo zahtevo odklonila z vso odločnostjo, so pa kar besneli in v svoji besni jezi prvič položili svoje roke na me. Ko so pa uvideli, da s silo nič ne opravijo, začeli so stikati skup svoje glave in se posvetovati, kaj naj bi ukrenili, da me upog-nejo. Prvo besedo je imelo majhno, od Boga zaznamovano človeče, iz čegar lokavih oči je sijala sama satanska hudobnost. To človeče je svoje hudobne oči obrnilo hinavsko proti nebu in zarjulo: »Na Kranjskem mora veljati odslej samo ena pravica in sicer naša pravica. Da se to udejstvi, predlagam, da si ustanovimo svoje »Kori-tarsko vrhovno sodišče«, pri katerem se bo obravnavalo in sodilo samo po našem okusu in naši pravici. Da nam pa ta babnica ne bo delala zgage in sitnosti, predlagam nadalje, da naj bo vsak dan deležna poštenega posta in poštenih batin, v ostalem naj pa okovana v verige prisostvuje obravnavam koritarskega vrhovnega sodišča kot naše prve in tudi zadnje in najvišj'e instance v deželi kranjski.« Huronsko odobravanje je sledilo govornikovim besedam in dokazovalo, da človeče dobro pozna srce in obisti svojih tovarišev in da jim Je govoril iz dna njihovih črnih duš. Ustanovili so tudi svoje »Kori-tarsko vrhovno sodišče in me okovano v verige vlačili k njegovim razpravam. Od tedaj naprej se pa pričenja moja Golgata, moje nečloveško trpljenje. Dan na dan sem morala zreti najhujše krivice, ne da bi mogla poseči vmes s pasjim bičem in razgnati hudodelce, ki so zlorabeči moje ča-stito ime uganjali vnebovpijoče krivice. Danes so vzeli v pretres to, jutri oa zopet drugo stvar, obravnavali in V resnici z mirno vestjo lahko Deleži znanstvenik »ing. Tscher* mak« in po njem »Slovenec«, da nihče ne more »prezreti, da Je kranjski deželni odbor započe! svoje delo... brez tistega diletantizma, v katerega dostikrat zabredejo politiki in da se ne more odreči priznanja smotrene-mu In energičnemu započetniku in pridnemu pospeševatelju te akcije, deželnemu odborniku dr. Lampetu.« Ne, tu nimamo več opraviti z diktantizmom! Spoznavamo čisto nove pojave psihopatiškega razpoloženja, ki se jedva še dajo razumeti in utemeljevati, ako tudi vpoštevamo vse žalostne učinke besnega, strankarskega fanatizma. Pokazal bom še, na kaka pota da je zašla genijalna akcija v novejšem času« Vendar sklicanje štajerskega deželnega zbora 7 V C e 1 j u, 19. septembra. Z Dunaja je prišla vest, da se ;vrše pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Ministrski predsednik grof Sturgkh je govoril o njih napram deputaciji nemško-av-srijske učiteljske zveze, ki je prišla k njemu posredovat glede regulacije učiteljskih plač na Štajerskem. Zelo verjetna se nam ta vest ni zdela, to tem manj, ker je klerikalni vodja dr. Korošec še zadnjo nedeljo zatrjeval na shodu pri Sv. Trojici v Halozah, da klerikalci ne prenehajo poprej ob-struirati, dokler se ne izpolnijo opravičene zahteve spodnještajerskih Slovencev. Ali med tem smo izvedeli, da se mudi na povabilo vlade predsedstvo slovensko - klerikalnega deželnozborskega kluba »zaradi važnih posvetovanj« v Gradcu in danes ve povedati »Tagespost«, da se je že dosegel sporazum glede deželnozborskega zasedanja koncem septembra ali začetkom oktobra. Dalje naznanja »Tagespost«, da se bodo danes pričela pogajanja glede delavnega programa za to zasedanje. Ako bodo ta pogajanja uspešna, pravi »Tagespost«, je sklicanje deželnega zbora pred durmi. O glavni stvari se še torej pogajanja niso končala. Nemci si predstavljajo to zasedanje tako, da bi sklenil deželni zbor zvišanje davka na pivo, dalje vpeljal davek na prirast vrednosti po koroškem ali mo-ravskem vzorcu, odobril računske zaključke zadnjih let, sklenil najeti novo posojilo, da se pokrijejo od deželnega odbora najeti novi dolgovi, dalje, da bi se odobril proračunski provizorij za nekaj mesecev I. 1914. Glede učiteljskih plač in zvišanja do-klad bi se sklepalo potem, ko bi se videlo, kaki preodkazi bi se dali doseči od države iz povišanja davka na žganje ... To nam pripoveduje danes v »TagespoŠti« deželni finančni minister dr. pl. Kaan. Samo enega nam ni povedal: ali bodo slovenski klerikalci ta delavni program tudi požrli brez vseh koncesij? Saj to je vendar jasno, da bi bil deželni odbor zopet lepo na konju, ako bi se mu vse to dovolilo in bi mu bilo docela irelevantno, ali deželni zbor dela ali ne. No, kaj store klerikalci, bomo izvedeli že v prihodnjih dnevih in potem bomo rekli tudi mi svojo sodbo. Za enkrat še vedno ne verujemo, da bi bilo iz te moke kaj kruha; gotovo je edino to, da bi se utegnil pospešiti razpust in bomo imeli mesto prihodnjo spomlad ali še kasneje, že letošnjo jesen nove volitve. Dogodki na Balkanu. Mir med Bolgarsko in Turčijo. V protokolu, ki so ga bolgarski in turški mirovni delegati v Carigradu podpisali, se nahaja tudi točka o indigenatu, ki je bila definitivno rešena. Pogoji te točke dovoljujejo vsakemu muzlimanu 4 let opcijskega časa, t. j. dovoljeno je muzlimanom na Bolgarskem, da se izselijo tekom tega časa v Turčijo, če nočejo vstopiti v bolgarsko državljansko zvezo. Med tem časom smejo seveda prodati svoja posestva. Dokler ni ta doba potekla, ostanejo vsi muzlimani v novo zasedenih pokrajinah turški državljani. Tudi v vprašanju vakufskih posesti se je baje dosegel med delegati principijalen sporazum. Romunsko posojilo. »Epoca« poroča iz Bukarešte, da je romunski finančni minister, ki se mudi sedaj v Parizu, brzojavno poklical v Pariz šefa državnega knjigovodstva. Baje gre za najetje velikega, večmilijonskega posojila, ki je rabi Romunska, dasiravno ni padel niti en strel. Kakor poročajo iz Bukarešte, je posojilo že skoraj sklenjeno. * Iz roparske Albanije. Vedno pogosteje se oglašajo glasovi, ki zahtevajo za prestolico kneževine Albanije Drač. Prvi je zavpil Esad paša, njemu so sledili sedaj dra-ški župan, mufti in grškopravoslavni metropolit. Vsi so popolnoma soli-darični z Esad pašo tudi v vprašanju rekonstrukcije kabineta. Sedaj je na dnevnem redu vprašanje: Drač ali nož? Velesile so lahko ponosne na to svojo lepo Albanijo. Najpametnejše bo seveda če ustvarijo trializem s tremi knezi in tremi glavnimi mesti, ki bi ne imeli ničesar drugega skupnega, kakor da je prvi albanski knez v Skadru, drugi albanski knez v Draču in tretji albanski knez v Valoni. Kako lepe perspektive bi se odprle! Še dve ali tri mejne komisije in trije knezi, trije prestoli. Za časopise bi bilo tudi boljše tako. Trije vladarji! Koliko lepih atentatov! Albanska zastava, ki je že sedaj dvojna, bi se potrojila. Črni orel na rdečem polju in nad njim po-lumesec, pri drugi zvezda in pri tretji — dajmo solnce! Tri upravne komisije, tri apanaže, tri poslaništva! Zakaj se velesile ne odločijo za tako idealno obliko? Če Albanci Srbom ne dajo miru, če koljejo in more v srbskih pokrajinah, je tako prijetno vse to brati. To je sveta pravica Albancev, te jim vendar ne bomo kratili. Kaj še, še povrhu mora dobiti Srbija ukor, če so kje pretepli kakega Albom pašo, ker so ga dobili, ko je prašiče kradel. Srbijo in Črno goro so nameravale nekatere velesile na milost in nemilost izročiti albanskim begom in agam, zato so tako spretno določile meje. Ko so bili Srbi v Draču, ni živ krst slišal o nemirih in pobojih v Albaniji. Odkar pa je v Valoni provi-zorična vlada, v Draču pretendent in v Skadru mednarodno vojaštvo z gubernatorjem, ni miru. V posebno luč stavijo mednarodno previdnost zlasti dogodki na severnoalbanskih mejah proti Srbiji in Črni gori. Tisoč mož mednarodnih vojakov v paradi z najboljšimi konservami, s puškami ki je druga boljša od druge, s topovi, zastavami, častniki, generali, admirali in bog ve kaj še, pa nima niti toliko avtoritete, da bi Malisore, Grudije in Hotije ukrotili! Nasprotno, — ravno v teh pokrajinah je slišati dan na dan o krvavih bojih in pobojih. Malisori, katerim so Srbi pobrali puške, da se otroci z njimi ne igrajo in da se ne zgodi kaka nesreča, imajo sedaj najmodernejše puške. Človek se čudom izprašuje, kako je to mogoče. Pa ne, da bi bila tu vmes kaka tuja država, ki daje denar in puške? Iz Prizrena so poslali te dni 40 ranjenih srbskih vojakov v Belgrad. Vršiti se je morala torej že precej huda bitka. Dan na dan vpadajo Albanci na srbsko ozemlje, velesile pa se še ne ganejo, dasiravno večina ministrov nima več dopusta. V srbskih vladnih krogih vsled tega zatrjujejo, da je Srbija upravičena zahtevati od Evrope, da zaščiti albanske meje proti albanskim roparjem. Če pa velesile ne bodo napravile prav kmalu mir in red na meji, bo Srbija prisiljena, da to stori sama, če je velesilam ljubo ali ne. * Avstro - srbska trgovinska pogodba. Iz Budimpešte prihaja vest, da se bodo pričela najbrže v drugi polovici meseca oktobra med Avstro-Ogrsok in Srbijo pogajanja zaradi sklepa nove ali pa vsaj zaradi izpre-membe obstoječe trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo pričela najbrže v drugi polovici oktobra po obisku srbskega ministrskega predsednika Pašiča pri grofu Berchtoldu. Tudi prihodnji skupni ministrski svet, ki se sestane najbrže koncem septembra, se bo bavil s tem vprašanjem. Istotako se je tudi zadnja trgovinska konferenca na Dunaju bavila skoraj izključno s temi pogajanji. * * Dr. Danev o sebi. »Češke Slovo« priobčuje razgovor z dr. Danevom, ki izjavlja: Če me zadene katerakoli krivda, me more zadeti samo ta očitek, da sem slepo verjel Rusiji in ji zaupal ter da sem se slepo pokoraval migljajem ruskega poslanika Nehljudova. Glasno pa moram naglašati, da med Bolgarsko in Avstro-Ogrsko ni obstojala nikdar nikakršna pogodba za razdelitev Srbije. Bolgarska vedno kljub vsem neugodnim prilikam lahko reče, da je rešila svojo vojno čast. Druga balkanska vojna v političnem oziru ni prinesla samo Bolgarski, marveč celemu Slovanstvu škodo. To je ravno, kar smo tudi mi vedno trdili in to so oni neodpustni grehi, ki so največ škodovali ravno Bolgarski. Tirolska volilna reforma. Tudi socijalni demokrati so izjavili, da je za nje predložena tirolska volil, reforma popolnoma nesprejemljiva. Namestnik je izrekel prav po lisičje, da nobena stranka noče prikrajšati socijalni demokraciji volilne pravice, boje se pa, da bi prišel s so-cijalnimi demokrati nov obstrukcijo-nistični element v deželni zbor. Za nedeljo smemo pričakovati v Briksnu malo tepeža in nekaj krvavih glav. Že naprej pa konstatiramo, da bodo temu krivi samo krščanski socijalci. Nemški nacijonalci so namreč sklicali za ta dan javen shod, nato pa so krščanski socijalci v neposredno bližino sklicali tudi svoj shod. Nemški nacijonalci bodo protestirali proti volilni reformi, kakršno so predložili krščanski socijalci, ti pa bodo seveda vehementno napadali vse, ki ne trobijo v njihov rog. Hmatska. Glasilo koalicije »Hrvatski Pokret« se bavi z vprašanjem rešitve hrvaške krize ter pravi med drugim: Koalicija ni storila do danes ničesar, kar bi bilo v protislovju z njeno politiko. Zato zre s popolnim zaupanjem v prihodnjost. Tudi si ne bo dala koalicija onečistiti svojih vrst z infiltracijo tujih elementov. Za rešitev hrvaške krize obstoja ena edina ih zelo enostavna pot: proste volitve pod zaščito v zakonodaji zajamčenih pravic. Vsaka druga rešitev je brezploden eksperiment. Starčevičevo glasilo »Hrvat< prinaša zopet poročilo odvetnika Antona Kranjčeviča, ki pravi, da bo ustanovila gotova skupina agrarno stranko na podlagi nagodbe. Ime Kranjčeviča ne igra v hrvaški politiki nobene vloge, zato je zelo dvomljivo, da bi pod njim mogla uspevati taka stranka. Zdi se, da gre bolj za ustanovitev nove unionistične stranke, ter da bo igral Kranjčevič samo vlogo slamnatega moža, dasiravno se ne more tajiti, da bi Hrvaška prenesla še nebroj takih strančic. Kmetska stranka (seljačka) z Radićem pač ni prava kmetska stranka, ker se vtika v vse drugo, kakor v agrarne zadeve. Kranjčevičeva stranka pa ne more biti prav nič drugega, kakor privesek madžaronov. Interesantno je tudi, da hoče ministrski predsednik grof Tisza dne 22. t. m. sprejeti bivšega bana barona Raucha, da se zopet in zopet informira o položaju na Hrvaškem. Ogrski ministrski predsednik hoče imeti hrvaško krizo vsekakor rešeno še pred 8. oktobrom, ko se sestane parlament. Seveda če bo poslušal razne Rauche, bo ta rešitev gotovo silno zanimiva. Nočno delo. V Bernu se bavijo zopet z delom žensk in z vprašanjem nočnega dela za ženske in mladostne delavce. Dotična konferenca se je vnovič ze-dinila v principu na delavni čas 10 ur za vse ženske brez izjeme v starosti in za mlade ljudi do 16. leta. Nočno delo naj bi bilo za vse mladostne delavce prepovedano. Kot maksimalna meja za vse v nočnem delu zaposlene mladostne delavce se je določilo 16. leto. Štajersko. »Deutsche Wacht.« V torek dne 23. septembra, bi se imel zagovarjati pred celjsko poroto Gvidon Schidlo, faktor celjske nemške tiskarne, ki je namesto dr. Ambroschitza slamnati urednik »Wachtarice«. Kakor znano, je sredi meseca julija »Slovenski Narod« na oster ali upravičen način grajal rovanje nekaterih nemškona-cijonalnih poštnih in železniških uradnikov na Zidanem mostu. To rovanje privandranih nemških uradnikov na slovenskemZidanem mostu je vzbudilo med slovenskim prebivalstvom nemalo nevoljo in smo storili gotovo svojo narodno dolžnost, ako smo te razmere grajali. Omenjeni članek »Slov. Naroda« je pa šel nemškim hujskačem na Zidanem mostu do živega. Namesto, da bi naše trdit- ve popravili, nas tožili ali si kot neprizadeti poštenjaki poiskali zadoščenje z mirno in stvarno zavrnitvijo »Narodovega« članka, pa so spravili v vse spodnještajerske in graške liste obrekljiv in nesramen pamflet na zi-danmoške slovenske poštne kakor železniške uradnike. Namen tega pamfleta je bil, spraviti s slovenske postaje Zidan most — Slovence, na ljubo raznim prusakom in omenjenim nemškim poštenjakom. Gg. Vargazon in Zmazek, oba uradnika na Zidanem mostu, sta se čutila po pravici žaljena in sta vložila tožbo proti odgovornemu uredniku »Wachtarice«, ki je prav zgoraj omenjeni članek priobčila. Porotna obravnava bi se imela vršiti o tej tožbi v torek, a zadnji tre-notek je prosil »VVachtaričin« odgovorni urednik za delegacijo drugega porotnega sodišča. Ali je to nezaupnica ali strah pred kaznijo? Iz veterinarske službe na Spodnjem Štajerskem. Okrajni živino-zdravniki gg. Maks Graf v Brežicah, Edvard R e z a č v Radgoni, Maks P i r n a t v Slovenjgradcu m Alojzij K 6 n i g v Mariboru so imenovani za višje okrajne živinozdrav-nike. izpred celjskega porotnega sodišča. V torek popoldne je bila na vrsti druga obravnava proti detomoril-ki. Na obtožni klopi je sedela 201etna kmečka hči Terezija Mastnak iz Lo-karja pri Št. Jurju ob J. žel. Imela je poleti in jeseni 1911 z nekim domačim kmečkim fantom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko se je čutila mater, se je obrnila na (med tem umorjeno) Julijano Topli-šek, ki je stanovala v koči njenega očeta, naj bi ji pomagala otroka odpraviti. Ta ji je dala od neke »dok-torce« zdravilo, a ni nič pomagalo. 21. julija je dopoldne porodila nekje na senu otroka, ga tiho pokrila in potem šla povedat staršem, kaj se je zgodilo. Na prigovarjanje gori omenjene Julijane Toplišek se je odločila porod zatajiti in otroka odstraniti. Popoldne je šla na seno, vzela otroka, ga zavila v cape in ga zakopala v gnoj; ker se je pa bala, da bi se ga tam vendar našlo, ga je zakopala nekje v zemljo. Otroka pri preiskavi niso našli. Kako je bil otrok umorjen, obtožnica ne navaja za sigurno; lahko, da ga je mati po porodu zadušila, lahko pa je tudi, da se je zadušil v capah in gnoju. Porotniki so Terezijo Mastnak oprostili. Iz Celja. (Dvajsetletnica veletrgovine A. Kolen c.) V ponedeljek, dne 15. septembra je minilo dvajset let, kar se je sedanji ve-letržec g. A. Kolenc nastanil kot samostojen trgovec v Celju. Prevzel je špecerijsko trgovino Šuen vis-a-vis sedanjemu Narodnemu domu; kasneje se je preselil h »Kroni« in ko je bil Narodni dom postavljen, v Narodni dom. Ko se je nastanil Kolenc kot trgovec, so vladale v Celju še dosti neznosnejše razmere ko sedaj, Nemštvo se je čutilo močno in ošabno je prerokovalo mlademu trgovcu, ki je bil znan kot »slovenski hujskač«, da ga bo kmalu slana vzela. No s svojo pridnostjo in delavnostjo je spravil tako daleč, da si je kupil na Graški cesti 1. 1904 veliko hišo, v kateri stanuje in deluje še sedaj. V 20. letih so se razvila iz njegove špecerijske trgovine 4 podjetja; g. Kolenc sam ima veletrgovino s špece-rijo in deželnimi pridelki ter dela le na debelo, njegov brat, sestra in so-rodnica pa imajo vsak svojo špecerijsko trgovino na drobno. G. Kolenc je naš štajerski rojak z Ljubnega; kot večina naših ljudi, je šel mladi sodili pa dosledno vse po svojem pristranskem okusu in krivično. Najprej so se spravili nad one uboge trpine, ki žrtvujejo svoje izčrpane telesne sile, svoje zdravje in svoje borno življenje za najsvetejšo našo svetinjo, za našo deco. Ubogi sestradani ljudski učitelj postal je prva žrtev njihovega krivičnega pravosodja. Začeli so jemati tistim, ki že itak skoro niso nič imeli, in dajati onim, katerim je bila usoda prijaznejša. Može in žene, ki so tankovestno izpolnjevali težavne dolžnosti svojega poklica, so nečloveško preganjali in podih iz kraja v kraj. Može in žene pa, ki so očitno zanemarjali svoj poklic in svoje dolžnosti, a so znali hinavsko zavijati svoje oči, so pa bogato obdarovali, spravljali jih na boljše službe in mesta ter jim nudili se razne druge udobnosti. In vse te nesramnosti so počenjali brez strahu, brez sramu in pri belem dnevu. Krivični sodniki pa svojega delovanja niso ustavili samo pri ubogemu učitelju. Nikakor ne. Tako enostranski niso hoteli biti. V zakladnici so našli kupe zlata in srebra. S tem zlatom in srebrom so mašili lakomna grla svojih prijateljev in pristašev, ustanavljali za nje popolnoma nepotrebne, toda mastne službe, za katere niso bili nameščenci niti najmanje usposobljeni, imeno- | vali v svoji brezstidnosti take nove nepotrebne službe kar javno »korita«, nasprotno pa sposobne in vestne ljudi podili iz njihovih potrebnih služb. Najdeni zaklad so razmetavali in razsipavali tako lahkomišljeno in otročje, da se je zaklad kar topil pod njihovimi potratnimi rokami. V raz-sipavanju in razmetavanju so bili iznajdljivi, da se je bilo kar čuditi in so na primer samo za opremo že do tedaj naravnost kraljevsko opravljenega zasebnega stanovanja vrgli proč kar celih 60.000 K njim zaupanega denarja. Kovali so kar na debelo tudi razne brezupne špekulacije, katere so cinično nazivali velikopotezne akcije, ki so požrle kar milijone zaupanega denarja, a že pri svojem rojstvu nosile v sebi kal smrti in vse-obče polomije. Da bi obdržali zaslepljenega kmeta v svoji krivični oblasti in se maščevali nad meščanom, ki ni hotel vkloniti svojega tilnika pod njihovo giljotino, so kovali noč in dan nove postave, ki naj bi prevrgle vsa bremena na ubogega meščana. O sramotnih opazkah prisedni-kov »Koritarskega vrhovnega sodišča«, izrečenih povodom ustanovitve peterih mastnih ustanov za neslovenske gojence na nekem neslovenskem zavodu, naj pa rajši molčim. ker se sramujem ponavljati grde in cinične besede, s katerimi so nevredni sinovi slovenske matere pljuvali v svojo lastno skledo. Kar so torej delali, kar so ukrenili, vse je bilo zgrajeno na krivici in kar je najostudnejše, tega svojega nesramnega in krivičnega početja niti prikrivali niso. Vse to se je godilo očitno pred menoj in okovana v verige nisem mogla ustaviti njihovega zločinskega početja. Prišlo pa je še nekaj strašnega in še sedaj se stresam od stida in sramu ob spominu na ta naravnost peklenski dogodek. Ubog revež je moral za več mesecev v vojake. Doma je pustil pošteno in zvesto ženico z dvema otro-čičema. Žena je bila mlada in lepa. Skoro se je pojavil oženjeni mogotec, ki je skušal z zapeljivimi obljubami prisiliti osirotelo ženo, da bi zapustila pot poštenja in zvestobe, zadostila njegovemu živinskemu pohotu in postala prešestnica. Poštena žena pa je ostala zvesta svojemu odsotnemu možu in je odbila zapeljevanje in silno pohot, oženjenega mogotca. Ko se je vrnil zakonski mož za par dni k svoji rodbini, mu je žena vse odkrila. V svojem upravičenem ogorčenju je nameraval zakonski mož pošteno posvetiti oženjenemu zapeljivcu — toda stvar je bila po postavah že zastarana. Da se pohotnega mogotca, ki je hotel v dvojnem oziru poteptati v prah sv. zakon, vsaj pred javnostjo razkrinka, je dovolil ubogi zakonski mož, da se sme stvar spraviti v časopise, kar se je tudi zgodilo. Ta zadeva je prišla tudi pred »Koritarsko vrhovno sodišče«. Gotovo ste prepričani, da je stal pred sodiščem kot obtoženec oženjeni mogotec in pohotnik, ki je, čeprav sam oženjen, hotel mazati tuj zakon. O ne! Če ste to mislili, potem ne poznate koritarskih postav in koritar-ske pravice! Pred »Koritarsko vr* hovno sodišče« niso privlekli zločinskega mogotca, temveč ubogega zakonskega moža, kateremu je prvi ravno hotel za večno uničiti zakonsko srečo. Z brezmejno žalostjo in gnjevom v srcu sem poslušala to obravnavo in še danes si zakrijem oči samega sramu, če se spomnim nesramne sodbe, ki jo je v ti zadevi izreklo »Koritarsko vrhovno sodišče«. To sodišče ni namreč obsodilo brezstidnega za-peljivca, pač pa ubogega zakonskega moža, ker je spravil v javnost zločin pohotnega mogotca, kar je baje po koritarskih postavah in koritarski pravici največje hudodelstvo. Ko sem slišala to vnebovpijočo sodbo, se nisem mogla več vzdržati in premagovati, povzdignila sem I mogočno svoj glas in se v imenu vsemogočnega boga, v imenu svetosti krščanske zakonske zveze, v imenu krščanske morale in v imenu v prah teptane pravice uprla z vso odločnostjo nesramni in krivični sodbi. Da bi videli tedaj krivične sodnike, kako so krepko podprti po pre-šestnem mogotcu planili po meni, me podrli po tleh, vlačili me za lase, me suvali s svojimi čevlji in hodili po rneni. Besni kriki: »Križajmo jo, križajmo jo!« so se razlegali po one-čaščenem svetišču in umazane roke so se stegnile po meni in začele trgati obleko raz moje izmučeno telo. V svoji podivjani besnosti so postopali tako nasilno, da se je razčesnila močna veriga, v katero so me vko-vali . . . V tem strašnem trenotku sem začutila proste roke, v njih pa neko nadnaravno moč, s katero sem odrinila od sebe najbolj podivjanega in razbesnelega napadalca, ustvaritelja »Koritarskega vrhovnega sodišča«, da je položil svojega rojstva zaznamovane kosti po materi zemlji. Še predno se je pobral, sem Švignila mimo njega in ostalih podivjancev proti vratom in na prosto. Bežala sem kakor veter, za menoj je pa odmevalo besno in sirovo kričanje . . . Srečno sem utekla in našla varno zavetišče izven mej nesrečne kranjske dežele. Tu čakam sedaj ne- dečko brez groša za srečo po svetu in dokazal, da ima Slovenec navzlic znanemu pregovoru srečo, ako jo išče in zna najti in ako se v prvi vrsti zanaša na svoj razum in delavne roke. G. Kolenc ni deloval marljivo le v svoji trgovini, ki ima danes zveze po celi deželi, delal je tudi marljivo pri naših denarnih zavodih in bil tudi drugače vedno med onimi, ki so podpirali našo slovensko stvar v Celju ter se niso sramovali svojega narodnega prepričanja javno pokazati. V mestih, kjer skušamo Slovenci od manjšine priti do večine in politične ter gospodarske moči, so možje kakor je g. Kolenc, neprecenljive vrednosti in važnosti. Njemu in njegovemu podjetju želimo še: na mnoga leta! Deklamaciiski večer v Mariboru. Gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec, in Josip Šest, igralec, priredita v sredo, dne 24. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani mariborskega Narodnega doma deklamaciiski večer. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki je za mariborske Slovence nekaj povsem novega. Imenovana gospoda sta pred kratkim priredila tudi v Ljubljani prvi slovenski dekla-macijski večer in žela od strani občinstva in kritike mnogo hvale. Iz Maribora. »Straža« poroča o razmerah na slovensko-nemški ljudski šoli v LeiterŠpergu-Krčevini pri Mariboru: »Ker so bili dosedanji šolski prostori, v katerih sta bili nastanjeni slovenska in nemška šola, premajhni, so dozidali k dosedanjemu šolskemu poslopju še en trakt in sicer zadaj. Določeno je bilo, da pride v ta trakt nemška šola. V času od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj je pa* bila slovenska šola v pravem pomenu besede deložirana. Vse klopi, učila, slike, knjižnico so spravili na prosto in tako so prisilili slovensko šolo, da se je preselila v oni zadnji trakt, ki je bil namenjen za nemško šolo. Nemškutarski krajni šolski svet je hotel s tem slovensko šoio ponižati in nevedne starše pripraviti do tega, da bi kot doslej otroke vpisovali v sprednji, sedaj naenkrat nemški šoli. Razvila pa se je s slovenske strani povoljna agitacija in v prvi razred slovenske šole se je vpisalo 59 (lani 46) otrok. Iz Vranskega. Poročil se je tukajšnji učitelj Ivan U r e k z gdčno. Elso Šremsovo. Iz Radgone. Premeščen je gosp. J. "V e n g u š t, poštni asistent in računski poročnik v reservi, iz Selzta-la v Radgono. Iz Laškega trga se je te dni preselil klepar Vidali. Naša živa podružnica »Siidmarke«, pek F-F-Fretze, naseljitelj nemškega obrtništva, ki ima že tako srečno roko pri naselbini svojega brivca — prosim, brez smeha — se je ustrašil, da bi ne prišel slovenski klepar in je celo stvar v »Deutsche Wacht« potrebno opisal. Ko se je neki interesent zglasil, je istega zaradi zaposlenosti Fre-ceta zastopal tajnik laške bolniške blagajne gosp. Kruschtitz in ogledo-valca-kleparja vodil, da se je pri laških germanih predstavljal. Vprašali bi samo predstojništvo okrajne bolniške blagajne v Laškem, ki je baje sedaj v slovenskih rokah, če Ii ima svojega zagrizenega tajnika za strankin posel ali za nemško nacijo-nalno politiko, koje žal pri njem premnogo opazimo. Hudi so boji pri volitvah, ali mi jih ne bojujemo zato, da bi na svojih prsih redili gade. Prosimo predstojništvo za red. Iz Ljutomera. Na »Stražin« dopis z dne 12. septembra dovolim si malo pojasnila. Ignoriral sem do sedaj vsak napad na mojo malenkostno osebo in bom tudi storil to zana-prej. Zakaj se jezite, da zavzemam mesto v okrajnem zastopu? Ali nisem neposredno pred voiitvijo izjavil, da se ne vsiljujem ne v zastop, še manj pa »sanjarim« o načelništvu. Brez teh časti se pač za mojo eksistenco ne bojim. Dopisniku bi dalje rad povedal, da sem sicer član dir-kalskega društva, toda ne odbornik istega. Pač pa je odbornik dirkalske-ga društva cerkveni ključar Jože Slavič in bi lahko ta mož dal omenjene nemške plakate dirkalskega društva za tlakovanje cest na razpolago. Dopisnik, pometaj najprej pred svojim pragom in kadar tam ne bo več nobenih smeti, potem smeš zopet priti. Radi tega, če si večletni volilec za okrajni zastop, mi pa nič ne imponiraš, ker cenim vsakega človeka, kateri je pošten, enako, najsi je bogat ali siromak. Joško Rajh. Iz Braslovč v Savinski dolini. Gasilno društvo v Braslovčah si šteje v prjjetno dolžnost zahvaliti se tem potom vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki so pri veselici sodelovale in tako pripomogle do lepega uspeha. Hvala tudi sosednim gasilnim društvom, posebno iz Gaberja, ki so nas počastili, kakor tudi domačemu pevskemu društvu za prijazen nastop. — Jos. Omladič, načelnik. Nečuven šolski škandal se je prl- godil letos pri zapisovanju otrok v slovensko šolo v Karčovini pri Mariboru. Pol stoletja obstoji ta šola in vkljub temu, da je šola utrakvistična, delujejo vsi nemški krogi s pomočjo oblasti na to, da se šola popolnoma uniči. Ob začetku letošnjega šolskega leta deložirali so ponoči šolo iz njenega lastnega poslopja in jo potisnili v postranske sobe brez vsakega napisa, z namenom, da vjamejo pri zapisovanju slovenske otroke, ki pridejo k zapisovanju. Starši so pa vendar takoj izprevideli peklenski načrt in so povpraševali neki gospodični, ki sta se slučajno sprehajali po drevoredu pred šolo, kje se vpisuje slovenska deca. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, česar še svet ni doživel. Zagrizeni nadučiteli nemške šole Wer-nitznigg, ki se je vgnezdil v poslopje slovenske šole, planil je ko besen nad gospodični in jima pretil surovo z orožništvom, če bosta še naprej staršem kazali v slovensko šolo. Ker pa gospodični nista hoteli ubogati divjaka Wernitznigga, ampak sta ga prav pošteno ošteli, poslal je \Ver-nitznigg po župana, nekega bedastega sprevodnika. Ta je seveda takoj kot besen pritekel in gospodičnama z zaporom pretil — v tuji občini! Nepopisen krohot zbranega ljudstva je bil odgovor bedastemu »županu«. Drugi dan pa je Wernitznigg vkljub temu, da sta ga gospodični pošteno ošteli in poučili, nastavil policijo pred šolo, da bi pazila, da ne bo kdo kazal vhoda v slovensko šolo. Pogumne slovenske amaconke pa, katerim se je pridružilo nekaj slovenskih gospodov se nista nič ustrašili policije, ki je stala pred šolo, ampak sta vsakemu, ki ju je vprašal, vljudno pokazali vhod v slovensko šolo. Ko so prihiteli slovenski poslanci na lice mesta in zagrizena nemška hujskača Wernitznigga in Schafferja poučili, da šolsko vpisovanje niso volitve na Ogrskem in da se to po celem svetu vrši brez orožnikov in policije, izginila sta z dolgimi nosovi- Ogorčenje nad tem, uprav neverjetnim škandalom, je v slovenskih krogih nepopisno. Slovenski poslanci bodo začeli neizprosen boj proti vsem, ki podpirajo divjega nemškutarskega naduči-telja Wernitznigga in to sta v prvi vrsti okrajni glavar Weiss in šolski nadzorniki. VI. »Narodna zbirka« spodnje-štajerskih Slovencev. Nabiralne pole za »Narodno zbirko«, ki se vrši tudi letos po celem Spodnještajerskem, so razposlane. Kraji, v katerih se bode nabiralo za isto, so sledeči: Bizeljsko (Stara vas), Bočna, Boreči, Brežice, Čadram, Dol, Gornja Radgona, Gornji grad, Gradec, Gro-belno, Hrastnik, Mostje, Kapele, Konjice, Kozje, Laški trg, Lehen, Lem-bah, Ljutomer, Maribor, Mestinje, Mozirje, Muta, Ormož, Petrovce, Polenšak, Polzela, Rajhenburg, Šoštanj, Šmarje, Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Peter v Sav. dol., Sv. Peter pod Sv. Gorami, Sv. Pavel v Sav. dolini, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Jur ob Juž. žel., Sv. Janž na Dravskem polju, Sv. Anton na Pohorju, Središče, Slovenjgradec, Rogatec, Trbovlje, Velika Nedelja, Vitanje, Vode, Vojnik, Vransko, Vučja vas, Vuhred, Vuzenica, Zidan most, Žalec, Braslovče, Dobova, Dobje, Fram, Gomilsko, Gotovlje, Nova cerkev, Pilštanj, Podčetrtek, Podsreda, Poličane, Ptuj, Rečina na Paki, Rog. Slatina, Ruše, Sevnica, Slov. Bistrica, Sv. Juri ob Ščavnici, Sv. Vid pri Planini, Videm in Celje. V navedenih krajih se bo torej nabiralo dne 20. t. m. v narodne in kulturne svrhe slovenske: Za dijaška podporna društva, dijaške kuhinje, ljudske knjižnice, družbo sv. Cirila in Metoda itd. Vse cenjene nabirate-lje in nabirateljice — katerim smo vposlali nabiralne pole — prosimo še enkrat, da prevzamejo nehvaležno, a častno delo nabiranja prispevkov v svojih okrajih. Če kdo na noben način ne bi mogel prevzeti nabiranja, naj izroči nabiralno polo kaki drugi zanesljivi osebi v istem kraju. Tudi po dve osebi skupaj lahko pobirate; v večjih krajih pa se naj razdeli delokrog nabiranja. Veselo torej na delo, da bo uspeh veličasten! —■ Slovenci, dne 20. septembra darujte torej vsi brez razlike stanu za »Narodno zbirko«. — »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Koroško. Posledica požara. Na Žili je pred kratkem pogorelo več hiš. Povodom popravljanja je padla pri neki hiši cela stranska stena in pokopala zidarja Miškulnika. Stena ga je popolnoma zdrobila. Oproščen požigalec. V noči od 25. na 26. majnika t. 1. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju pri Miklavcu. Ogenj se je hitro širil in pogorelo je poleg Miklavčevega še več poslopij, last Seifritzove družbe. Škodo so cenili na 112.162 kron. Že na pogorišču so začeli sumiti kot po-žigalca 251etnega pekovskega pomočnika Moritza iz Celovca. Gledal je mirno ogenj in pušil svojo pipo. Aretirali so ga in že med potjo je mož priznal, da je zanetil ogenj vsled neprevidnosti, kmalu na to pa, da je vrgel gorečo vžigalico v drva in sicer v jezi, ker so ga po nedolžnem obdolžili, da je kradel žemlje. Sodni psihiatri so dognali, da je mož nekoliko slaboumen, pač pa se zaveda svojega zločina. Tudi je kvartalni pijanec, toda v tistem času ni pijančeval. Porotniki so vprašanje glede požiga potrdili soglasno, so pa tudi z 11 glasovi proti 1 glasu, da je požigalec izvršil dejanje v duševni zmedenosti. Moritz je bil torej oproščen. Celovška porota. — Poskusen umor žene. Pred petimi leti se je poročil zidarski pomočnik Avgust Kafer s svojo ženo Nežo, s katero je živel že 15 let na veri. Nekaj časa po poroki sta se zakonska prav dobro razumela. Toda kmalu je začel mož iz neznanega vzroka ženo in otroke zanemarjati, izostjal je po več dni z doma in se vračal redno pijan domov. Pri takih prilikah je mož vedno vprizoril doma škandal, zmerjal je m vpil in pretepaval ženo in otroke. Pri tem je veliko zakrivila žena, ki je moža, mesto da bi ga bila pomirjevala, posebno takrat, ko je bil pijan, zbadala z ženski lastnimi zbadljivkami. Taki prizori so se vedno bolj pogosto ponavljali in so bili vedno hujši. Zgodilo se je nekoč, da je mož polil svojega otroka s petrolejem in ga hotel zažgati. To je preprečila neka soseda. Mož si je kupil tri samokrese v kratkem času. Prva dva mu je žena vzela, tretjega pa je mož tako skril, da ga ni našla. Tako je šlo naprej in razmerje med možem in ženo je postalo vedno bolj ostro. Konec te družinske žaloigre se je završil sledeče: Žena je večkrat zapustila moža, pa se je zopet vrnila. Zadnjikrat sta se zmenila, da se ločita od skupnega stanovanja letos koncem majnika. Mož je prišel že 28. majnika k ženi in je rekel, da naj mu prinese iz podstrešja malo omaro, on pa bo med tem pripravil svojo opravo, na katero že čakajo njegovi delavci, ki so na cesti. Žena je šla na podstrešje. Mož ji je skrivaj sledil. Ko se je žena pripognila, da bi dvignila omaro, je mož nameril na njo samokres in dvakrat ustrelil. Žena je padla ranjena na rami in na vratu, pobrala pa se je zopet, izvila možu samokres iz rok, pobegnila s podstrešja in zaklenila za seboj vrata. Poklicala je sosede, ki so šli na podstrešje, kjer so našli moža obešenega na podstrešni tram. Odrezali so vrv, odpeljali so ga v bolnico, kjer so ga rešili. — Pri obravnavi je mož priznal, da je ustrelil dvakrat na ženo, trdi pa, da ni imel namena žene usmrtiti, marveč jo je hotel samo ostrašiti. Tudi je bil takrat od pijanosti tako zmeden, da ni odgovoren za svoje dejanje. Sodni psihijastri so dognali, da je mož duševno popolnoma zdrav in da ni storil dejanja v hipni blaznosti ali zmedenosti misli. Porotniki so potrdili vprašanje glede poskušenega umora, pa tudi vprašanje glede zmedenosti misli v času dejanja z 8 glasovi, soglasno pa so potrdili vprašanje glede orožnega patenta. Obtoženec je bil oproščen krivde poskušenega umora, obsojen pa je bil zaradi prestopka orožnega patenta na 24. ur zapora. Smrt na cesti. V ulici Fonderla v Trstu je zadela ob 11. ponoči kap 421etno blagajničarko pri nekem mesarju V. Bartolettijevo. Vračala se je domov iz službe. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato umrla. Laško nasilstvo. Neznani italijanski zlikovci so se spravili v noči od četrtka na petek nad slovensko šolo v Ločniku. Med drugim so strgali tudi črke slovenskega napisa. Novo vino se sme po oblastveni naredbi prodajati šele z 20. oktobrom t. 1. Rop na cesti. V ulici Tivarnella v Trstu sta napadla dva neznanca nekega izseljenca iz Galicije. Eden roparjev ga je držal, drugi pa mu je vzel iz žepa denarnico, v kateri je bilo 280 kron. pokojno, da bode vsemogočni bog s svojo neizprosno roko udaril po brezstidnih skruniteljih mojega one-čaščenega svetišča in jih zdrobil v prah. In že se kažejo znamenja na nebu, da se bliža dan sodbe in da se skoro povrnem v svoje svetišče — tedaj pa gorje, trikrat gorje onim krivičnim nasilnikom, ki so položili svojo umazano roko name, me tepli, suvali in teptali! Strašen bo dan sodbe in sodba je pred durmi!« Uboga in v prah teptana Pravica je končala, obrnila še en sočuten pogled na nesrečno kranjsko de-, želo in izginila s perona. Onkraj crnožolfih mejnikov. n. Po obedu smo bili še v večji konditjerni, kjer bi bila moja žena rada jedla krasne jagode s smetano. Ali kako naj razodenemo poljskemu natakarju, kaj je smetana? Te besede ni razumel, nemške tudi ne, francoske tudi ne. Našteval nam je razne primesi k jagodam in zlasti vpraševal, če hočemo morda imeti nanje »sljivki« ? Hm, mislil sem si, da je to najbrže slivovec ali pa češplje; torej smo vzeli jagode le s sladkorjem. Šele v Reterburgu sem izvedel, da J ša, katero rutiniran kaplan včasih se topljena smetana po rusko (menda tudi poljsko) imenuje »sljivki«. Kdo bi na to mislil? Beseda prihaja od pojma »vkup zliti«, »Smetana« ]t pa le kisla smetana. V konditjerni ie sedela ob veliki mizi skupina mladih poljskih gospodov z enim praporščakom; govorili so o Srbiji in o morebitni mobilizaciji. V Varšavi smo, vračajoč se iz Lazienk, stopili tudi v pravoslavno cerkev iitvanskega polka, kjer je bila ravno božja služba za vojake. Na Ruskem ima skoro vsak polk posebno garnizijsko cerkev. Pred cerkvijo je stala častna straža z nasajtnim bajonetom, po stopnicah pa so v špalirju klečali berači, moški, ženske, otroci; ko sem cerkev zapuščal, sem jim razdal ves bakren denar, kar sem ga ravno imel. V cerkvi so stali vojaki in so se pri božji službi pač dolgočasili, kakor se vsakdo dolgočasi pri uradno ukazani »po-božnostiv< oficijalnih maš. Oficirji so prihajali, se trikrat prekrižali, malo postali, se zopet trikrat prekrižali in odhajali z zavestjo, da so Bogu do-velj časti dali. Sploh velja pravoslavnim zadostno, so mi rekli, da se le sploh v cerkev stopi z namenom, Bogu pokloniti se, ni pa treba ostati tam med celo božjo službo, ki je tudi precej bolj podolgasta, nego katoliška m.a- opravi v 20 minutah. Zares krasne 1 kovi ulici. Če imaš na Ruskem daljšo pa skoro vse pravoslavne cerkve še vožnje — in naša je imela trajati tako zunaj, še bolj pa znotraj. Nima- jo tiste distingirane arhitektonske krasote, ki jo renesančni, gotski, romanski ali baročni slog daje katoliškim cerkvam, pač pa so krasnejše za slikarsko gledanje. Tisti nebroj zlata in pozlačenosti, žive barve, nebroj migljajočih lučic — kakor božično drevo. Če to že na obraženca učinkuje globoko, kako mora ta krasota šele vplivati na prosto ljudstvo, ki vedno ljubi radostne, pestre barve. Škoda je, da tudi naše cerkve nimajo pozlačenih kupol in streh. To je nekaj tako krasnega, če se ti naenkrat v daljavi zablišči ruska cerkev, da ni možno povedati. Če pogleda tak zvonik, obdan s 4 manjšimi, iz zelenja, dobi cela pokrajna nekaj, rekel bi, pravljičnega; kakor bi bil do-šel do dolgo iskanega začaranega gradu. Seveda je to tudi draga stvar. V Carskem selu so nedavno nanovo pozglatili nevelike kupole glavne cerkve; veljalo je 40.000 rubljev. Ko smo iz Varšave odhajali, je zopet lilo. Izvošček je imel razprostrto streho in zato mi žalibog ni oilo mogoče ozreti se na Aleksandrovem mostu ali v predmestju Pragi nazaj na poljsko prestolico, ležečo vzvišeno onkraj širne Visle. Karte za vožnjo smo si kupih že dopoldne v biroju, ki je v Moniusz- 22 ur —, je vedno dobro, da si že mnogo preje kupiš vozni listek, ker se ti sicer lahko pripeti, da nobenega več ne dobiš in moraš čakati na drug vlak. Vsakdo si mora vzeti poleg voznega lista še plackarto — oprostite ta izraz, ali po rusko se ji tako pravi. Sedeži so numerirani in vsaK-do mora imeti plackarto za gotov sedež v vlaku, kar je silno prijetno, ker se ni treba za prostor boriti, kakor pri nas. Plackarta stane prav malo, menda 2V2 rublja. V biroju je bila pri blagajnah precejšnja gneča in bal sem se, da ne dobim nič, a dooil sem svoje listke brez težave. Dobil sem za 2 osebi 6 listkov: 2 vozna lista, 2 plackarti in 2 listka, da velja plačilo za današnji vlak. Uradnik je moral cel kup opazk vpisati v velik tiskan žurnal z rubrikami. Potem je moral še z roko, kakor črkostavec, sestaviti iz kovinastih črk neko opazko in jo pritisniti na karte in v žurnal. To je bila dolgotrajna manipulacija. Popoldne ob 5*13 minut varšavskega, ali 5*50 minut peterbur-škega časa nas je odvedel naš pa-jezd, t. j. vlak, iz Varšave. Nzvxalec je imel več hčera, katere je .vse lepo odpravil ter pomožil. To stane: dandanes denar in to naš kmet dandanes najbolj občuti. Vselej, kadar se sin ali hči ločita od doma kot ženin in nevesta, odtrgata vsak svoj kos^od rodnega doma. In baš zadnja leta so bila za kmeta tudi sploh slaba'vsled splošne denarne krize. Kanonik g. Žlogar ki hoče po celem Dolenjskem uvesti radikalna krščanska načela, je ta svoj evangelij nasproti bratu praktično izvršil tako-ie: Ravno v času, ko je šlo bratu najhuje, je kanonik brata terjal, naj mu takoj' izplača, ne kar mu je pomalo-ma' izposodil, ampak čujte in strmite, kako daleč gre krščanska ljubezen do lastnega brata: Kanonik Žlogar je od brata zahteval kar 6000 K, namesto samo 2400 K, katere je dejansko bratu posodil. Pisano je sicer v sv. pismu: Ne jemlji obresti od denarja, zakaj denar je hudičeva iznajdba, ki omadežuje in pači božjo podobo* v človeku — ampak kanonik Žlogar se za ta nauk sv. pisma ni zmenil. Računal je bratu ne samo navadne obresti, marveč od obresti obresti po načinu židovskih oderuhov. Brata je ta terjatev zadela kot strela iz jasnega. Vse prošnje in tarnanje, da ne more plačati, ni nič zaleglo. Kanonik ima preveč krščansko srce, da bi bil brata vsaj počakal, zato ga je iz same krščanske ljubezni raje — tožil. To je Krist sicer tudi prepovedal in prepovedano je bilo duhovnikom se tožariti še v prvi dobi krščanstva, ampak kdo pravih Kristovih namestnikov se danes briga tudi za to zapoved. Brat je bil obsojen nja povračilo posojila, glede obresti pa je sodišče moralo božjega namestnika poučiti, da niti po poganski postavi ne gre jemati takih obresti, ki bi znašale še enkrat toliko kolikor glavnica. Morda si mislite, da je bil kanonik Žlogar vsaj s tem uspjehom zadovoljen in si terjatev daf na kak način zasigurati. Kaj še! Ker toženi brat - kmetovalec sedaj se manj kot prej ni mogel plačati, ga je ljubeznivi brat-kanonik dal — za-rubiti. Da, zarubiti mu je dal vso premičnino, h kateri spada seveda tudi živina, pridelki in drugo. A izkupiček še ni zadostoval za pokritje terjatve. Ostal je še grunt. Zdaj se je božji namestnik skušal pokazati kot skrajno prizanesljivega in je dejal, da inu grunt še pusti izven rubežni. Toda dobil je v odgovor: Ko si že vse drugo požrl, daj še grunt, kaj nam hoče grunt, če pa ni živine in ne drugega. In glejte: tudi kanonik Žlogar je postal enakih misli in bo prodal še grunt in brata z družino vred pognal po svetu. Če še pripomnimo, da se brat-kmetovalec glede povračila malih posojil tudi za to ni brigal, ker ga brat-kanonik za to tudi do zadnjega časa tjrjal ni, imamo tu pred seboj krasen vzgled, kako se kanonik Žlogar strogo ravna po krščanskih načelih, katere ima tako rad v ustih in jih oznanja po svojih »Dol. Novicah«. Vprašate pa, kaj je moža napotilo, da je tako postopal proti lastnemu bratu. Na to vam kanonik Žlogar sam odgovarja tako: Preje sem lahko bratu pomagal, zdaj pa so nastali taki slabi časi, da skoro ne morem živeti, kar zaslužim kot kanonik . . . Revež, res velik revež je kanonik Žlogar. Ima kot kanonik dohodke, ob katerih drugi kanoniki dobro žive in sf še kaj prihranijo in ima v hranilnici-samo nekaj okrog 60.000 K denar-ia naloženega. Prvi letošnji mošt so točili že rjne 8. septembra pri Selaku, po domače pri Kuharici v Sevnem pod Trško goro. Ta dan je namreč na Trški gori cerkveno proščenje in ob v^ožju Trške, gore ni druge gostil- ne kakor Selakova. Ni čuda, da je v tej gostilni vsako leto ta dan velik naval ljudstva. Zato je napravil Se-lak že v soboto, dne 6. septembra 6 veder vinskega mošta, takozvane črne portugalke ali kakor ji veli naše ljudstvo »potrgavke«. Točil jo je po .80 v, sladka pa ni bila posebno. Glas iz Senožeč, Civilni pogreb, ki se je vršil pri nas, provzroča naši troperesni deteljici grenke ure. Rada bi maloštevilnim čitateljem »Slovenca« natrosila nekaj peska v oči. Na neslane fraze nepoklicanega adju-tanta v generalnem štabu, ki v iast-no skledo pljuje, niti ne odgovarjamo, ker so prenizkotne. Pomilujemo pa srditost našega kaplana, ki na prostoru, kjer se mu po postavi ne sme ugovarjati, grdo žali žive in mrtve ljudi, o umrlem človeku govoriti, da je frdaman, pogubljen, da zanj ni več pomoči, da se ne bodo zanj brale sv. maše, da so ga vrgli v jamo, kakor mačka itd., to je grdobija napram vsem in nikaka tolažba ne družini, ne težko bolnemu sinu, ki ga omenja dopis v »Slovencu« št. 222. Naj vzame g. kaplan v vednost, da je bil njegov g. sobrat v neposredni bližini bolj usmiljenega srca ter je bila za pokojnika dne 3. t. m. v Postojni darovana črna maša za pokojnega Lončarja, katero mašo je plačala pokojnikova hčerka. G. kaplan! Predno ste prišli v Senožeče na trda kraška tla ste se morali prepričati, da pri nas ne bivajo backi, nego da Ježe Senožeče na državni cesti, ki pelje na levi strani mimo Ricmanj in v prometni Trst. Po našem mnenju ste primarširali 600 let prekasno k nam. Prav brez potrebe se jezite. Nam bi bilo bolj pogodu, če bi nas povabili na kak prostor, kjer bi se lahko brez jeze pomenili. Povabite tudi g. Janeza Evangelista. Bomo vsaj izvedeli, kar ključarji zaman povprašujejo. Saj smo vendar farani in smemo vedeti, zakaj se je kupilo drago poslopje poleg farovža in še zakaj na drugo ime, da se je moralo dvakrat plačati percentualno pristojbino, in za kake uspehe in neuspehe služi imenitna dvorana. Ali je bilo v obširnem farovžu in v kaplaniji premalo prostora, ker se ga je že prej v najem dalo? Kaj je s popravo cerkvice Matere Božje v trgu. Cerkvica, ki je bila od naših prednikov toliko češčena, stoji zaprta. Ni časa ne denarja zanjo. O priliki še nekaj drugih podatkov. — Več občanov. Tržne vesti. Danes sta dva Vipavca pripeljala na trg 112 škatulj grozdja. Perutnine je bilo na trgu 61 kurnikov, jajc 40 košar in precej domačih zajcev. Par piščancev je veljalo okoli 2 K 60 v, kokoši so bile po 2 K 80 v, race po 2 K 10 v, jajca komad po 9—10 v, stari zajci so bili po 1 K 20 v, mladiče pa so prodajali par za 1 K. Sadja, t. j. jabolk, hrušk in češpelj (domačih) je bilo 161 košar ter so jih prodajali debelejša jabolka 2—3 za 10 v, drobnejša pa po 1 v. Drobne hruške so bile 2 za 1 v, debelejše pa 2—3 za 10 v. Češplje so bile 2—3 za 1 v. Krompirja je bilo na trgu 23 voz in so ga prodajali 100 kg za 5 K, zelja pa 8 voz, katerega je veljalo 100 glav 8 K. Solata je obdržala navadne cene. Nek posestnik iz škofjeloške okolice je danes pripeljal na trg 10 vreč lepih kumar, katere je prodajal komad po 4 v in jih vsled silnega pritiska žensk izredno naglo spečal v denar. Tržno nadzorstvo je od 15.—20. t. m. z električno iučjo preiskalo 7780 jajc, med katerimi je bilo samo 26 pokvarjenih. Prvi domač kostanj na trgu. Danes je bil na trgu prvi letošnji domač kostanj, katerega so prodajali liter po 30 v. Kostanj so začeli tudi že peči. Služkinjina smola. Danes je na trgu kupovala služkinja Marija Sku-bičeva jajca ter si jih, kakor sploh običajno, nakladala v košarico. Kadar pa ženska, ki je jajca prodajala ni gledala ravno nje in je imela kup-čijske pogovore tudi z drugimi, je sklužkinji ušla roka z jajcem v žep. Ko je to napravila tudi pri drugi ženski, kakor strela z jasnega pristopi k nji tržni stražnik, ki je to manipulacijo od daleč opazoval ter jo hoče legitimovati. Navihanka pa ni hotela povedati takoj svojega imena, nakar so poklicali policijskega stražnika, ki je navihanko, katera je tatvino priznala, odvedel na policijo. Poživinjen oče. Pred nekaj dnevi so si prebivalci, ki stanujejo v bližini stanovanja nekega trgovskega hlapca, začeli na ušeSa šepetati nekaj tajinstvenega, kar je dalo policiji povod, da je hlapca aretirala, pridržala nekaj časa v začasnem zaporu, sedaj ga je pa oddala v sodne zapore. Sedaj gre pa po fari glas, da je poživinjenec onečastil svojo 12Ietno hčerko, za kar bo pač dobil zasluženo plačilo. Predrzna tatvina. Danes okoli 3/47. zjutraj je bilo izpred električne akumulatorske pretkalnice na magi-stratnem dvorišču ukradeno višjemu . j monterju »Puchovo«, že obrabljeno, okoli 60 K vredno kolo. O predrznem storilcu ni nikakega sledu. Prodajalca naj se takoj izroči orožništvu, odnosno policiji. I Strela je udarila včeraj popoldne v hišo gostilničarja Jurja Marin-četa na Dolenjski cesti št. 20. Povzročila je na dimnikih, ometu ter strešni opeki precej škode. Hišnim stanovalcem, ki so se zelo prestrašili, se ni nič hudega zgodilo. Prememba posesti. Nekdanji pe-rutninarski zavod v Šiški je dobil včeraj nove gospodarje: Bivšo Hu- I dabiuniggovo hišo s kosom vrta spredaj ob cesti je kupil gostilničar gosp. Franc Čonžek za 25.000 K. — Drugo hišo v ozadju in kos vrta je kupil nekdanji restavrater v kazini gosp. Avgust Eder. Ves ostali, že parcelirani svet pa je ostal »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico«. Jupiter Pluvius in Hefajst sta se včeraj zopet sprijaznila in znesla nad nedolžnimi zemljani. Že dopoldne se je stemnilo nebo in začelo je deževati, vmes pa se bliskati in treskati, kakor v najhujšem poletju. Lilo je potem skoraj cel dan in še zvečer. Tudi treskalo je včeraj in predvčerajšnjim ponoči, da je bilo joj. Včeraj je strela omamila v prisilni delavnici •vojaka na straži; treščilo je v Vod-matu v dimnik neke hiše in je strela omamila gospodinjo in tudi v par drugih poslopij in v električno napravo je udrihalo, da se je pri akulu-matorjih kar kresal ogenj. V mestu strela ni napravila škode. Kakor je preje vreme postalo naglo lepo in podnevi temperatura vroča, vsled česar se je obetala za jesenske sadeže dobra letina, tako naglo se je vreme zopet izpremenilo na slabo. Temperatura je padla, noči so postale naravnost mrzle in ob večerih in zgodnjih jutranjih urah je že potreba pelerine ali pa površnika. No, pa saj je že stara prislovica, da vojaki in dijaki prineso v jeseni v mesto mraz, Gorenjec pa, da pride na češpljev semenj v Ljubljano v kožuhu. Sicer se moramo pa itak sedaj že pripravljati na dolgočasne večere. Kinematograf »Ideal«. »Bene-čanske sanje«, velefin film pretresljive vsebine predvaja se še danes, jutri in v ponedeljek pri vseh predstavah in je tudi šolski mladini dostopen. V torek drama »Izgubljeni sin« in pa učinkovitost z Maks Lindrom. Izrežite in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite 3 tople tigraste jesenske in zimske spalne odeje 134 X 190 cm za reklamno ceno 5 K 70 vin. za vse tri komade po povzetju. Tvorniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni dobavitelj, Dunaj L, Bauernmarkt št. 10, 12 in 14. Izpred sodišče. Značilna dogodba iz krščanske hiše. Pred porotnim sodiščem v Gradcu se je vršila obravnava proti 22Ietni dekli Angeli Fliesser, ki je služila pri daleč na okoli znani, strogo krščanski in pobožni hiši Stuben-rauchovi v Mittereggu. Dekle je obtoženo detomora. Pri prvi porotni obravnavi je bila obtoženka obsojena na 4 leta ječe, oče otrokov pa, domač sin Franc, na tri leta ječe. — Zagovornika obsojenih sta vložila ničnostno pritožbo, kateri ie najvišji sodni dvor ugodil in odredil novo obravnavo. Sokrivec obtoženke Franc Stubenrauch je medtem v Karlau umrl. Pri obravnavi je izpovedala obtoženka sledeče: Kmalu, ko sem vstopila v službo, vdati sem se morala vsem trem domačim sinovom, ker so bili zelo nasilni in so mi grozili, da me spravijo iz hiše, če ne ustreženi vsem njihovim željam. Posledica tega je bila, da sem postala noseča. Ko so domači to uvideli, se je napravila ta krščanska hiša, kot bi tega ne videla in ne vedela. Pobožni ljudje so pač računali že takrat na »nekaj«, kar naj jih reši sramote. Ker jaz tega nisem razumela, mi je rekla nekoč gospodinja, da bi moralo iti dekle, ki bi postaio noseče z njenim sinom, takoj od hiše. Jaz se za to nisem menila. Bolj jasno pa je začel kmalu nato govoriti otrokov oče Franc. Rekel mi je, da naj skrijem, da naj spravim proč, da ne bodo opazili starši. Dal mi je tudi neki prašek, katerega sem zaužila. Po njem me je bolel delj časa želodec. Dne 8. januarja sem čutila, da se mi bliža usodni trenotek. Splaziti sem se hotela v silnih bolečinah, katerih pa kljub temu, da jih nisem molga skriti, ni hotel nihče opaziti, v svojo kamro, toda bila sem že preslaba in šla sem v hlev. Med potjo sem sre- { čala Franca in ta mi je rekel, da naj gledam, da ne bodo starši izvedeli in da mi hoče pomagati. Jaz sem njegovo pomoč odklonila. Porodila sem v hlevu. Naenkrat je zakričalo dete na tleh in silno sem se prestrašila. Zamašila sem mu usta in ga skrila na kup stelje za svinjakom. Nato sem šla v svojo kamro po perilo. Ko sem se vrnila, sem našla I r Franca. Vprašala sem ga, kam je de-I jal dete. On mi je odgovoril, da me I to nič ne briga in da so ga morda snedle svinje. Zaihtela sem in ga še enkrat vprašala, kje je dete. On mi je dal nato strašno klofuto in me spodil z besedami, da če bi ne bilo šlo tako, da bi bila oba uničena. Franc mi je že preje večkrat grozil, toda tako nerazumljivo, da nisem vedela, kaj misli, pač pa sem se ga silno bala. — Porotniki so krivdo obtoženke zanikali in nesrečno dekle je I bilo po 9 mesecih preiskovalnega za-| pera zopet prosto. Društvena noznonila. Ob priliki petdesetletnice priredi telovadno društvo »Sokola v Ljubljani sokolsko razstavo. Da mu bo mogoče podati čim najboljšo sliko o društvenem razvoju, se obrača tem potom do cenj. občinstva, zlasti pa do starejših bratov z vljudno prošnjo, da mu blagovolijo prepustiti za ta namen potrebni razstavni materijal, kakor: dele starega kroja, sokolske tiskovine (letna poročila, vabila darila in diplome s tekem, fotografije, zlasti iz starejše dobe in druge enake spominke, ki so v tesni zvezi z društvenim razvojem. — Predmeti za razstavo naj se blagovolijo oddajati od 17. do 24. t. m. izvzemši nedelje 21. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu od 6. do 7. ure zvečer. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo pa sprejemalo za razstavo namenjene predmete dopoldne od 10. do pol 12. ure. Po zaključku razstave se bodo vsi predmeti točno in nepoškodovani vrnili lastnikom. Odbor. Slov. trg. društvo »Merkur« priredi v torek 23. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih sestanek, na katerem se bo razpravljalo o prireditvi učnih tečajev in plesnih zabavnih večerov v letošnji zimski sezoni. Z ozirom na ta važen razgovor vabimo gg. člane, da se tega sestanka v čimvečjem številu udeleže. »Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je napredovalo na polju prosvete za važen korak in izdalo za čitajoče občinstvo tiskan katalog vseh knjig, ki se nahajajo v njegovi knjižnici in so vsakomur proti nizki izposojevalni-ni na razpolago. S svojim korakom je stopila društvena javna knjižnica v krog modernih knjižnic, ki nudijo izposojevalcu priliko, da lahko že doma v miru preudari in se odloči, kake knjige si bo izposodil. Katalog bo pa tudi omogočil hitrejše in mirnejše poslovanje, ker bo odpadlo osobito pri navalu dokaj otežkočeno dosedanje izbiranje knjig iz pisanih zapiskov, ki so bili le v enem izvodu na razpolago. Iz kataloga je razvidno, da se odlikuje knjižnica med drugimi, tudi nemškimi knjižnicami po svoji bogati vsebini, ker šteje 1524 slovenskih in 1371 nemških leposlovnih, 203 slovenskih in 89 nemških poučnih in 89 tujejezičnih, skupaj to-3276 knjig. Obenem je knjižnična uprava odredila tudi pomnožitev poslovnih ur, da se tudi tako še bolj pospeši hitro poslovanje in odpomore potrebi, in je odslej knjižnica odprta vsako sredo in petek od 6.—8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. dopoldne; nastanjena je Pred igriščem št. 3 (nasproti Marčanu na Rimski cesti). — Upamo, da je na ta način knjižnična uprava najbolj dostojno odgovorila raznim neokusnim reklamam in neosnovanim podtikanjem zadnjega časa. Olepševalno društvo v Rožni dolini ima v nedeljo, dne 21. septembra 1913 v gostilni g. Končan v Rožni dolini vinsko trgatev. Na sporedu je: Sviranje godbe. Prihod očeta župana v spremstvu viničarjev in viničaric. Šaljiva pošta. Prosta zabava in ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Za dobrodelen namen, ki ga ima društvo se darovi hvaležno sprejemajo. Telovadni odsek Soko!a Vič v Notranjih Goricah pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 21. t. m. na vrtu gostilne pri Pavletu v Notranjih Goricah javno telovadbo in veliko vrtno veselico. Sodelujejo vsa sosednja sokolska društva. Ker je že stara navada, da se ob takih prilikah zglasi pri nas obilo prijateljev, pričakujemo kar največjo udeležbo, posebno tudi iz Ljubljane. Odbor telovadnega društva Sokol v Štepanji vasi vljudno naznanja, da priredi svoj pešizlet skozi Štepa-njo vas na Janče, iz Janč na Litijo ob ugodnemu vremenu jutri dne 21. t. m. Odhod iz telovadnice br. Josip An-žiča točno ob pol 7. uri zjutraj. Po-vratek iz Litije iz osebnim vlakom zvečer nazaj. Vabimo ponovno še enkrat bratska društva Sokol I., II., Ljubljano, odsek Moste in vse prijatelje sokolstva k veliki udeležbi. Na zdar! Kranjska podružnica S. P. D. priredi ob ugodnem vremenu, dne 27. t. m. izlet na Stol. Naslednji dan se Prešernova koča na Stolu zapre! Razne stvari. * K zagonetni smrti princezinje Sofije Saško - VVeimarske poročajo, da oficijozni krogi še vedno taje vzrok samoumora. Princezinja je bila res skrivaj zaročena z dr. pl. Bleichroderjem in njeni starši njuni zvezi niso nasprotovali. Pač pa je zahteval njen stari oče, da se odpove v tem slučaju princezinja naslovu in značaju in to zato, ker dobiva on od nadvojvode, ki je šef hiše, letno apanažo, katero bi v nasprotnem slučaju izgubil. Zaročenec samomorilke dr. Bleichroder je izvedel za smrt svoje neveste v Heringsdorfu in je takoj odpotoval v Heidelberg. Nasproti temu pa trde poročila iz Mona-kova, da je bila cela stvar malo drugačna. Po teh poročilih lahkoživa princezinja ni izvršila samomora zaradi razmerja z baronom dr. Bleichroderjem, marveč zaradi skrivnih ljubavnih zvez z nekim mladim častnikom heidelberške garnizije. * Ljubezenska tragedija. V nekem hotelu v Pfaffstattenu pri Dunaju so našli ustreljena mladega moškega in mlado žensko, ki sta se vpisala v knjigo za tujce: Ljudevit Gro-ger s soprogo iz Solnograda. Oba sta ustreljena v senci in sta bržketne begunca. + Ponesrečeni planinci. Pred nekaj dnevi so pogrešili v Curihu družbo, obstoječo iz štirih, ki je šla na planine in se ni vrnila. Odposlali so v gore rešilno ekspedicijo, ki je našla vse štiri metre v razpoklini ledenika. Ponesrečenci so brata Kristjan in Fran Kaspar iz Pontresine, \Vilkow-ski iz Samadije in gdč. Biinzli iz Ce-lerine. * Velika nesreča pri konjski dirki. Pri konjski dirki v Aristiani sta se splašila dva konja in sta planila med gledalce. En jezdec je obležal na mestu mrtev, neki mladi zdravnik je umrl kmalu po nesreči, čez 50 oseb pa je težko ranjenih. Poginil je tudi še na dirkališču en konj, drugi je težko poškodovan. * Aretiran gimnazijec — ruski vohun. V Krakovu je aretirala policija gimnazijca Vencla Kerceka, sina tovarnarja v Premvslu zaradi vohunstva v prid Rusiji. Zasačili so ga v trenutku, ko je hotel odpeljati iz neke vojašnice dele strojne puške. Pri njem so našli tudi natančna navodila, kako naj vohuni po trdnjavah. * Avtomobilska nesreča. Na cesti v kopališče Oldesloe na Holstanj-skem je trčil avtomobil graščaka Giilo na nekem ovinku v drevo in se je prekucnil v globok jarek. Nesreča se je pripetila, ker se je pokvarilo krmilo. V vozu je bilo pet oseb. — Lastnik voza Giilo je obležal na mestu mrtev, neki posestnik iz Berlina je težko ranjen, ostala gosta in šofer pa so lahko ranjeni. Avtomobil je popolnoma razbit. 6kratni požigalec — 12 oseb pogorelo. Pred porotnim sodiščem v Dunajskem Novem mestu se je začela te dni zanimiva obravnava proti požigalcu, ki težko najde par med požigalci. Obtoženec je 421etni premožni kmet Jurij Riegler iz Moniehs-kirehna. Obtožen je, da je šestkrat požgal. Eden teh požarov, bilo je 19. junija 1903, je zahteval 12 človeških žrtev. Bili so po večini tujci, Dunaj-čani, ki so bili tam na letovišču. Dolgo časa niso prišli zločincu na sled. Bil je pač enkrat v preiskavi, toda izpustili so ga, ker je manjkalo zadostnih dokazov. Jurij Riegler je vedno kupoval hiše od sosedov. Če mu kak sosed ni hotel prodati svojega posestva za ugodno ceno, mu je iz maščevalnosti hišo zažgal. Pri predzadnjem požaru je hotel uničiti dve osebi, od katerih je kupil njiju hišici, toda s pridržkom, da imata prodajalca pravico do dosmrtnega stanovanja. To se mu ni posrečilo, posrečilo se pa tudi ni oblasti, da bi ga prijeli. Preselil se je nato v Nie-derschokl, kjer je kupil posestvo za 72.000 K. Tudi to hišo je zažgal, da bi dobil veliko zavarovalnino. Pri tem požigu pa so ga zalotili in dobili nepobitne dokaze, da je on požigalec. Obravnava bo trajala več dni. O koncu bomo svoječasno poročali. * Rop v železniškem vozu. Med vožnjo iz Szigeta v Sobotico je vstopila v Debrecinu v kupe II. razreda, v katerem se je vozila učiteljica Scalda, mlada, neznana ji dama. Kmalo nato je postalo tuji dami slabo. Učiteljica Scalda je stopila k nji in ji je odpela bluzo. V tem trenotku se je razširil vonj kloroiorma, ki je učiteljico onesvestil. Ko se je zopet zavedla, je bila v kupeju zopet sama, iz njene torbice pa je izginil bankovec za tisoč kron. • Telegram iz Stub-planine. Di- meža ni mogoče dobiti; najbrže lazi brez hrupa okoli po Bersonovih gumijevih podpetnikih. — »Srca jek« i »Pjesma i ples«. G. Š. Bosiljevac v Hvaru v Dalmaciji je izdal dva lična zvezka hrvaško-slovenskih narodnih pesmi, ki so prirejene za en ali za dva glasova s spremstvom klavirja ali za klavir. Zvezek »Srca jek« v velikem formatu obsega 25 pesmi, zvezek »Pjesma i ples« pa v manjšem formatu tudi več lepih hrvaških in slovenskih pesmi prirejenih za petje s spremlje-vanjem in za ples. Oba zvezka, bogata na vsebini, sta primeroma jako cena in se naročata v »Narodni knjigarni« v Ljubljani v Prešernovi ulici. i Gospodarstvo. — Moratorij v Bolgariji, Tvrd- ke, katere prizadeva moratorij v Bolgariji, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani o njem pojasnila. — Izprememba imena. Železniško ministrstvo določa, da se imenuje od maja prihodnjega leta naprej kolodvor državne železniške družbe na Dunaju Vzhodni kolodvor. — Zlato in srebro. Kovinski zaklad Avstro - Ogrske banke se je zvišal v drugi polovici septembra za 3"6 milijonov kron in sicer za 1,888.000 K v zlatu in za 1,700.000 K v srebru. — Prepoved izvoza živine iz Srbije? Zaradi pomanjkanja plemenske živine v novoosvojenih deželah predlaga minister za narodno gospodarstvo delj časa trajajočo prepoved izvoza živine. — Jamstvo železnice za shranjene efekte. Glasom odločbe najvišjega sodišča v nekem konkretnem slučaju, je smatrati železnice, če se izgubi ali ukrade kaka stvar iz garderobe, samo za shranjevalko in ne smatrati shranitve za transportno pogodbo. Vsled tega je železnica dolžna plačati za vsak kos, ki se izgubi samo po 100 K. Telefonsko in brzojavna poročila. Zvišanje rekrutnega kontingenta. Budimpešta, 20. septembra. Vojni minister Krobatin je dospel snoči sem in danes dopoldne konferiral s honvedskim ministrom Hazavem. — Oba sta se nato odpeljala na posestvo ministrskega predsednika, kjer so se konference nadaljevale. Predmet konferenc je bilo zvišanje rekrutnega kontingenta, o katerem vprašanju je vojna uprava že izdelala konkretne predloge. V sredo se sestane ogrski ministrski svet, ki se bo bavil z vprašanjem rešitve hrva-. ške krize in z vojnimi vprašanji. Strašna vremenska nezgoda na Hrvaškem. Zagreb, 20. septembra. Pred-Snočnjim je razsajalo v celi zagrebški županiji strahovito neurje, kakršnega ljudje Še ne pomnijo. Najhujše je nevihta divjala med Belovarom in Ogulinom, najbolj pa sta trpeii mesti Sisek in Petrinja. V Petrinji se je pričelo neurje ob 5. popoldne s silnim vetrom in grmenjem. Ob 6. je jela padati toča, kakršne ljudje še ne pomnijo. Toča je bila debela, kakor velika kokošja jajca, posamna zrna pa so tehtala nad pol kilograma. Toča je razbila vsa okna na hišah, veter pa je odnesel strehe s poslopij. V mestu je nastala silna panika. Iz hiš, kjer je vihar odnesel strehe, so ljudje bežali v kleti. Živina je pobegnila iz hlevov ter splašeno begala po ulicah. Mnogo živine, ki je bila na paši, je ubite. Po gozdovih se nahaja mnogo ubite divjačine. Petrinj-skega župana je zalotila nevihta zunaj mesta. Mož je moral ves čas neurja ostati zunaj, za to je dobil od toče več lahkih poškodb. Toča je tudi poškodovala nekega meščana, ki je bil baš na lovu. Vihar je odtrgal streho s poslopja na železniški postaji in jo nesel 20 metrov daleč. Železniška proga je na raznih krajih popolnoma razrušena. Brzovlak, ki je bil na potu na Reko, je silno trpel: toča je razbila vsa okna na vagonih. Stekleni obok nad železniško postajo v Sisku je bil popolnoma razbit. Iz Zagreba so poslali v Sisek oddelek pijonirjev. V celi zagrebški županiji je uničena vsa letina. Vsi vinogradi so popolnoma uničeni, na trtah ni ostala cela niti ena vejica. Zagreb, 20. septembra. Kakor v okolici, tako je tudi v Zagrebu divjal strašen ciklon. V raznih ulicah je toča pobila vse šipe, vihar pa je z raznih hiš odnesel strehe. V parkih je vihar ruval drevesa s koreninami. 2001etna plantana pred vseučiliškim poslopjem je postala žrtev viharja. Škoda, ki jo je napravilo neurje, se ceni na več milijonov. i Bosna. Sarajevo, 20. septembra. Od nedelje sem se vrše tu posvetovanja katoliške duhovščine, katerih se udeležuje tudi papežev odposlanec Bastien, zaradi avtonomije katoliške cerkve v Bosni in ureditve kongrue. Sklepe predlože v dveh zakonskih predlogah saboru. • Rusi in Balkan. Petrograd, 20. septembra. Moskovski slovanski komite je sklenil z ozirom na dogodke na Balkanu porabiti vse velike zneske, ki so bili nabrani v zadnjem Času, za izključno ruske namene. Rusija in Romuni. Petrograd, 20. septembra. Ruska vlada je izdala važno odločbo, ki bo vplivala gotovo tudi na zurtanjo politiko. Odredila je, da smejo Romuni v Besarabiji zopet opravljati cerkvene službe v svojem jeziku. S tem je odpravljena glavna ovira za romunsko - ruski sporazum. Francoska in Grška. London, 20. septembra. Reuter-jev urad izve, da je grški kralj v Londonu izjavil, da ga zelo veseli, da pride na Francosko, zlasti v tem trenutku, da odstrani vsa nespora-zumljenja med Grško iz Francosko. Čuti se srečnega, da sme izraziti svoja čustva napram Francoski, katere veliko podporo Grški polno priznava. * Dogodke na Balkanu. Grško - turška pogodba. Carigrad, 20. septembra. Turški ministrski svet je izdelal nekaj izpre-memb v grško - turški pogodbi, ki jih bo naznanil grški vladi pismeno. Vsled tega se je odpotovanje Rešid bega v Atene nekoliko zakasnilo. Srbsko - črnogorska meja. Cetinje, 20. septembra. Kralj Nikolaj je sprejel danes v daljši avdi-jenci srbskega poslanika in se je posvetoval z njim o obnovitvi mejnih pogajanj. Srbski poslanik je nato obiskal črnogorskega ministrskega predsednika generala Vukotiča. Oba državnika sta potem v skupni konferenci določila podrobnosti .za nadalj-na pogajanja, ki se bodo obnovila baje že v par dneh. Mir med Bolgarsko in Turčijo. Sofija, 20. septembra. Poročilo o sklepu miru je sprejelo prebivalstvo kljub velikim žrtvam Bolgarske mirno. Mir bo podpisan v ponedeljek. Mirovni protokol bo obsegal tudi določbo, da mora poslati Turčija v za-hodnjo Trakijo komisijo, da pomiri tamošnje mohamedance. Albanski roparji. Dunaj, 20. septembra. »Albanska korespondenca« potrjuje v vesteh iz Drača in Valone, da so se vršili krvavi spopadi med Albanci na eni in Srbi in Črnogorci na drugi strani.^— Krivdo zvrača seveda na Srbe in Črnogorce, priznava pa, da so albanski četaši udrli globoko v srbsko in črnogorsko ozemlje. Valona, 20. septembra. Iz južne Albanije prihajajo sem dan na dan številni begunci, ki poročajo, da vlada v okraju Korica popolna anarhija. Roparski oddelki hodijo iz vasi v vas in požigajo in more. Cele pokrajine so brez prebivalcev. Valona, 20. septembra. Včeraj se je vršilo tu veliko, od vlade aranžirano zborovanje, ki je protestiralo proti postopanju Esad paše in prosilo italijansko in avstrijsko vlado za pomoč. Drač, 20. septembra. Tu in v sosednjih krajih se vrše dan za dnevom velike demonstracije za Esad pašo in proti provizorični vladi. Na shodih sprejemajo resolucije, ki zlasti prokfamirajo stališče, da so okraji okrog Drača popolnoma neodvisni od provizorične vlade v Valoni in priznavajo za edinega ministra Esad pašo, ki je prevzel opravila tudi ostalih ministrov, zlasti finančnega ministra. Albanski knez. Dunaj, 20. septembra. V diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da se naj ob navzočnosti albanskega zunanjega ministra Mufid bega na Dunaju in v Rimu odloči vprašanje zasedenja alban. prestola. Knez Viljem Wied naj bi bil srečni bodoči knez Albanije. Grki in Albanija. Janina, 20. septembra. Med Janino in Santi Kvaranto, Delfino in Argvrokastrom ter s Prevezo so ustvarjene redne avtomobilne zveze, ter jemljejo avtomobili s seboj tudi pošto. Promet se bo še izpopolnil, kadar dospo nadaljni avtomobili. Esad paša. Rim, 20. septembra. Tu se zatrjuje, da namerava Esad paša vreči Izmail Kemala, da pride sam na njegovo mesto. Italijanski krogi so mnenja, da njegova akcija ne bo imela uspeha. Bolgarska in Romunska. Sofija, 20. septembra. V ponedeljek se obnove diplomatične zveze med Bolgarsko in Romunsko. Pašić. Pariz, 20. septembra. Srbski ministrski predsednik Pašić je dospel sem ter je odpotoval nato v Biaritz, kjer ima svojo rodbino. Darila, došla upravništvu »Slovenskega Naroda« izkažemo v ponedeljek. Današnji lisi obsega 12 strani. Izdajate/j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk j>Narodne tiskarne«. Pobiti, izmučeni, za delo nesposobni so mnogi ljudje, ki nimajo lednega telesnega odvajanja. Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, použij vsako jutro pred zajtrkom pol vinske kupice prirodne Franc Jože-fove grenčice. To hitro in pripravno uredi odvajanje, čisti kri, pospešuje presnavljanje in tako varuje pied težkimi obolelostmi in njih posledicami. Dr. Felix, telesni zdravnik Nj. Vel. kralja Belgijcev, pripominja: »C est un des meilleurs toni - pur-gatifs«. — Zahtevajte v najbližnji lekarni, drogeriji ali trgovini z rudninsko vodo pristno Franc Jožefovo grenčico. Kjer se ne dobiva, od tam se obrnite naravnost na razpošiljalno ravnateljstvo v BudapeŠti. Telovadno društvo »Sokol« na Viču se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so drage volje sodelovali pri njegovi nedeljski prireditvi, takisto tudi narodnemu občinstvu z Viča, iz Ljubljane in okolice, ki je v tako lepem številu prihitelo na veselico in s tem pripomoglo k povoljnemu gmotnemu uspehu, prav posebno zahvalo pa izreka bratskima društvoma — »Sokolu« v Ljubljani za sodelovanje, »Sokolu« iz Spodnje Šiške pa za korporativno udeležbo. — Na zdar! Na Viču, dne 17. septembra 1913. ODBOR. Povodom smrti preljubljene gospe iie Sio ro|. soproge notarskega solicitatorja v Postojni došlo mi je od vseh strani toliko ganljivih dokazov sočutja, da si štejem v prijetno dolžnost, se na tem mestu vsem prav iskreno zahvaliti. Zahvaljujemo se posebno čast duhovščini, blag. g. notarju, p. n. gg. uradnikom, slav. občinstvu, učitelj-stvu in vsem drugim za častno spremstvo na zadnji poti, gg. pevcem za ganljive žalostinke na domu in ob grobu. Posebej se še zahvaljujemo častitim damam za nošenje sveč. Skratka: Iz globin srca vsem iskrena zahvala. 3371 V Postojni, 17. septembra 1913. Žalujoči soprog Matko Sajko v imenu vseh sorodnikov. sprejme 3333 Ivan Magf, krojaški salon za gospođe. LJubljana, Dunajska cesta št. 20. sprejme tako] 3352 Fr. Sterie, Spod. Šiška 224. Radi olgotov'anja se od 22.-27. 1.1 proda staro pohištvo in salonska garnitura. Poizve se 3377 Zatiska ulica št-1, II. nadstropje, Sprejme se 3372 za stalno delo in učenca v popolno oskrbo. Josip Kerševan v Idriji. Neteorolosiuio poročilo. Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm Čas S« a„.,« baro- «> ti °P"°- metra I" s oj vanja Vetrovi Nebo t mm f— -= 19. 20. 2. pop. 733'8 9. z v. , 733-1 7. zj. 732*7 15*31 sl. svzh. I nevihta 135 [ si. zah. oblačno 12-4 sl. jzah. j Srednja včerajšnja temperatura 143', norm. 1435 Padavina v 24 urah 30 7 mm. ki ima pravico namestovanja ali jo v kratkem pridobi, se takoj sprejme pri notarijatu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in možnosti vstopa na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro: Notarski kandidat'1. 3373 ali gospodične se sprejmejo ceno na ^ ta iovanje in hrano pri boljši rodbini. Vprašati je na IVI e sinem trgu št. 25. I. nadsir. lesečna5soba! Lepo meblovana se s 1. oktobrom odda. Več se poizve na Sv* Petra cesti štev. 4,, I. nadstropje na levo. ; Razgled na cesto. : Išče se majhna, dobro idoča osillnavnojem n. pr. pri tovarni ali kolodvoru, kjer bi nekoliko huhinja poslovala. — Ponndbe je nasloviti na Špitcing 36, Weitensfelcl, Koroško. 3353 Na prodaj je dobro idoča ostilna z gospodarskimi poslopji in zemljišči v Guštajnu na Koroškem, kjer je več tovaren. — Pojasnila daje OtOD PlOjj c- kr. notar v Črnomlju, 3204 Dobro idoča pg kari j a, poleg sodnije in davkarije, lepa enonadstropna hiia s stanovanjem in vrtom, se zaradi odpotovanja in bolezni pod ugodnimi pogoji takoj proda v trgu Vransko pri Celju. — Pojasnila daje gospod Župan Karo! Schv/entner na Vranskem. 3327 s« sprejmae 3211 v večjo galanterijsko trgovino v Ljubljani. Ozira se le na prvo moč te stroke. Ponudbe na poštni predal nšt. 84." UI r Trgovec star 34 let, v Trstu, se želi tem potom seznaniti s simpatično gospodično s premoženjem, vdova ni izključena. 3335 Cenjene ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, pod „Trst11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ili Dobro o hran] eni pisalni stroji kakor Remington, Smith Bros, Ideal Underwood itd. se dobijo po nizki ceni pri ,01iver Tradino OHiceLfubijana', Miklošičeva cesta 16» Gospodična izurjena v vsem gospodinjstvu, v kuhanju, šivanju in drugih gospodinjskih stvareh, ieli primerne slnibe pri boljši rodbini v mestu ali na deželi. Razume se tudi na trgovino, gre tudi na deželo šivat. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „M. M, 26. 3379". 3379 Sprejme se takoj v trgovino Josig. Seunig, Ljubljana« Popolno znan; - prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt.) Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. — Plača po dogovoru. 3335 Avtomobil 20 HP Austro-Daimler se radi nabate večjega voza po nizki c eni proda. Pojasnila daje upravništvo »Slov, Naroda«. 3368 Stalni 3363 krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmeio ali pa na« stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. Zahvala. Prav okoli pol leta sem pri vas naroČil 2 para čevljev po K 10-— in moram reči, da sem jako zadovoljen, ker do danes še nisem imel popravila, razen parč podplatov. Izvolite tudi na mojega svaka g. K. L. v B. 1. (Češko) takoj po povzetju poslati par moških čevljev st. 42 in 2 para damskih čevljev št. 35. Pozdravlja Vas K. B. v M. O. (Morav.) zss. oktohi stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. Ponudbe na upravnjštvo „Slov. 3374j Naroda" v slovenski in nemški stenografiji (korespondenca in debata). Ponudbe pismeno na upravništvo „Slov. Naroda". 337W*V^.RgtUV,iMlSJ~\TtJ£UTV&. -o-1 ;p* i e> c-o: -'oz?, o-vo 265 lemdfcheg. „Mignon" in „Oliver" ter druge dobro obranjene stroie „Smžfh-Bros', „Empire", „Hamond", „Corona" itd. proda po nizki cena (od K 120. naprej) tudi na obroke, tvrdka THE HEX CO. v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 7,1. nad. Ljudevit Borovnik puška p v Bor»e>v9fah (Fer-lach) na Koroškecm. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse- j valnici in od mene preizkušene. — llustro- j 39 vani oenlkl zastonj. Vedno velika zaloga POZOR! klobu in cepič lastne izdelka. Kupuje kože vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah. Se priporoča za izdelovanje —- kožuhov vseh vrst, kakor tudi danskih jop, koler|ev9 mufov. V za logi ima vedno veliko izbiro vseh vrst fcožuhovfne. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. 3369 ]. Vtanek, £jub!jana, Sv. pstra cesta št. 21. Št. 20464. 3367 popolnoma vešč obratovanja z Diesel motorjem se sprejme s 1. novembrom 1.1. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in plačilnimi zahtevki naj se pošljejo do I. oktobra t. 1. Elektrarna Marije Mayr, Kranj, j? ji— II-ajjf Iz mestnega kamnoloma v Lanišah pri Škofeljci piepilijevliljans na Domobransko cesio Im3 m F)UX Gosposka ulica 4j ■*» I. nadstropje, levo. ^349 Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa nafstarefša ljubljanska in složeb je v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. :: Priporoča in namešča le boljše :: kakor privatno trgovsko in gostilniško osob e Izbira različni t: siužeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postrežb? zagotovljena. Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor Podjetniki, ki bi hoteli to vožnjo prevzeti naj blagovolijo staviti svoje ponudbe, katerim je priložiti dvesto kron vadija v denarju ali hranilno knjižico z vlogo v enakem znesku, do najkasneje 30. septembra 1.1. do 12. ure opoldne na mestni stavbni urad v Ljubljani. Gramoz mora biti tekom dveh mesecev prepeljan in na Domobranski cesti v figure zravnan. Na ponudbe brez vadija se ne bode oziral. Nadalje se razpisuje tudi dobava gramoza iz mestnega ftomnoloma u Lanišah, z lomenjem, drobljenjem in prevažanjem na mestni travnik pod dolenjskim kolodvorom ob Dolenjski cesti. Al:o bi se taki podjetniki našli, naj se oglasijo v mestnem stavbnem uradu v Ljubljani in oddajo svoje ponudbe v gori določenem času na zapisnik. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 17. septembra 1913. Št. 1025/pr. 3376 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče Proti 22 zHt in i'iii ii izborno r.eluje dobro znana ćsnftisepiična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Len steka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar ► I na Kranjskem s 1. V Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto; 2. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno dcklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po ICO K; 3. v Logatcu s sede;em v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K; 4. na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; 5. v Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ; 6. v Tržiču z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 p-tletnic po 100 k; 7. v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 k letne odškodnine in 4q0 k stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. novembra 1913 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. septembra 1913. 33 37 RFM 7 338152 1184 Kdo je užgal Moslroo. Nemci v rajhu in pri nas praznujejo zdaj z velikim hrupom »osvobodilno vojsko« leta 1813., vojsko, ki je naredila konec vladanju cesarja Napoleona in premoči francoskega naroda v Evropi. Nemške čeljusti so na stežaj odprte in tulijo o slavi nemškega orožja, a vse skupaj je sama baharija. Pri Ulmu in Wagramu in pri Jeni je bil Napoleon svoje nasprotnike tako zbil in stolkel, da se tista sramota nikdar ne izbriše. Tudi 1. 1813. je bil Napoleon Avstrijance in Pruse zbil in zmlel, da niso bili Rusi na njihovi strani. Usoda Napoleonova se je odločila na Ruskem; Rusi so ugonobili Napoleonovo veliko armado in šele ko je bila ta armada ugnobljena, so priskočili Prusi in Avstrijanci. Leta 1812. se je začel propad velikega Napoleona in sicer v tistih dneh, ko je zgorela Moskva. Plameni moskovskega požara so uničili Napoleonovo moč, ne pa tisti Schwarzenbergi, Yorki in Blucherji, ki jim zdaj slavo pojo, dasi so prihiteli, ko je bila že Napoleonova armada uničena. Kdo je užgal Moskvo?To je vprašanje, s katerim se bavi svet že sto let; brez števila je brošur in spisov, ki pretresajo to vprašanje, a jasnega dokaza najbrž nikoli ne bo doprinesti. Najprej se je reklo, da je oožar provzročil cesar Napoleon s tem, da je dal razstreliti Kremelj. Ta trditev je seveda samo smešna. Napoleon pač ne bi bil za nobeno ceno užgal mesta, kjer je hotel prezimiti, mesta, ki je bilo edini kraj, kjer je sploh mogel čez zimo ostati s svojo armado. S tem bi bil sam sebi prizadejal največjo škodo, med prebivalstvom pa vzbudil najbesnejše sovraštvo. Dalje se je reklo: Moskvo so užgali francoski vojaki oziroma tiste Številne roparske družbe, ki so takrat sledile vsaki armadi. Rostopči-nu pa tudi ni mogel zabraniti zadnjega sredstva za uničenje sovražnika. Požar je bil dogovorjen ponoči od 9. do 10. septembra v hiši generalnega guvernerja Rostopčina. Na-vzočni so bili sami odlični moskovski možje, med njimi tudi policijski ravnatelj Broker in vsi so obljubili, da s požarom uničijo Moskvo in francosko armado. Uradni bulletini francoski poročajo torej zmoto, da so iz ječ izpuščeni zločinci in razbojniki užgali Moskvo; storili so to najboljši možje tega mesta. Fjodor Vasiljevič Rostopčin je torej v resnici pravi provzročitelj moskovskega požara. Njegovo dejanje ima značaj divjega veličanstva. Z njim je osvobodil Rusijo, zlomil francosko hegemonijo v Evropi, uničil največjo armado, kar jih je bilo do tedaj postavljenih na nogo in izkopal grob Napoleonu. Samo z njegovim žrtvovanjem Moskve je prišel Napoleon v tak položaj, da so se ga Prusi in Avstrijci upali lotiti. Rostopčin je zlomil in zdrobil Napoleonovo gospodstvo pa ne tisti Yorki, Schwarzenbergi in Bliicherji in kakor se že imenujejo ti klaverni vitezi iz »Befreiungskriege«. Še ko je Moskva gorela, je šla po svetu vest, da je generalni guverner, čim se je ruska armada pred Francozi umaknila iz Moskve, izpustil iz ječ 3000 zločincev in te kakor mestno sodrgo oborožil ter jim dovolil, da smejo pleniti po mestu, iz katerega je bilo pobegnilo vse boljše prebivalstvo. Iz francoskih uradnih poročil je razvideti, da je ob prihodu francoske armade vladala v Moskvi največja anarhija. Dne 14. septembra 1812. je začela goreti borza, potem bazar in končno velika bolnica. Dne 16. septembra je divjal močan veter; to priliko so porabili požigalci, da so na več, kakor sto krajih zanetili ogenj, ki se je z grozno naglico razširjal. Francosko vojaštvo je ujelo rnnogo teh požigalcev in jih je po-strelilo. Nekateri izmed njih so priznali, da jih je najel policijski ravnatelj, naj mesto zažgo. Napoleona je moskovski požar grozno potrl. V svojih uradnih belletinih dolži Rostopčina, da je Moskvo dal užgati in ga imenuje francoskega Marata. Tako imenovanje pač ni bilo na mestu, kajti Rostopčin je v obrambo svoje domovine in v uničenje njenih sovražnikov žrtvoval Moskvo in Napoleon priznava sam, da je požar v Moskvi bil smrtni udarec za njegovo armado. Rostopčin je v poznejših letih živel v Parizu in je 1. 1823. izdal posebno brošuro, v kateri je odločno tajil vsako udeležbo na moskovskem požaru. Rekel je: Bistvo ruskega značaja je, da Rus raje kako stvar uniči, kakor dabi si jo dal vzeti, moskovsko ljudstvo je že pred prihodom Froncozov očitno govorilo, da bi bilo bolje, Moskvo užgati,1 kakor pa jo prepustiti sovražniku. Moskva je bila cilj Napoleonove ekspedicije in Napoleon je svoji armadi slovesno obljubil, da bo smela svobodno pleniti po mestu. Goreti je začelo koj prvi dan prihoda Francozov, tretji dan pa je močan veter raznesel plamena po mestu in je požar uničil 7630 poslopij. General Segur, ki se je poročil z Rostopčinovo hčerjo, je pozneje zastopal nazor, da Rostopčin pač ni edini provzročitelj moskovskega požara, pač pa glavni, da sicer požiga ni naročil, a da ga je pripravljal in ga želel. Zdaj so izšli v Petrogradu spomini Rostopčinove hčere, gospe Na-riškinove, in iz njih je spoznati, kako je prišlo do požara v Moskvi. Rostopčin je hotel uničiti francosko armado; spoznal je, da tega ne more drugače storiti, kakor če žrtvuje Moskvo. To je bil že prej carju dal razumeti, rekoč mu: »Če se Napoleonu po odločilni zmagi tudi posreči priti v Moskvo, pomagano mu ne bo, ker bo našel le razvaline in pepel.« Car je razumel, a ni ničesar rekel; odgovornosti za tako dcjar:e ni mogel prvzeti — češ: pijani vojaki so neprevidni in prešerni — pri kuhanju nič ne pazijo, razbojniške tolpe pa so potrebovale nemir in nered, da bi laglje plemili. A tudi ta hipoteza ire drži. Slučajni požar, provzročen po vojakih ali razbojnikih — le-teh je dal Napoleon več sto postreliti — bi se ne bil mogel nikdar tako razširiti po celem velikanskem mestu, v katerem se je nahajala ogromna armada. Pred vsem je vpoštevati, da je moskovski generalni guverner grof Fjodor Vasiljevič Rostopčin pred prihodom francoske armade odredil več prav sumljivih stvari. Odpraviti je dal iz Moskve vse tiste ljudi, ki bi bili mogli Francozom moralično ali fizično pomagati, odpeljati je dal iz Moskve ne samo vse cerkvene zaklade, nego tudi vse svete podobe in odpeljati je dal vsa živila. Ali se je s tem pripravljal na požar? Pisalo se Je, da je ruski car Aleksander sam zaukazal zažgati Moskvo. Kaj car Aleksander naj bi bil imel dušo Brutusa, naj bi bil vse riskiral in žrtvoval največje mesto svoje države, sveto matuško Moško? Da, če bi bil car Aleksander to ukazal, bi bil to pač čin divje in obenem veličastne požrtvovalnosti — ali car Aleksander ni bil mož za taka dejanja. Bil je dobričina, ki se je težko za kako stvar odločil in ki gotovo ni bil v nobeni zvezi z moskovskim požarom. Smolensk je bil užgan in užga-na je bila Moskva in vse bolj se utrjuje v zgodovini hipoteza, da je moskovski guverner Rostopčin zaukazal užgati matuško Moskvo: ljubše mu je bilo, da zgori, kakor da pride v roke Francozov in pomaga veliki armadi na toplem prezimiti. _ Varujte se ponaredb, ki niso fFL0R1AN* in zdravju ne koristijo! Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesej je, Jutri bo zdrav, Naslov za naročila: .Florian' Ljubljana. Postavno varovano. in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskjr & Sin Humpolec, Češko. Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko. Na željo damo napraviti moSk« obleke tukaj. Spominjajte se vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. jlnton Cente, graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. IIHHHBHaMnBMB! 1 ož Jesen Ljubljana, Stari b*0 11 priporoča cilindre, čepice itd, I« — najnovejše fasone ===== po najnižji ceni. H llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto RBK!GBa6aBaSMKSZ!iSa9SSGBaigB@SSB »a o o o s s- jc > >S rt o i- -— o o C 3 a o p er CD Najcenejše domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jni* Fidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. eodor Kom (poprej Henrik Kom) noKrlvalsc streh in Klepar, vpeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov Liiiaoa, Poljanska tesla 11.8. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-cementnim Škriljem (Efemit) palent Hatscbek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kuhinjska oprava. Posfekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lovskih potrebščin, vseh del koles (Ulov) kakor tudi netalDi ogenj po najoii cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. ' Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra c 4, Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 110 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. n Pri&etek šole 1. oktobra 1913. n Vpisovanja 27., 28., 29. in 30. septembra. 8 - M Artur Mahr W 3220 ravnatelj. ^kssssssssssssssšsssssssssss£ 70 h \ kg sivega posteljnega perja. K 250 zglavnica s perjem. K 7-— pernica, 118—150 cm dolga. II 0-— pernica, 118—180 cm dolga, polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu. fi\\\on PoSednak, gradeč, Jtoiahilf erstr. HjS. Modni salon Stuchly - jftasehke Priporoča po najnuji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice. Priznano dobro blago. — Nizke cene. Popravila se točno izvršujejo. 1463 Žalni klobuki vedno v zalogi. Ivan Biiovičar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Koleziska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizo vicar, :: vrtnar, Ljubljana. :: Ljubljana, Marije Ter. cesta št. U : (Kolizej) 11 IR Fr. Konus ■g tttf V M V. tf tf tf V V tf Ljubljana, Marije Ter. cesta št. 11 : (Kolizej). : KHXXX H M M M :: v različnih najnovejših slogih. Priznano solidno blago ter najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki. H W H M H H H različne kakovosti Velika izbira 34°s otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal 1 s w w N 65 2 .D 4 Domače podjetje! 3147 Domače podjetje! Priporoča slavn. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zim potrebščin tudi svojo lepo izbiro najnovejšega Janko (lešnik X Lingarjeva ulica L '-liMiMia _ SiritflriPva uli™ I I Wolika za,°a« modnih pletov, šerp, rut itd. HjHVijuuu Jiliiai Jtva UUld | | Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno. — Cene nizke. — Postrežba strogo solidna Vtisnite si v spomin ii sliko in ime [iiaietieii papirja ii stročnic ker s ponaredbami hočejo konsiimente zavajati, s Pozor, peki! Pozor, peki S Samo eden je lahko srečen in dobi prav dobro, moderno, dobičkanosno 3281 pekarijo brez konkurence. — Naslov se izve proti priloženi znamki pri uprav. „SIov. Naroda" Vsaka gostilna! sploh vsaka hiša, ™ : : ki mora kdaj streči gostom : : potrebuje nujno bogato opremljeno strokovno knjigo Jtauk o ki stane v platno vezana K 5"—, po pošti K 5*50 in po povzetju K 5a70. Pošilja se samo proti naprej nakazani naročnini ali po povzetju. Naroča se pri upravništvu „Gostil-nicarskega Vestnika" v Ljubljani. Potniki v Severno in Južno Ameriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi ffl m m ffl Trst — New Tork, Buenos Aires, Bio de Janerio, Santos itd. t najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da === dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. ===== oosod PARniKOV: ¥ Severno Ameriko vsako soboto, v Južno Ameriko vsakih it Uni. Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland, Qnek, Montreal) vsaki mesec enkrat. Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26. 3i5iiair=nmiBir=!igiE a ffl Št. 15421. Razpi 3290 Za zgradbo mostu čez Kaduljo v Čnčji mlaki na okrajni cesti Novo mesto-Krško na okroglo 14.800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj se predlože do 29. sept. 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponuđba za prevzet je gradbe mostu čez Kaduljo v Cučji mlaki"' Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št 4.) Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 11. septembra 1913 Pristen dober se dobi pri 41 L. SEBEHIKU 0 Spod. Sliki. Pozor! Pozor! rože gjgftjiž Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°/n boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem Makso Zaloker tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JKetoBa. Zagreb, Ilica 40. Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. Mnogo milijonov konservnih steklenic vkuhalnih aparatov Hotel Lloyd. priporoča slavnemu občinstvu 2106 KAR0L TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7. (jospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo. SEaciao«lktiwno termalno kopaii^6e Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja doleniske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C-( ki daje vsak dan čez 30 000 hI radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neural^iji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178 Nczncnilo preselitve odrti. £^K^ftHHBunk^Unu^nHft^BHMnU|v »I \W SI —MVaimnMMMMBM _______ __^^____ _ V Domžalah obdržim na nedoločen čas podružnico v istem obsegu in prostoru kot dosedaj. Priporočam se cenjenemu občinstvu, slavnim korporacijam ter Častiti du- PjI hovščini za naročila vseh v mojo stroko spadajočih del, katere bodem po mno-^ goletnih izkušnjah po najmodernejših pravilih stavbarstva izvrševal solidno in po Mzmernih cenah. Zahvaljujoč se za vse dosedaj mi izkazano zaupanje, se priporočam tudi za nadaljno naklonjenost 3322 W Frani Ravnih mestni led mojster. Linhartova ulita št. 25. tO t«. poceni domače konserve. Nova iznajdb2: Dreyerje?i aparati za sadni sok ,.REX". Dobiva se povseh zadevnih trgovinah „EEX", družba ia konservr.e steklenice Homburg a. d. H. Olarna zaloga: Dunaj VIIn Neubaugase 41. Tel. 35435 Nekaj prodajališč se še odda. Priporočamo s^peaiialr^o isKo in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke . Krištofič-Bučar Ljubljana. Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Krasne Fine Moderne KOSTUME, KRASNE PLAŠČE, : NOČNE HALJE, : KRILA. JOPICE, ZIMSKE PLAŠČE, BOE IN MUFE, PERILO. Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke. IW Pošilja na izbiro tudi na deželo. Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912: n K 214,160.979-—. :: O, Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913: K 71,024.722--. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Hunajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. VODal U U Petra cesta (V ii JSitDiaiiODi Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Tstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko in lz Amerike. 166 > Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Brzojavke: Prometnu banka Ljubljana. — Telefon štev. 41. 50 49 77 09 Giovanni Boccaccio. Italija, blažena dežela velike preteklosti, bogata slavnih sinov vseh vrst in časov, slavi šeststolet-rrico enega svojih najslavnejših, najbolj italijanskih sinov. Giovanni Boccaccio je rojen v Parizu v letu gospodovem 1313. od neznane matere. Njegov oče je imel nežno razmerje bojda s Parižanko, več se o tem ne ve, niti je li se je njegov oče spoznal z materjo v Pauzu na enem svojih trgovskih potovanj, ali pa je ona odšla v Pariz, ko se je bilo razmerje razdrlo. Gotovo je le, da Giovanni matere ni poznal in da ga je njegov ljubeči, toda izredno strogi oče vzel k sebi, da ga vzgoji v dobrega trgovca. Stara pesem: Sinu, ki je bil deležen najbolje vzgoje, kakor so jo dobivali mladiči >/ooljših rodbin« one dobe, niso dišali banco, menjice in blago, raje se je naslajal na verzih Ovida in Dantejeve Božanske komedije. Prepotoval je po trgovskih potih ne le vso srednjo in zgornjo Italijo, marveč dežele do Pariza, in trgoval šest let v Napoli. Tu je občeval z napoljsko jeunesse tioree na dvoru in se zaljubil v lepo kraljičino Maria d' Aquino, s katero &a je potem dve leti vezala intimna ljubezen. Ko ga je zapustila, je globoko užaljen napisal svoj roman Fiametta, visoko pesem ženske nezvestobe in nestalnosti ter resne moške ljubavi. S tem romanom je postal — dasi kot lirik in latinski pesnik je dotlej znan — i znamenit. — Zapustil je Napoli ter se 1339. napotil v Firenco, kasneje v Ravenno, vrnil se zopet v Firenco, kjer je živel dolgo časa ob svojem, po očetovi smrti 1348. pripadlem mu premoženju. S slavnim Laurinim pesnikom Petrarco ga je združilo tesno prijateljstvo, na firenškem vseučilišču pa je postal eden najslavnejših in do danes nedoseženih znanstvenih komentatorjev Dantejeve Divina Comme-dia, tu se je bavil izredno mnogo s političnimi posli svoje republike, tu je pisal dolga leta na svojem za nas, za italijansko in sploh svetovno slovstvo najznamenitejšem delu, na »Pripovedkah desetih dni« (II Decame-ron). Ko je v svojih mlajših in moških letih potoval po gorenji Italiji, je slišal one »narodne pripovedke«, ki so najrealističnejša, s silo umetniškega dojemanja narodovega življenja, z epično širino opisov, pregnan-co pointe, dovršenostjo stilistike najpestrejša, najživejša in obenem najhumorističnejša slika italijanskega quattrocenta, kakor je oblikovalo to heroično, da, revolucionarno stoletje trgovca, meščana, plemiča, kmeta, in last not least cerkev. Ouattrocento, ta najsilnejša revolucija gospodarstva, politike, idej, umetništva in slovstev, je našla v Decameronu svojo verno sliko, italijansko slovstvo je z Decameronom dobilo svoj vzor umetniške proze, svetovna literatura pa biser, — ki je bil žal prevečkrat serviran puj-som. Tudi Slovenci so ta biser poznali doslej po veliki večini le iz nemškega Sacher - Masochovega prevoda, malo jih pozna edini nemški dobri prevod v Insel - založbi, in na prstih se dajo sešteti med nami oni, ki so radi estetičnega in literarnega užitka (ne radi drugih!) segli po originalu. V Firenci razsaja kuga. Vse mesto je izumrlo, povsodi preži črna smrt na svoje žrtve... Opis te kuge je poleg slavnega, četudi ne tako dovršenega Manzonijevega opisa milanske kuge (v »Promessi sposi«) najslavnejši in obenem • najtočnejši opis te vrste, kar jih pozna slovstvo vseh narodov in časov od Plinijeve-ga opisa propada Pompejev sem. Arhaistična dialektika ne more zakriti nezaslišano realističnega opisovanja smrti, trpljenja, pogrebcev in sebičnosti.. * — V tej sili se zbero v cerkvi trije mladi plemiči in sedem plemiških deklet, da se skupno podajo na deželo, v letni gradič, kamor se hočejo umakniti morilki, jo odpraviti z uživanjem prirode in vseh njenih darov, pa z družabnostjo, petjem in pripovedkami. Vsak dan si hočejo povedati vsak po eno pripovedko, vsak dan bodi drugi ali druga njih kralj ali kra!jica,kateri se morajo vsi pokoriti, ona (oziroma on) tudi določa predmet, o katerem naj pripovedujejo pripovedke naslednjega dne. Tako si pripovedujejo v desetih dneh o grešniku, ki postane svetnik, o nunah in njihovem vrtnarju, o kuharju in čapljah, o slikarjih, fratrih, trgovcih, plemičih in kraljih, ir.eščanih, menjičnih skopuhih, kmetih in prigodah galantnih dam, bon-motih in nešteto drugih kratkočasnih rečeh. Zopet in zopet se pa vrača cerkveni motiv, in ne da se tajiti, da opis cerkvenih razmer quattrocenta ravno tako ne riše askeze, kakor opis življenja laikov... Frate Cipolla postala stalni figuri vseh narodov, tako nekako, kakor Molieror Tar-tuffe in Shakespearjev Falstaff, in ironija usode je pač, da so stavile vse tiste v svojem realizmu nekoliko pikantne zgodbice roke — nun v nunski tiskarni. Proklestvo iz Rima tudi ni izostalo. Toda v kratkih letih se je De-cameron preveč udomačil po celi Italiji in na papeževo povelje od republike firenške vzpostavljena »Komisija deseterih« je morala vsebino purificirati, da vsaj malo pomore smrtno ranjenemu ugledu cerkve in vzame najneprijetnejše osti temu »proticerkvenemu pamfletu«. Pa tudi to ni pomagalo, ne zažiganje, ne proklestvo, ne redakcije in komisije, II Decame*ron je doživel samo v Italiji do tristo izdaj, po vsem svetu pa nad tisoč, njegove »novelle« so uporabili za svoje fabule in pesnitve med drugimi Lafontaine in lians Sachs, za svoje slike pa poleg quattrocen-tovih in cinquecentovih velmož cela legija baročnih, rokokojevih in kasnejših slikarjev notri do moderne (Bayros in dr.). Letos pa, ob šest-stoletnici Decameronovega pesnika, se bliža dovršenju že tudi slovenski prevod »Pripovedek desetih dni«, — — ali mu bo usojeno ista usoda, kakor originalu, bodi li bevskali vsi uradni in neuradni zakupniki morale in moralina? Druga njegova dela so roman Filocopo, pesnitve Filostrato, The-scide, Ninfale Fiesolano, Ninfale d' Ameto, Amorosa Visione, roman Fi-ametta, dve satiri Corbaccio in La-birinto d' amore, velikemu filozofu in pesniku posvečeni spis Vita di Dante in komentar Commento sopra ia Commedia. Na stara leta je Giovanni Boccaccio našel po burni preteklosti in bojih svoje zavetišče v Cestaldu, malem mestecu v bližini Firence, kjer je na svojem posestvu umrl 1375., ko je pred smrtjo še postal v svoji matorosti bigoten in preklel svoje najslavnejše delo... Ondi stoji v starem mestu še sedaj njegova hiša, z onim stolpom in kratko ložijo, siva kamenita zgradba, sedaj njegov muzej. Tam se je pred 14 dnevi vršila velikanska spominska slav-nost, katere protektor je bil kralj, in katere so se poleg petdesettisoč-giave množice udeležila po deputa-cijah poleg Pariza, Firence in Napo-lija vsa italijanska mesta, zlasti pa vsa firenška republika, razdeljena v ena okrožja, kakor jih je poznal Giovanni pred šestimi stoletji, — in pred spomenikom njegovim se je slavnostna povorka poklonila, da vidi slavljenec še enkrat draga mu odela patricijev, notarjev, sodnikov in kancelarjev, oklopnikov in pažetov, — Cestaldo samo je itak neizpreme-njeno, kakor je bilo pred šestimi stoletji ... Kakor po našem Primorju, v Moščenicah ali na Rabu ali kjerkoli po kršni Istri, tako se dvigujejo vsa italijanska mesta, tako se tudi dviguje stari Cestaldo nad kraševitim gričem, nad zelenimi vrtovi in vinogradi, pod tistim vročim solncem in sinjim nebom, v tistem zdravem zraku, s katerim nehote vdihavaš veselje do življenja in do ljubezni, in skoraj razumeš božanstvenega Gio-vannija in celi quattrocento ž njegovim savoir vivre, ž njegovo genialno lahkomiselnostjo in malico, in skoraj se sprijazniš s fra Cipolla in ser Caippelettom,... četudi, no četudi še nista izumrla in hodita v istih maskah po današnji zemlji slovenski. Naj odpustita blagohotno rudi grešniku, ki ju hčoe predstaviti tudi slovenskemu bralcu, in naj ga blagohotno priporočita svojim slovanskim bratom v duhu, da ne zaropotajo nad njim s svojim (sicer čisto nedolžnim) anathema sit___ Vladimir Knaflič. Za prebivalce mest, uradnike itd. Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidiitz prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skailjica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33 Mnogo je preizkušena naravna alkalicna kislina pri kamenu in boleznih mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino. in oni slavni dolinski Župnik Sta pačw/«*v v Ljubljani: Mihael Kastner, Peter Lastnik in L Saraw A. KUNST Ljubljana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 Dobro blago se samo hvali! f. lastnik zaloge prvovrstnih gla-sovirjev, pianin in harmonijev, zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, Ljubljana, Poljanska c. 13. S 1. avgustom povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nad-str. v prodajalne prostore v isti hi«. Prodajal bodem tudi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdke. Dobro blago se samo hvali! JL Josip Rojina ^ krojač prve vrste j| se nahaja sedaj v lastni hiši Franca li usta i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvorniška zaloga najfinejših angl. h liant. specijalitet blaga. : Zavod za UDiloiiraoje.: 3=i r=i pjfen r=i r=^ [USU HI!!! Ud® Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav ---krasno op r e ml j ene , kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-c: ščine, že obrabljene vozove in :: - konjske oprave. ... sušnummmm Specialna trg Iinih ročnih del ER v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni vzorci porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih. Kot specialiteta samo pri meni. Lepe prsi škodljivo. dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčer.o ne-Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga Pred rabo. Po rabi* £jubljana, Sodna ulica. Podpirajte domačo industrijo! Stare nogavice se ceno podpletulelo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni strofi od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. Najiodernejle bluze, jutranje oblek e. : J . ^ / Vse potrebščine za šivilje. Športne jope in cepiče za dame in otroke. Postrežba solidna in točna. gumijevi podpetnik najodličnejša Nedosežne prednosti I Elastično. Stanovltneje od usnja, Varuje živce in hrbtenični moig. ^ Bersonwerke, Dunaj VI. NAZNANILO. Zaradi opustitve koles prodajam iste po zelo znižanih cenah z jamstvom. Kdor si misli drugo leto kupiti kolo :: naj se potrudi v mojo trgovino. :: Vljudno vabi 3192 FB. ČUDEN trg vina s kolesi, Prešernova ulica štev. 1. 7/aoHP **hoK& m :omobiiy Laurin & Klentent Tvornica v Mladi Boleslavi. Imperialgarage, Gradec, Pestilozzistranse 37. 35 0 .MAYER Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturno trgovina na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica. p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani priporoča svoje izdelke strojne zidne in vsakovrstne zorezne strešne opeke ino dobre in trpežne tat Vzorce pošilja brezplačno. 579 m o. Sprejema zastopnike. Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v okolici se pod (ako ugodnimi pogoji prodajo. Posredovalnica za nakup in prodajo: Valentin Accef t Kolodvorska ulica štev. 8< l lf=lE SO različne toalete priporoča in izvršuje damski modni atelifć Josipi Šeti Ljubljana, Kongresni trp; 6. NaroČila z dežele se točno izvršujejo. 2120 JT ii 3C 1406 izrecno S Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej gozdni biser iz izdelovalnic gozdnega bisera, Brno-Hurovice. "OO 8 1^2 išče službe kot delavec pri peči, sprejme tudi službo pekovskega poslovodje in tudi navadno delo v pekariji. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3311 Po zon kolesarji! jtamesto x 120 samo kron 80. Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graskih dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K- Storpednim prostim tekom K 95'— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40'— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—, 6-—, 7*—, 8-—, zračne cevi po K 3"—, 4*—, 5*—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20r—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069 Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih strojev A. Weissfoerg, Dunaj II. ičntere Đonaustrasse štev, 23 III. Vinko Jfajflič mlji in i Kriju ——— (Kranjsko). ■ Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 65 V LJubljani, Cerknici, Trnovem, \ Podgradn, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, Splietur Ercegnovem, Kotoru J Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu, s Inomostu, Bolcanu in Tridentu I Brzojavk Valjčni mlin, Kranj. i 1 i amburg (Hamburg-Amerika Linie). Prevažanje oseb v vse dele sveta. Hamburg—New York Boulogne—New York: Cherbourg—New York; Southampton —New York. Hamburg — Phtladelphia Hamburg — Boston Hamburg — Kanada Hamburg — Kuba Hamburg — Meksika Hamburg — Brazilija Hamburg — Argentini ja Hamburg — Zapadna Indija) Hamburg — Čile Hamburg — Peru Hamburg — Afrika Zabavne vožnje s posebno v to svrho napravljenimi parnikL Potovanja okrog sveta Potovanja v Indijo Potovanja v orijent Potovanja na severni 1 Potovanja v Islandijo Potovanja v zao. Indijo Vožnje po lito. Ravnokar je stopii v službo turbinski poštni brzoparnik ■jlfftipei»af oi»" največja ladja sveta. Dolgost 9ie čevljov, širokost 98 čevljev, globočina 63 čevljev, 50000 ton obsoga- vožnja traja: Hamburg — New York setfem dni. Šlirje vijaki. Popolnoma mirna vožnja. Prednosti: Prva kajuta. Druga kajuta. Medkrov. Brez postelj eno vrh drug-e, sobe Velike sobe za 2,3 in4 osebe, z elek- Preskrbovanje celih druiin in žensk v velikosti m opremi kakor sobe tri;-no luOjo, električnim zvoncem,!v posebnih prostorih. Ti prostori na kopnem, 119 sob z lastno ko- umivalniki in omarami za obleko, imajo po dve ali štiri postelje in palnico in toileto. v prvi kajuti jedilni salon za 354 oseb, zabavni so električno razsvetljeni. Jedi se skupno 180 kopalnih sob, pole^tegra,salon, lopa, pisalna soba, kadilni servirajo po posebnih postrežnikih tudi električne in turške kopeli v salon, telovadnica, dvigalo, prostor- in postreinicah potnikom na mizah, vseh sobah tekoča gorka in mrzla ni sprehajalni krovi, 20 elegantnih Krožniki, noži, vilice in *lice, kakor voda, 3 dvigala, promenadni krovi j kopalnic z banatni. tudi žimnice, zglavja, odeje, brisače v pol klm. dolgosti, velika plesna Tretja kajuta mI,° sc dobe na krovu. Poseben in slavnostna dvorana, restavracija -'■--I-- {oddelek za umivanje, kjer se pere Ritz-Carlton, velika plavalna dvo-jSobe za dve in Štiri osebe z umi-, lahko tudi otroško in drugo perilo, rana, obedna dvorana, palmov vrt, | valnikom in elektr. razsvetljavo,' je na razpolago. Istotako gotovoi Grill-prostor, pisalna in bralna dvo- i jedilnico za 440 oseb, zabavni salon, Število banj. rana, telovadnica, kadilni salon, salon kadilni salon, knjižnica, promenadni: za ctroke in otro ko igraliiOe. krov, 17 kopalnih sob z banami. Prospekti brezolačno in poštnine prosto. A inLhr, Hamburg. Zastopstvo v Ljubljani: generalna agentura za Kranjsko Kolodvorska ulica it. 28. Hamburg-Amerika Linie, H I i i i al \ Ugodna prilika za mesarje in gosfiitaije Dobro Meča mešanja io gostilna v trgu Radeče štev« A na pripravnem prostoru, nova hiša in nova ledenica, se proda, ali da v najem radi smrti lastnika pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. 9tB5 Že od I« 1868 sijajno preizkušeno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrdke O. HELL & COMP. priporočano od najodličnejlih zdravnikov, se v skoro vseh evropskih državah ■ sijajnim uspehom rabi proti izpuščajem vsake vrste zlasti proti kroničnim in lelajem na plavi in parasitarnim izpuščajem. Bergerjevo kotranovo milo obsega 40 odstotkov lesnega kotrana in se bistveno razlikuje od vseh drugih kotranovih mil, kar jih pride na trg. Pri trdovratnih boleznih se obrnits na jako učinkovito Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo. Mllejie kotranovo milo za odstranitev vseh nečistosti polti, proti izpuščajem na koži in na glavi pri otrokih ter kot neprekosljivo kosmetično nmlvalno in kopalno milo za vsakdanjo rabo je i Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Za radikalno zdravljenje proti Izpadanju las in boleznim laslšfia rabimo Bergerjevo tekoče kotranovo milo. Izvrstne uspehe kot odlična kožna sredstva dosezajo na dalje Bergerjeva medicinalna mila brez kotrana i Bergerjevo boraksovo milo proti ogreem, pegam n pri* tem ter kompozicije t ben-coera, žveplom, žveplenim mlekom, naltolom in timolom in druga v broSuri priporočana. Cena komada vsake vrste 70 b s navodilom vred. Zahtevajte pri na. kupu izrecno Bergerjeva kotranova mila in boralesova mila in glejte na tu vpodobljeno varstveno znamko in na poleg stoieči polpis firme Q. Hell & Comp. na vsaki etiketi. — Odlikovano s častno diplomo na Dunaju leta !8t>3 in z zlato Parizu leta lU0>j svetinjo Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah Na debelo: 1383 0. Hell & Comp., Dunaj, I., Biberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, Ph. Mr. Josip Ćiimar, J. Mayr, 0. Piccoll, Ubald pl. Trnkocxy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem cua Za jesenska in zimska sezija sem do bifnad 30 fisač komadov blaga najnovejše mode in sicer: 3182 nad 5000 oblek za dečke in gospode od K 8'—, 10'—, 15*— dalje nad 1000 klobukov za dečke in gospode od K l'90j 2'90, 390 dalje 2000 raglanov ali površnikov ' „ 10-—, 15—,20 — „ „ 3000 pelerin nepremoč. najb. kvalitete od K o, 6, 8, 10 „ 2000 otročjih kostumov . ♦ „ „ 3'—, 4*—, fir— „ „ 15.000 kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice 2000 štof. hlač in mod. tdov. „ „ 4*—, 5*—; 6-— n najnovejšega kroja po priznano nizkih cenah. ""•^ V zalogi so vedno tudi najnovejši pariški modeli. Postrežba točna in solidna. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5. 18 102 72 56 9754 71 5915 8028 Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Kafinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440 Prosim, prepričajte se! ~ Prodajajo se tudi narodne peče. - C. kr. priv. tovarna za cement I Trboveljske premogokopzae dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in naj slovite j ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. [MIR fl Trst, Via S, Nicolo št. 2. Tehnična pisarna. Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči ?n sile. Glavne zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej Moric Hille v Draždanih Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste strofi za obdelovanje lesa firme Adolf Al-dinger v Obertflrkheimu pri Stuttgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične infor- marife zastonj in poštnine prosto. 2684 Vsled sklepa c. kr. deželnega kot konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 5. septembra 1913, opr. št. 310/13/4 se bode trgovina Fr. prot trgovca v Ljubljani, Mestni trg štev. 11 vsleđ Česar se bode v konkurzno maso spadajoče blago, in sieer: papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago, oprava =^ za turiste, žepni in stenski koledarji i. dr. ^= na drobno razprod globoko znižani ■ 3307 začasni upravitelj kenkurzne mase. Najhitrejša in najsigurnejša je z ekspresnimi cesarskimi brzoparniki: }lEaiser Wilhelm II.", „Kaiser Wilhelm d. Gr.« „Kronprinc Wilhelmls, „Kronprincessin Cecilie", in z največjimi brzoparniki „Princ Friedrih Wilhelm", „Oeorge IVashington", „Columbus" itd. s Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. razr.f V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilni h dvoran tudi posebni šetalni krov, kopelfi itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno! — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse proge amerikanskih Železnic pri i Ulji, Kiflisla lili 35 nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tišlerju". Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baliimore, Filadellija, Galveston, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd. 40 Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-m oči j i viti havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. in se dobi v slaščičarni J. ZALAZNIH O v Ljubljani i trg št. poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. se proda do 25. septembra pri 3302 St. & C. Tauzher, Dunajska cesta štev. 47. — Telefon štev. 152. semenj za posodo na Resijevi cesti. Prodaja porcelana iz Karlovih varov, steklenega, eroajinega litega in leteega blaga. Prodaja se samo od 15. septembra do 29. septembra. 3265 Obilega obiska prosi Ivait KllS. i! pit Telefon Številka 154. ^^^g^rea^sci^"^^ g g a a h ■ argg RATA črkoslikarla, labirarja, stavbna Prodajalnica s Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERU 10 M p 231 n Delavnica: Igriška ulica štev. 6. H Električna sila. s-Ka J prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. Specialna trgovina s kolesi in deli Arsa Gor©©, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej. Izposojevanje koles. lo Adler tvrdke A. G0REC, Ljubljana je bilo pri nedeljski Dirki £jubljana-£ogatec~£jubljana prvo In drago \ defekta — na cilju!! Brizgalnice LMIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. kupujte samo pri mekal, Zasreb 2093 katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin teiovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov H. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. Smakal. Opozarjamo da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko, DD 44 3923 FF mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Stecti£ni&e,____ tcctjnagarječe uloge* (x£L uxjLcLat ukoričene pečici: jcenUzJL zastonj* baunL nastovl se usakemu. naznanijo \Steriifnifoav in peci ^.zo.zJUels m mm Kamnoseška obrt. Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih nagrobnih spomenikov enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadaj oči h predmetov. Ker bom vso zalogo nagrobnih spomenikov razprodala, jih oddajam za lastno ceno. Obenem se priporočam preč, cerkv. predstojništvQm ter cenjenemu občinstvu za izvršitev ======== vseh v to stroko spadajočih del. : Vdova Čamernik, sedaj Brozovšek, Ljubljana, Komenskega ulica 26. 3275 fwa§? Jax&ei v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo z s rodbino in obrt. Erezplni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji ,,ADLER", pietilni stroji vseh velikosti. Prva, največja, najstarejša In najsposobnejša slovenska tvrdka In izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij. JLTs^OHŠBREZNIK učitelj Glasbene matice ln sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnije SSS Ljubljana, Kongresni trg št. 15 SSS Klavirji, planini in harmoniji najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Holzl & Heitzmann (neprekos-liivi pianini z Lexovo mehaniko). Bratje Sfing!, Czapka, Lanb & Oloss (koncertni WM okt. pianini) in Horiigel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije M H M H M -r1o>so previdni, se vozijo dandanes, samo Z najnovejšimi parniki »Velikani" preko Hamburga. == Največji parnik na svetu je „Imperator". Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 61/2 dneh se popolnoma jamči. O prvi vožnji »Imperatorja" piše »Glas Naroda" iz Ne\v-Yorka: „Imperator11 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani* Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg „Imperatorja": „Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000 ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za "hrano ln stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: n w w w M H W H W H W H FR. SEUNIG, LJubljana, Kolodvorska ulica, velika številka 28. W W w w » K w w H w w w w a M H M tt W H « w N w Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F- Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. tlaivečja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše . Pablč v Ljubljani, Heinanim naročnikom se pfljilja s povzetjem. Ustanovljeno 1845. arno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Aprsiura sukna. Poljanski nasip - Ozka ulica št. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene v Ljubljani Mili cesta 21 Velika zaloga si@kl@Eisfi@, porcela- na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. atnaiiggingancgaaaaaDmancc Zdrave, ihsr otrok hočete imeti? 72 Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80. Zoper kašelj, zaslize-nest in prehlafenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada11. Vedno sveže gumijeve špetialitete Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. Pharm. Mag. Josip Cižmđf lekarna pri zlatem orlu Ljubljana, Jurčičev trg št. 2. . ir Iali najboljši plesk za mehka tla. Keil-ova bela glazura za umivalne mize . 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete . . 90 w Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 a Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje......30 » 3059 Dobiva se vedno pri Leskovicu & Medenu v Ljubljani. Kranj: Franc Dolenz. :: :: Idrija: Valentin Lapajne. Novo mesto: Ivan Picek. Radovljica: Oton Homan. v Kočevje: Franc Lov. :: :: Kamnik: L Petek Zagorje: R. E. Michelčic. Črnomelj: Anton Zurc O^ ^ ♦ Brez konkurence! ^ F. L Popper čevlji \ za gospode in gospe so nogam j gj najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernova ulica št. 5. W ^ Goysserski čevlji za turiste, higijenični A čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji. %v K 12-50—16-50. Idrija - Logatec, kolodvor. Idrija - Logatec, kolodvor. p-atec, ■ Odhod lz Idrije: ob 6-— zjutraj . 12'— opoldan . 3'30 popoldan Prihod v Logatec: ob 750 zjutraj , 1*40 popoldan * 5*10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj , 4-— popoldan , 8*15 zvečer Cene z avtomobilnim nmnibusom: I Cene s kombiniranim avtomobilom Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj , 2'30 popoldan , 6'30 zvečer 4649 Idrija-Logatec ali nasprotno Idrija- God ovič „ Godovič -Hotedršica , Hotedršica- Logatec . i. razred za osebo K 3 — . 1-50 , 1-50 . 1-50 ii. razred za osebo K 2--■ - 1-— Idrija - Logatec sli nasprotno Idrija-Godovič , Godovič-Hotedršica , Hotedršica-Logatec „ i. razred za osebo K 3— , 1-50 . 1-50 . 150 ii. razred za osebo K 2-— . 1-. I-. 1 — Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. W Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. 1 Valentin Lapajne v Idriji. et^ sH? sr^ 3^155 5^ Najnižje cene. nuK r- co cd « e G a ISCK XXKXXX XX XX XX XX s Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastor]!, modrool na vzmet žlmnati inodroci, otroški vozički itd. Najsolidnejše blago. XX XX XX XX xxxxxx xxxxxx 00 «8 C o "> o a ca Ljubljana r. Ševčik 111.7. puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno ia zanesljivo. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. 15 9 D..:0C 1F 216 štev. »SLOVENSKi NARDD", dne 20. septembua 1913. Stran 15. Luserleu obllž za turiste. Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste po K 120 najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliza za turiste. — Pozor pred ponaredbaml! Oble za jesensko sezijo ^98E po meri najnovejše oblike pri: wg\ Ljubljana Mtm Mestni trs 19—Stori trg 8. Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse l, priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning", Stevr", »Mauser* in „Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko. PFAFF" Pozor! Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj kupi samo pravi PFAFFO ki nosi na glavi in stojalu ime ,Pf aH1 in se zanj 10 let jamči. Velika zaloga koles kakor Waf2enrad, Puch, solidno ljudsko kolo KosmOS in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki: Franc Tschinkel, Kočevje št. 240. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Izdelovanje nevesfinsklh oprem. ^\ Ustanovlfeno 1870. Moško, damsko in otroško S p en lastnega izdelka daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen priporoča = C. J. HAMANN 1 dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje. Istotam prva kranfska pralnico in HKalnico N moškega perila. Motorni obrat. Ifajvečjo varovanje perila. Bajnoveiži stroji. Perilo se na način prve dunajske čistil-nihe zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj /n že ob zaslužku K 12-— se vrnejo tudi stroški za sem, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki. Priznano najpoštenejša postrežba. S* e •o © 3 h 09 Posteljno perje, puh in kapok. i Franc Furlan naslednik Faschingave vdove § ključavničarstvo f in zaloga štedilnikov § S3 nahaja: 535 f Ambrožev trg štev. 9. f modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Ifioveiši londonski kroj. pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. Viktor Bajt Selenbursova uL G. zraven glavne pošte. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Brzojavi: Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. r^elejarji, zajjteuajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonfeurenčnih cenah. Karel toni & Ko., iMana, Dunajska cesta 9-12, Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garali. ter Lassnik najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani priporoča svojo 3019 vejjno svežo zalogo špecerijskega blaga II ter raznovrstne veDno sveže mineralne vože. ■■ Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba I Peter Lassnik, Ijiiana, Marijin trg—Mova ulita. m m mm n v Ameriko z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljiljane čez Antvverpenvflei-M IppH cf^f^ ^ jc proga P' a^^^L^^^ ^s^^ . ^^^^ 3t b ed Star Line s'\ ^ji^e ^ mir- ■ deča zvezda Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom Je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ijubljane vsak torek popoldne. Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. RKmetska posolllnlca ljubi M obrestuje hranilne vloge po čistih n Rezervni zaklad nad K 800.000. e v Ljubljani. H r i brez odbitka rentnega davka. M Ustanovljena leta 1881. 1706 52 priporoča zno siiea • pisarna v Ljubljani, na strešno ia strojno zidno sneno v vsi množin Resljevi cesti št. 2 Velik koncert se vrši jutri, v nedeljo 21. sept. 1.1. na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah- Viču. Začetek ob 4. ari pop. Vstopnina prosta. Za dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijačo bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi J. Traun. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert valsonu. 2124 1995 Prva domača tovarna omar za led Simona Praprotnika v fjubljani, Jenkova ulica it. 7. Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah = izvršujejo. ===== Velika zaloga gostilniških okrog! miz. Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. kašlj hripavosti, kataru in zašle-zenju, krčnemu in oslovske-u kašlju, nego slastne Kaiserlevs prsne karamele s „tremi jelkami", not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-"jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 in 40 vin., škatlja 60 v. Prodaja jih v Ljubljani: Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. Ant Kane, dro- ■ gerija. B. Cvančara, drogerija trAdrija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna, Novo mesto. C. Andrijančic, lekarna. Novo mesto. Jur Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Waciia, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri ,Sv. Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, trg Mengeš. Jos. Ancik, lekarna V Ribnci. J-R- Hočevar, lek. na Vrhniki rifofkn čnl I JflvOiillICfl JLlliv&it&I tfvi prav dobra domača priporoča tvrdka rita i Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih za dečke in deklice se nadomesti s naturnim sredstvom skatin Muskatin je žlahten naturni preparat za pripravo dobre domače pijače, iz Muskatina narejena pijača, da moč, poživi in krepča živce. Muskatin stane liter na 4 do 5 vin. Muskatin se pošilja vsak dan po pošti in železnici po povzetju. Muskatin se dobi samo v glavni zalogi Ivan Andraschitz v Mariboru, Koroška ulica. 2685 ijaške klobuke, čepice, kravate, raznovrstno perilo, toaletne potrebščine i. t. d. zzzz: priporoča izzzz lil« idna trgovina za gospode in dečke J. KETTE, Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3. obsega v vodi topljivo fosforjevo kislino! najučinkovitejše, zato najcenejše gnojilo s toslorovo kislino Zajamčeno največji donosi na tleh vseh vrst, za vse sadežne in kulturne stroke! Zajamčeno najhitrejši učinek! Superfosfat prekaša vsako drugo gnojilo s fosforovo kislino Posebno učinkuje mešan s kalijem, amonjakom in solitrom. Dalje amonijakove, kalijeve in solitrove su-perfosfate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske družbe in drušva. Predznambe za gnojilne poiskuse prejema: Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic Praga, Prikoayl7. Strogo solidna najstarejša domaća tvrdka. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Popravila in nova dela po najnižji ceni. Edina zaloga ur z znamko 1» (C Ceniki zastonj. Ceniki zastonj. Lud. Černe, juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234 Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! „ME8TNA HRANILNICA LJUBLJANSKA" V LJUBLJANI v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tirne kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Vloženi denar obrestuje po WF* 4 % °\o brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5\ °\0 obrestim in najmanj 3\4 °\0 amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — JPosoja tudi na menice in vrednostne papirje. RE 18 7F 54 RD 33 62 54 Pri pesniku futuristu. Interview. J. D. Malo boječe, s sklonjeno glavo sem se približeval velikemu geniju, pesniku futuristu Jakobu Marioneti, ki se je pod večer izprehajal ob morskem obrežju med cipresami in pini-jami, srkajoč vase v dolgih požirkih oni morsko - hladni zrak, ki ga prinašajo v duhomorno vroče ozračje morski vetrovi. Dolgo, že več tednov, sem skakal za pesnikom - futuristom, trdno upajoč in z iskreno gorko željo v srcu, da ujamem kak daljši interview z njim — velikim duhom, ki je raz-dražil do razkačenosti vse, prej tako mirno njegove duševne proizvode hlastajoče občinstvo. Karminskordeči žarki že zapa-dajočega solnca so božali geniju njegove črne, dolge kodre. Ob obrežno skalovje so butali v enakomernih intervalih se valeči, srebrnopeni valovi, pojoč himno večnega življenja in vabeči raztrgano človeško dušo v temnorazkošno naročje morja. Na obrežni promenadi ni bilo žive duše. Futurist-genij je samcat stopal, zibal semintja svojo sloko, dolgo postavo, tuintam vzpenjal roke, kakor bi hote! loviti mušice. Nudila se mi je tedaj najugodnejša prilika za nemoten interview. Kakšna sreča? Kakšna senzacija za revijo »Kladivo«, ko prinese prvi interview s tem velikanom duha? Parkrat sem še pokaš-lial, v grlu mi je za moment obtičalo nekaj neznosno trdega, srce mi je močnejše vtripalo, mahoma sem skoro postal pravi pravcati plašljivec in bojazljivec. »He, ljubi moj, vsaka glava ima svojo pamet. Ne bodi bojazljiva šalo-barda! Pogum! Stopi predenj!« Res. Slo je! Na nekem ovinku so se križali najini pogledi. Stopim bližje, se odkrijem in vdano priklonim, iecljajoč prve pozdravne in uvodne besede. »Se-em X. X.! In dovolite, cenjenost, da Vas nadlegujem z nekaterimi aktuelniaii yprašanji o težnjah in bodočnosti futurizma.« »Ja, ja, zakaj pa ne. Me veseli!« Futurizem je genija elektriziral, njegove obrazne mišice so migale radosti, oči so se mu svetlikale kakor mačku, ki gre ponoči na svoj pohod. Visoko je vzravnal svoje sloko telo. Jaz pa sem skromno začel z vprašanji. »Dovolite mi prvič splošno vprašanje! Vi — luturisti, resno mislite z odpravo samostalnikov, pridevnikov, gramatike in sintakse sploh v poeziji?« »Da, da. To so naše principijelne težnje. Prosim Vas. Povejte mi točno, resnično definicijo te filološke brklarije, gramatike itd.« »Odkrito. Ne morem. Nisem filolog.« »No, in pazite sedaj! Mi futuristi odločno in z vsemi sredstvi zameta-vamo samostalnike, pridevnike, sploh gramatiko- Kaj je gramatika? Gramatika je oslovski nezmisel! Gramatika skuša in hoče vkleniti plemenita poetova čuvstva v pedantična pravila. Še hujše rabeljsko dejanje opravlja poetovim mislim in idealnim inspiracijam — sintaksa.« »Toda neko urejeno harmonsko glasoslovje je pa vendar tudi vezani, poetični besedi edini temelj?« »Ne, ne, absolutno ne! Naša plemenita hrepenenja, čuvstva in nag-nenja so svobodna, porajajo se kot blisk. Kako naj torej električne utrinke naših — futuristovskih možganov vklepamo v dolgoverižne stavke? In ti stavki naj bi bili potem odmev, odsev ali zrcalo našemu pravemu razpoloženju!« »Kako pa, dovolite, izraža futu-rist v verzih svoje bliskovite misli in težnje?« »Tako,kot naravni, od kulture ne oblizani narodi. Sicer pa Vam sedaj sploh izjavim, da se jaz — futurist pricipijelno z nikomur ne spuščam v debato, zlasti ne z nasprotniki. Debata s takimi ljudmi je brezplodno zapravljanje možganske energije, ker, pomnite, gospod, futuristovi možgani so fino sestavljen, precizno delujoč stroj, katerega funkcije so podvržene trdim zakonom mehanike. In futurist naj bi svojo drago možgansko snov zapravljal v takih vsakdanjih trapnjah in malenkostih.^ »Toda javnost, publikum ima pravico izreči svobodno sodbo o Vaših idejah.« »Ha-ha-ha! Kaj Vam pravim? Publikum naj nas pusti popolnoma na miru, publikum naj gre na pokopališče svojih vsakdanjih, kramarskih poslov. Futurist želi mir, večen mir, da se njegova duša zlije v harmonsko celoto z naravo in življenjem divjakov in barbarov in da potem izliva in bruha svoje duševne afekte v svet, kakor vulkani svojo lavo. Čemu ie vzvišenemu, v sferah strasti in hrepenenj plavajočemu poetu-futuri-stu ta publikum, ta maškara, ki človeka vedno potegne nazaj v to vsak- danje špekulativsko življenje. Futurist živi življenje naravno, življenje divjih narodov, ki ne poznajo tega skrivanja svojih strasti in hrepenenj in nagnenj za različne besedne plotove. Napovedujem boj morali in splošno dobičkaželjni, no, človečnosti, če se tako izrazim. Glejte! V tem trenbtku mi je v možganih za »človečnost« šinil drug, vsebolj primeren idejni oznak, pa ti samostalniki-rablji, so mi udušili v kali to bliskovito se porajajočo idejo.« • »Vendar, oprostite, pesem ne more imeti v sebi življenske sile, duha, če je pesem — brez besedi. Sami uvidite, da je beseda oni vir.« »Bah! Cemu verižite čiste, svobodne poetove misli v suženjske okove? Vam pravim: Kratko je geslo: Proč z gramatiko in sintakso! Je naravnost zločinsko in nasilno vpregati poetova plemenita čuvstva, visoke misli, želje, krute bolečine in radosti srca v šablonske stavke.« »Vendar pomislite, futurist si ne more zagotoviti simpatij čitajočega občinstva, če...« »Poslušajte sedaj rajše nekaj mojih novejših verzov. Pazite na me, dobro glejte na moje geste, kretnje in gibanje telesa. Opazujte sploh moje duševno razpoloženje, ko Vam čitam svoje verze. Preberem vam dvoje najnovejše pesmi: Mobilizacija armade. Tra-ta-rata-tra-ra-ta-tam tamtara-tam, tam-ta-ta-tam u-u-u-h, uje-uje-uh. Pad Odrina. Bum-bum-bum rum-rum-rum pimf-pamf-pumf o-o-oh, oho-oh. Z debeloizbuljenimi očmi in z napeto začudenostjo sem zijal v velikega poeta, koncem koncev pa nisem vedel, če mu naj gromovito in bučno ploskam ali mečem ogorčenje z gnjilimi jajci — v znak priznanja in razočaranja. Ploskati me je bilo sram; gnjilih jajc pa nisem imel v žepih. Po dolgem, mučnem molku sem velikega pesnika vprašal: »Cenjenost! Kako stališče za-vzemljete nasproti občinstvu glede ploskanja, ovacij, vencev in drugih sličnih vdanostnih odlikovanj?« »Mm-ja! Odločno odklanjam ploskanje, izraz neumne hinavšči-ne. Pomnite! Futuristu pomenjajo Javorovi, srebrni in zlati venci, iskrene ovacije in gromko ploskanje občinstva — najkolosainejši fiasko.« Cenjenost! Kdaj pa je potem futurist vzhičen in vzradoščen?« »Futurist je v svojem elementu, je najsrečnejši med zemljani, kadar vidi pred seboj zbrano občinstvo in poslušalstvo — razočarano, razburkano, razjarjen in do skrajnosti razkačeno.« »Kakšno zadoščenje pa ima tedaj futurist?« »Futurist čuti v sebi mefistov-sko zadoščenje, ko vidi publiko v valovanju in razburkanju. Gnjila jajca, kamenje in polena so nam simbol najvišjega odlikovanja. Vedno sem bil v pravem svojem elementu, kadar sem dosegel s svojimi duševnimi proizvodi, da mi je občinstvo metalo jajca, kamenje in z ogorčenjem pi-skalo. Tedaj sem se kopal v valovih nebeške radosti.« Zopet sem molčal in bil sem v zadregi, ker nisem imel primernega materijah, s katerim bi bil lahko na očiten način pokazal pesniku-velika-nu svoje ogorčenje in občudovanje. Poklonil sem se mu in urnih krakov oddrčal proti uredništvu revije »Kladivo«, na pol mrmrajoč: »Hvala lepa, cenjenost, za izkazani interviev/! Gnjila jajca prihodnjič! Imam dijare!« Otroci, ki se branijo zauživati ribje olje, imajo prav posebno radi Scottovo emulzijo. Ta vzrok navaja zdravnike, da namesto navadnega ribjega olja odrejajo Scottovo emulzijo, ako je malim pacientom treba kostitvornega pomočka. Scot-tova emulzija daje vsled svojih kostitvor-nih sestavin mlademu organizmu moč. Otroci se prično pridno postavljati na noge in hitro prično veselo skakati okoli. Odločite se torej, tudi svojim bledim nežnim otrokom dajati dobro, lahko prebavno Scottovo emulzijo, ki jih pretvori v debelolične, vesele otroke. — Seveda samo Scottovo emulzijo, ne kake druge. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 60 vin. v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOW.SE, d. x o. x. na Dunaju VIL sklicevaje se na naš list enkratno vpošiljatev poizkuSnje od kake lekarne. Puchovo triliolo voz za prtljago, skoro novo, s popolnoma novimi prve vrste pnevmatikami, nanovo ponikljano, za trgovce in pe-karje prav pripravno, proda za nizko ceno 225 K Friderik Jakowitsch V Celju- 3317 i oženjem? Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Ilustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprtr 30 h). — I. Slnge. higienična manufaktura, Dunaj I. Wiesingerstr. 8 F Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein & Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo STE ARIT (obl. varovano.) 2291 Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti. Neprernočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: P. P. Vfdic & Comp., Ljubljana i Ceno češko posteljno perje. Kilo sivega puljenega K 2-— boljšega K 2-40, polbelega K 360, belega K 4-80, prima kakor puh mehkega K 6-—, veleprima K 7'20, najboljša vrsta K 8-40. Puh siv K 6"—, bel K 12-—, najfinejši prsni puh K 14'40. Od 5 tg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10-, 12—, 15—, 18-—, 21—, 200X140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21*—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3'--, 3-50, 4—, 90X70 cm a K 450, 5*50, 6-—. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10*— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko. Artur Wollner, Lobes 35 pri Plznji (Češko.) najfineie kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrsie lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado ,9Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in (asničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase Brez rizika! Na moje barmoo!\e nI carine, ker mo vse avstrijski Izdelek. Zamena dovoljena I Dobre harmonike 5 kron. St 3003/4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24X12 cm K 5—. Št 6543.a 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28X14 cm K 540. Št. 3053 4 1 0 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 26x14 cm K 640. Št. 663','4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 X15 cm K 860. Št 685/2 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28x16 cm K 9*50. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj. Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad eksportna hiša glasbil v Mostu, štev. 440 (Češko). - Glavni katalog z nad 4000 slikami se pošilja na zahtevo vsakomur zastonj ln poštnine prosto. - Zaradi opustitve hotelo „Car Austrijski u Zagrebu se ps*oda po izredno nizki ceni trsa hotelska oprava in sicer od 55 sob, n. pr. pohištvo, posteljnina is porilo, prave žimnice, preproge, zastorji Itd. Vse v dobrem, zajamčeno čistem stanju Pismena vprašanja na Tobija Ro-SenbertJ, Zagreb, Vlaška ulica 69. Vprašanja zaradi ogledanja vsak dan v hotelu, soba štev. 10. 3256 •ss-tj*"* v»wi. "-trs Arena Narodnega doma. srede, 17. t. in. naprei odprto vsak dao od I. Dopoldne do 10. ure zvečer. Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi! B MISTERIOZNA AFRIKA obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor tddi predvajanje izvirnega orientalskega harema s poglavarjevim favoritom trebušno plesalko Rekio, Bent Mohamedom, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza. Ben Mohamedom, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkami ter —- evnuhom Ben Dida. ■ 3334 Vstopnina: Odrasli 50 vin. Otroci 30 vin. Ravnateljstvo: Leon Gzutzka. J L 30 J L 1IŠ1E Nagrobne križe kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje i pičo kuhati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3366 priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno VilPM Z lElHilB Jrtt". PETER i^^====== v Celju. = 2t DE Qospodinje j f Pozor !! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke LAIMSCHEINA UM ARGARINE .UNIKUM l)wnii%wm ni rastlinska margarina. IB9US8{II9v1'< se '^deluje iz najčistejše go-,,uraisvuiii vej-e obistne toišče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav. SAMO BLAIMSCHEINOV resnično edino in 99 w ™ ■ w pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. 99 itBBiiiriBIIJICf ni umeten, nego najčišči Cfi 0 cenejši od na- 0 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. 99 UNIKUM" £ izdelovanje BLAIMSCHEINA „UNIKUM" je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja/ Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje praženje . J ■"»hanje mas|en kruh samo BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in Iranko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. S1 1T^A 20 Stran 18. .SLOVENSKI NARUD", dne 20. septem^,«, l9io. 2ib stev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani :: Delniška glavnica 8,000.000 kron. 152 2. Stritarjeva ulica š Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,000.030 kron. Podružnice v Spljetu, Celovcu« Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. | Sprejema vloge na knpžise in na tekoči račun JJ 31 Oj Kupnje in prodaja srečke is vrednostne papirje I s ter pli obrestuje od dne vloge po čistih :: nfr |4 jO :: n j: vseh vrst po dnevnem kurzu. :: :: :; i •v* . Rezervni fondi S 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitalife K 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ Vsa pojasnila daje: ——^———— »- Generalno zastopstvo v LiailisBi SSU£S£S>l v Gosposki ulici štev. 12. Zavaruje coslopja in premičnine proti j., požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnejc [ Uživa najboljši sloves, koder posluje, h Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- j J nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! . V sredini zelo prometnega trga se odda trgovsk 2 vso trgovsko opravo. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". rilnl a s posrebrenim držajem iz masivne kovine; komplektno K 1*50 komad. Klinje po 20 h, tucat K 2-20. Baterija za žepno svetilko 40 in 60 h, žarnica 45 h, koraplektna žepna svetiljka od K 1*20 komad naprej do najfinejših izvršitev. Razpožiljanje kakor navadno po povzetju. Continental-Gasglfihlicht-Gesellschaft „Meteor". d. z o. z. Podmokli (Bodenbacfi) II na Češkem. 3246 j £3 iT? 57 luiliip ji 191 v Ljubljani, Komenskega ulica 4. Privatno zdravišČe za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli, taslnik in Sef-zdravnik: Ur. Fr. Gerganc. primar. L kir. odd. dež. boln oddati Pri komisiji za pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski je s sedežem v Vipavi. Letna plača znaša 600 K s pet petletnicami po 60 K in službena obleka. To mesto je začasno proti medsebojni 14 dnevni odpovedi. Prosilci naj vlože lastnoročno pisane prošnje do 1. oktobra t. 1. pri podpisanem predsedništvu. Te prošnje morajo biti opremljene z dokazili o stanu, šolski vzgoji in dosedanjem službovanju, dalje z dokazili, da niso stari še 40 let, da so zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi, telesno sposobni in neomadeževanega vedenja. P.iHiltvo Romislie za pooozdovanle Krasa v itodiii Krasil V Ljubljani, dne 17. septembra 1913. 3360 Kdor pijačo dobro si želi, Zabavo hoče prav veselo, V vrtni senci dobro jelo, Ta naj na Glince pobiti — v gostilno jri liif, l 3283 Moderna ročna dela in materijal f M. Drenik Ljubljana, Kongresni trg 7. Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. :: ■ i i w Najboljši češki oaktrpnl vir. Sžilta© 5 dlli! z brzopamiki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz Havre v Nev To Večamo vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri v 3439 oblastveno potrjena potovalna pisarna v LjuBijanl Di'OBiSiia cesta 13 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu". Vozne listke iz Amerike v staro domovino no nar-nižfi ceni. Izdam " VOfltB Hstke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila isietam brezplačno V toreš*, 23. septembra t. 1- ob 9. uri ćo-iokiđae se vrši na Rešitev! cesti št. 3.1. nadstr. (desno) prostovoljna prodaja i V „Narodni kavarni" od danes naprej vsak večer T***- fimk jam, /—s 4* dunajske elitne Damske kar.de. Vstop prost. Začetek ob S. Za obiskovalce koncerta prikladna zlasti restavracija „Zlatorog" poleg „Harođae kavarne" s s\ojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom Priporoča se slav. občinstvu ter pros' za obilen obisk Franc Kraaeš. Ceno posteljno perje! 1 kij. sivega, dobrega, puijencfja 2 K; boljšega 2'4C* K; Drima polbeleera 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinee* snežncbelega, pulienega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 2 0 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila nd 5 ksr naprei franko. Z$otG9llene dom iaprei iz gostonitega rdečega, mo-drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol nuh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zgiav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja seno povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoča se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice št. 767, Ceiko. n I G. kr. avstrijske državne železnice. zvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. maja 1913. Postaja: LJubljana iužni kolodvor. Odhod. 6"54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, irst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunai. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunai, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Pranzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krani, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6- 3B zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj 7- 46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10'2L P° noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-25 xfutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- vlak oa Trsta, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, iz Jesenic z lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja. 8- 39 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9»52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3- 00 popoldne. Osebni iz Straže-'l oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4- 33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja. zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice I rbiža. Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9- oo zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja,. Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). po noči. Osebni vlak iz Straže-i o-pfic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: Ljubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7-15, (11-oo ob nedeljah in praznikih). Prinosi iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, (10-30 ob nedeljah ir. praznikih). G.kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. F. P. Vldic & Kontp., LJubljana z tovarna zarezanih strešnikov s ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani akri s poševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. t/t 4 93 02 40