St. 6. V Gorici, v cetvrtek 6. februvarja 187.3. Te6aj JII. s polto prejemana ali v Gorici na dom ¦ ---¦ ^^^^ ' ¦ • * 0Z,»n,Wl8« 1W.» ¦**»*»• poliljana ii dmhlmike polit. ^^^H^^ , ^^^B^ ^^H^^^ JHft tratopn* vrsto: 1 ^^^^^^k ^^^^^^ ^^^^^^ ^B 8 8e «•** ^ *»t . ^^ ^B ^^ ^« ^F ^B ^B " » » " **¦*¦" OetvrHefca ., . . . . ^^^^ M - H H M MM Vse ...... f. 4.50 ^^^^^^^L ^^H ^^1 ^H M^R ^^A NwoCnina in dopiei nav se blagft- Polled .....,.2.30 wmm • ^^^A ^H ^H |H ¦¦ ^V ¦¦ yoljno po&iljajo uredmku; T^«0r;M^>. ^tvrtleta 1 °0 ^B ^^B ^H ^H ^1 ^1 ^V ^B fcnctt » 6torie», Con. del Crista 186 bllzo Posaniezno Stevilke ?c dobivajo po 10 ^^^k j^^m w^^^^^^^M ^^L. .^^P ^^^^^^^^Hl mstvo. — Kokopiai se ne vraSajo; dopisi soldov t 'Gorici pri Paternolliju in So- ^^^^^^^^^m ¦^^^Hl^^^V ^^^^^^^^V ^^HHHi^^A 8e blagovoljno frankniejo. i- ftebd- harjn; v Trsta v tobakarnicab. „Via del ^^^^^^^^w ^^^^^^^^F ^^^^^H^F^ ^^V ^HH cem in drugim neprerooinim ee narocuina Belvedere 179" in „Via della caseraa 60". ^W^^ ^^¦¦^^ ^HP^^ HV hH ani4&, ako so oglose pri uredniitvu, Glasilo slovenskega politiCnega clruStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Se enkrat direktne volitve. Po cell Avstriji se razlega le en klic; vsa cis-Lijtansku, polovicu nase driavo y> na nog&b, povsod se pise in govori a direk'nib volitvah. Va&ndovuio scdanje ustavo in na^ega sedanjega poltidnega pqto&uja, ket* tukaj no gru zato, da bi bo res kaj novcga zidalo, in sicer kaj tacega, da bi bilo m korist ljudstvu, umpak tukaj gre m kr-paujo tistega /idalisihi, katuro mo postHvdt iu tcmelj pre/i:ftj)ja, oktrojiranja in enobtranske pHvilnosti nekteri drzavmki starega birokratidnega injiin piirojenega i mSko-naflvJuiiaiskfga dulu?, iu k^tero zidalisce j<3 I st;iijhci pied skotskimi vratami podobuo v tvni, da je obnje na zunaj olsp no, ziotraj pa 6rvi»?o. Ko je bila Avstrija leta lb59. ponesredni itabjan-ski vujski potiudena in brezkreditna, je v merodajnth krogih prodrlo preprid.tnj'% da U po udelo&tvi ljudstva pri vladanju je mogoce doma in zuuaj piidobiti Av-strijt zopet nekoliko zaupanja iu pvivabiii tuji kapitul v obubozano drzavo; pa vendar je bilo ieLavno odlo/.iti pr.ijubljen ab30]utizem in temu boju niej neobhotluo potrebo kredita, pa konservativnira ^utom nasih drzuv-nikor imamo pripisovati za poredoma ozji driavni zbor, oktobersko diplomo in kmalo za njo februvarskt patent, kajti v«e te ust&ve kazejo, da ae je hotelo z euo roko nekaj datf, z drugo roko pa nazaj jemati. Obe oraenjeni nstavi ste pomuolili stare drzavne arbive, zato pa imate samo ie zgodovinsko vrednost. Ne govonmo vec o njib po pregovoru: „de movtuis nil nisi bene-, ampak naj tukaj omenimos kakoao avstrij- ski natodi uavdnSeao pozdravljuli tigovca Maagorja, ko je v ozjetn dri. ^boru prvi(5 izrekel besedo ^ustava1* | in kako mu je bdo hvale?.no ljudstvo za eno besedo, katera se je pozneje pokaxala juko nevnina in publa. Dokaz temu je pod iirmo MScbmorli»g in driigt** vpe-Ijana ,2e-biti»u8tavaa kutera se ssadriU proti pravi ustavi, kakor cikorija proti pravi arabski kavi, v po decemborskih zakonib pobo)j§atu in pomuo&eni izdavi; ta zdaj tnko inietiovaua decemberska ustavajeiavrsten proizvod tako zvano mlado-birokratiine, zdaj iwtavo-verne Btra»kt«, katura je zmerom na to delala, da ob-di2i sukno in skarje v svojib rokeh, dasiravno se jtt pompozno na videz oboje Ijudttvu isrodilo. NaSi us-tavoverni fantje namrefi razamejo copurnijo, da kroglo tuko medejo, da zmerom zopet pada v njib roke, Io v rcsnici delo hvah svojega mojdui, kajti njdi namen; spraviti v razne zastopo po mogoMi mnogo odvisnib ljudij in a temi h drugimi po mustnih konciisiijidi itd. pridobljentmi povaod prisvojiti si parlumentarnu vefiino — ta nameu w dosegli, Ponavljalo *e je v Avstnji skuSunje naSog* izv«h» iSatja, Pekleiiskt dab mu je rekul: R0e padei pred menoj na k^ieua m me moliS, Ti dam vse - kar vuliy!* (pri uas vso dt^ivo.) In nuSi gosp>l-je ustavoverct mj*o «ca8:i Jzatntidili, ampak mobli so Licifu'r-Sch'merlinga in njegove nadednike; mi* Ijoni, kateri so Bpravili < na suho uekteri poslanci in borzijanct nam prxMJo, d^je Lucifer tlrzul svojo be«dd<>. Sed nomina &uat odiosa. Kako bi ae bila vvedla voja§lca postava, pjniSanje obrestij dr2. dolg«, in mnogo drnzih postav, 6e ne bi se bilo o/.iralo n\ privatne interese voditeljfv nt*ke stranke in njih pri-vrzeneev. Idiya je bila po hudicevo pametna,' posebno n»-sproti ljudstvu, ki nij imulo se pravega raznma za svo-bntlo in utitivnost; a nova nij bila. P.iteat zi iziajd-bo ta ideja ts^e pivbi isanemu francoskemn kralju Lotus Philippe, kateri je hottl vklj'jb svojenvi nn vide/.-Uberdlizmn in proti uaradbi wCharte", (francoske u«-tave): da kralj samo kraljuje, pa m vla»la (Ie it»i rogue, mais ne gouverne pas) ue same usobno vladati, ampak tudi gospodariti po svoje z drSavnitn zjpoai m je razumel svojo nchambre. introuvablett (tako fran-eoski zgodovinarji imennjejo tedajsnji francoski parla LISTEK. Nektere opazke ruskega profesorja.*) Spisal prof. #• Hnuiloatn de Coourtenay. (Nadaljevunje.) IX " Tako Bern obiskai Tominf Zatomin, Oadrg, Na Ravnih, Zadlas, Kameivco, Bee, Cigim. Np. Sebh, in skoro povsod sem bii prijuzno in, vsaj na videz, popolnoma zaupljivo sprejet, ter v vseb teh kraj^h dobil sem dosta tvarioe, brez veltke tezave sa. brez posebnega nagotarjanja. Nekteri kmetje so nze poprej od meoe ve-deii iu zatorej se me oijso ni6 bali. Orugt pa so imeli zaupanje morda vs.ed tega7 da oij^em bii pri§el k njim sum, ampak v drustvu s tominsldm posestnikom Janezom CarSi-jem vnlgo Kamarjem. I)& to vendar nij moglo imett vciikega vpliva, dokazuje mej drugim ta • okoljSciua, da na pott iz Girkuega' v Podmelec me je spremljal g. Rzeii, pa tern nie ma»ije sem poskastl vm popreje omenjene sitnosti; in je ceid fci mog, ki me je A\ *>. V Medtadm'em podlistku (at. J) na 2 str, 3 koloni (spal-te) v 9 in luvrsiti od zgow na nwsti: ,.kcr so pripovedovali piavljwe i X p. refii o kndicti in sploh" so mora brati: kcr so pnpovedoTal) pravljice i. fe p. ree* bndi»Ju, in da Bploh. V aadnjem pa podlistkn (&L„&) na 2 str. 3 kotenivft vreti od zgow na mesti ;,«naemo" se mora brati: ne tnienio. 11 . , -------uj—zmzzizz—.......mi 11 i„ii.....jir mmi) m tak nacin spridit!, ali korumpirati, da je nastala prekucija, katera je z voliko mitlo o&stila Fraucosko njenib smotij in v prvi vrsti njene nezveste kamore, Nasiedirik onega kralJH, preteueui mesec umrli Nap«»leon III. je le narlaljeval to, kar je prvi zacel j vkljab temu, da se je imenoval demokratifioega po ijndstvn izvoyenega cesarja, je vendar napravil iz Fran-coskega po svojih genoialib, dvornik h iu drugib pod-kupljcnih ljudij njemu sluzujodo kravico, katero je mol* zel, dokler nji prisla bozja giba in raspisila po eui tami bitki vso gajdsi gtavbo ter mojitra pokopala'v razva-linali svoj lh In kedor nij vslud koristolovja prevee oslepljen, mora videti h spoznati, da on.ik.m usrokom morajo slediti enaka dtfj>injat ali boljje receao etuke kazai. Gotovo bodo oni, ki imajo ftvojo bagatijo na cii-tern, sklicvivali /. M«:tturnichoa: nApro4 nouit le delu* ge!n (Ax numi putap I) „ Kaj ua« biiga pribodnjoit Avitrij-i!'', a ogromni veCini avstnjskih nuvodov, zves* till dr/avi in dimntiji ne more biti to vse euako; kajti fa e:m uapika veu in Avstrija jo na kraju zijajofiega brezna. Zadnji Cm je todaj, da ao dr^avui voz ktene w. nevurne na dingo u2e po tmravi predpisauo pot, In 11 zadnja uajve^a napaka, ki bi Avatnjo tirala v pognbo, ta vthk't nevaruoit nam zdaj zija nasproti — oua se lepoglasno klic.*: volilna retorma; b to voldno refoimti se ustavoverci po svojib 6asnikib avfitrijakiw narodom blinijo, da hoeejo vzeti dezeluim zborom pra* vico poliljanja poslaacev v drL. zbor in to pravico v lilieralnem ztuislu izrouiti ljudstvn. 0 ti prokleti laz"t-liberal izem 2 Resnica je sicer da volitve v de2elne zbore nij«o zni' rum izraz mnenj t veSine ljudstva in da nekateri pod.nci po iadmh potih dospejo v dei. zborj res je, da pri ozjili volitvah dez. zbora v deL. odbor ia v dr-zaviii thn- vedkrat previalajo osobne koristi in da je marlj voat Kitrsikdte.e^i posUviua poor, dokler ostanej) volilni rcdi tst; in' mer tudi Frezira cestokrat sklepe dezeluih zborov, , kakor soje.dozjlaj skoro'zmerom godilo; a v taki " zbornici bi morali aedeti- taki poslanci, kateri 4jnajo kakor angleski „comoners* (ijudski zastopniK) J»o2-nost, r<*sno vdljo id so tako neodvisni, da minwom lehko S§be* pokazejo fa jih silijo, da odstopijo, dejie uzivajo vee zanpanja Ijndstva, ali, kar bi iniel© eliwco .vbit:,*vecine poslancev v parlamentu. A v AvstrSiie 60 zmerom godi oasprotao; kajti Seravno ustavoverta .&tejejo sedaoje miaisterstvo Tc svoji stranki, to veiraMr. nasfliministrovneraoti svojo voljo lzpeljati proti gfeso^ voia'sYOJe lastne atranke a pomocjo svojih nnaprotet^ j .Kpv, kaKor se. Je t.o* «a prifeko lani v delegatfljah ? 1 ftlti zgodilo. •'. • f • Nu $ to pa je morald tako priti in so bo pri na|| Se -ponavljaK i*o se pomisli, da jo pri prenizki stopnji* omike vath avstrijskih narodov uze v navndnih okolsi-nah zagotovljeno lepo stevilo aedczev v vsakera za-stopu uradnikom ta drogira odvisnim* osobam, katero Stevilo se pr*v lehko po nenaravui prcvaznosti nrad-rwait* in peozrjonistva t nekterih voiiln.h ra/redih in po prav ocitnera pritisku pri volitvah po marsikaterem uratlnikii na lastno ali pa na korist svojeg.i predpos-tavljenega na tak nacin pomnozi, da zamore vsako '*troiste'r8tv& raeumti na prat lepo Stevilo njeinu po-kofflin glasov, ker je oponiranje takih poslanccv, ka-terih osoda je ˇ rokah muristrov, ravno tako uemogo-*ce, kakor je nemogoca osobna svol»oda broz neodvis-tfonti. '• __________ (Konee prib.) Dopisi. .. V Qorioi 4. februvarja* [Izv. dop.] Kakor smo nze 0 svojem. casa porocaji, je lani dezelni odbor trzaski impel pravdq pri drzavni sodntji na Dunaji • proti do-zelain kranjski, goriski in iatrski za pov; acilo zastalih strbajfoY za prihraojenje najdencev in porodnic v taro-kajSbji porbdniSnici od Ieta 1853..do 1. jubja 1868., o'iiroraa do t, januvarja 1865,, ko so obvelj.ile dotidne driavtie posiave, katere dolo5ujejo, kako se imajo taki Stroski pk.Seyati. Vsi trne toieni de?.elni odbori so Sebili po svojib zastopnikih v konferenci G. maja 1. 1. X Gorici dogQTorili, kako se bodo v tej pravdi branili pgromnih brcinen katera so zugala napovedane pravde naloiiti dotilSoim de^elnira zalogom. Nasi dezeli je predlo za sknpaj .38.124 gold. 4 kr., kranjski za 337.211 gld.. 72 kr. in istrski za 55.577 gl. 77 kr. [' "JKoQ&\e obravnave so. se vrsile 29. in 30. jana-Varja t. 1. prsfd dr^avno sodoijo na Danaji. Trst je bil zastopan po danajskem advokatu dr. Grundu, Go-rida po dr. Pajerju, Krabjsko po dr. Gosti in Istra pq nobenem, ker se je lehko zanasala, da bo pravda dobljena tadi za-njo, ako zmagati uni dve tozeni dezeli. '- ;" V pondeljek 3. t. in. se jc razglasila razsodba in ch&elneran odbOra goriSkemu je dosel §e tisti dan ta-le telegram: ^Vsled izvrstne brambe dr. Pajerju je dr-zavna sodnija po danes razglasetii razso'dbi 0 d v r g 1 a tozbo trSaskega inesta proti goriskemu dezehiemu od-. bora ^astran 38.000 gld.a Dosledno sta moral* zmagati tadi kranjski in istrski odbor v tej zanimivi pravdi, ker jima je slo za enake X. Se popreje, ko sem se bil .peljal v Tnmin, sem obiskal Kanai, ter sem bil pravprijazno sprejet od ta-niosajega- pevskega druStva. Tako tadi, k*> sem sel ftizfcj -jz Tomina v GoriCoV sent se zAstavil v Ksnaia celi dan,.- pa od mestnega dijalekta sem le malo iz-T^del^akoravno se ¦ he morem ne zahvaliti mezoarju fi Sforske; Janezu Brfota vulgo Siglonu, ki mi je rad ^omagal'Y.mojem opravilo. ¦' Zftnimiva za mene je bila oovica, da, ko sem se peljal iz Kanala v Totnin, so nekteri Kanalci govorili, da sem- rnski agent -' asnjmaJSter*/ in da sem bil sel y Tomin z naraenom, osnovati y tern kraji rnsko »ol&j menda rusko univerzo. Iz tega se razvi^i^da Tbmitf mora.imeti poseben kaltnrni pbmeiu ker za to, da bi- i>snoYa!a rnsfca vlada s^lsko propagando mej aystrijanskimt ^loveiici, si nij izbraia Ljubljana alipa'vsaj Gofice, anipak namrec Tomin. Tadi se" if tega- raZYidi, da se nekterim pohtikarjem dozdeYa, da- vsaka tuja vlada smo ravbati z avstrijan-skimi dezeiami. kakor ze svojim lastoim biagom. ¦' V. ' XI: . Da. bi eH malo potolaiil omikane. Ajdovce in drnge goapqde na dezeli, razzaljeae stem, da sem popisalgolo resnico brez. nobenega olepSanja, omenim sedaj nekte-raMnnenja od moje osebe, r katera so se rodda aU y sami Gorici ali pa vsaj'bliza tega. znamemtega inesta. . Svojim obnaSanjem r oeki gospodskt bi§i zasluiil sem ai. padevek*Bmedwda^ ^8us je lnedYedl* - taW tt» razaodile omikane gospodic'ue —., :n sicer.ne z&voljo tega, da bi bil z njimi surov in grobijansk/ ampak Vceraj§aji vladni list tezaski ,1**0. T.° nxpnub-. Ija vazQi'sa vprasanja, katera imajo se priti letos y drzavnih iboraicab na Danaji na vrsto. Mej drngimi poudarja tn^i zeleznicua vprasanja in sicer opazuje, da hoc* vlada najpreje stareje nacrte dognati in one, kateri 8ojhj"I|0q na srcu. Posebifo flg^W se izrazuje o predeMi dV% kaatera bi v ^ * **||||2 P° "^ krajsi pbti pasredovala obcef^nje mej ^ib koii-stanskun jezerom in bi najb^s Iiasaila avpij'ikim tr-govskmi in strategicaim iaWsressora. Kaafc^r se more iz onega sestavka posneti, fe trdna vladfttk Volja, da se pred vsemi drugtmi zelezfiifiiiJmi vpra§a>Vp, v drzav-nem zbora re§i ono zastran ^redelske ir^^lTudi drnge uradne in polnuradne novine, meju njnm glasovita „N, F. Presse" priobcajejo sem ter tija p*e%j »SW&g drobtnini o predeUki Jeleznici. Letos *fi liikoli! S koucera tek. lota preteCe osodepolui bbrol, pogojet |nej dridvo in doticnim drnStvom, po katerem pade WrazruSljivi monopol v roke jufcne zelezoire. Preteklo saboto smo plesali goriski ndado- in sta-roturki roir«ivni pies v naSi citalr.ici. Veselica je bila s jajna in jasen dokaz, kako se ne sniemo repiti vsaj v AOcrjaln**m 2ivenji ne, ako hotfemo Slofenci v prijazrt Gorici pnijetno z veti. Iz Tomina 29. Jan. [Izv. dop.] Veselica, katera je bila napravila takaj§nja ditalnica v pondeljek 27. t.in., bila je prav Sivalina, kajti ndele^ilo se je razen do-ma&b dragih prijateljov fiitalnice tadi nekaj zananjih destitdi gostov. Beseda se ja izvrsevala po sledeeem programn: 1. MSta cntis* Jenkov zbor. 2. Predsed-nikov govor. (Govoril je o I2!etni delalncsti tominske cjtaliiice) 3. Cetverospev nCeski spevtt. 4. „Tur-jaskaKozamundawpo PreSirnu, deklamovaia je gospica Marijeka Winkter-jeva. 4. „Moj gradii", samospev po Hasliager-ju pevat je in spremljal na gla-sovirju gosp. Fajgl. 6. „Vredno»t ien* po Scbil-lerju poslovenil Koseski, deklamovaia je gospica Ama-I.ja Jug-ova. 7. „Kdo je mar" po Ip.;vcu, zbor. Bodisi slavni pevei, bodisi go*pod govormk, k»kor tudi uie znane gospice deklamovalke, vsi so svojo na-logo izvrstoo vrs«li; ali priznati mo-amo, da je vseb srdkan srpili le tol-ko. da „tukaji»nje zeaske so krave.* Drugi pa si zasto^i't to stvar en malo drugace, ter so i^mislili za mene prav primerea in bistroum- n pridevek „il protettore delle vacelie.* Ali nij res, da eno in drugo dokazuje le visoko razvitj** uma in pameti ? *) Kakor v druzih krajdi, tako sem twdi v Solk^na dobii nekoliko. pripovedovalcev, da bi iz njih ust zaptsa-val tvarmo za kuraktei'istiko solkanskega dijalekta. Nekterim Solkane'era to nij bilo prav ter so se pri-zadevali ovirati me, kblikor le mogoce, in nanirec na ta nacin, da so zafeli zabavljati nad nekteri in 1 izraej pripovedovalcev, smejati se jim, nazivati jth rprusar*. ceS da sluzijo pruskemu (?) Spijonu, i.t.d. Pa kaj Solkan? Stj tudt v imeoitnem mestu Gorici je jako malo ljudij, kateri so v statin razumeti pravi namen mojih potovanij, se ve da vsled tega, ker skoro noben nij sl&al nid podobnega od svojih spred-nikov. Skoro nobeden nij slisal, da bi kelo hotel po-znati in popisati neko rec, na primer dijalekte, le zarad tega, da hi jo poznal. Skoro nobeden nij slisal, da bi kakosna vlada tro§ila detiar na podubtie stvari. Skoro nobeden nij shsai, da je, na primer, dunajska nego stvar samo treba si predociti i osoboosti popolnoma prezreti. Glede na to tedaj i ker se nijsetn hotel udati tujcu, kakor drugi, i dalje spievidel, dane spravim vecioe svojih tovaruiov s krive poti na pravo, — jum obesil u2e 22. aAgusta 187*3., obcinsko olbor-niStvo — na klin. GotoVo bode glede na razmere vsak moje posto-panje odobrrl; kajti uze takrat sem slutil, kaj' narae-ravajo komenski ocetje; i nijsem se vara). Kovali so tozbe; a nijso jim nikakor v cast; dokazala se je njih netemeijitost. Dobili to, kar so iskab, - dolge nosove! Pri. ehem neke trojice, katera je imela v onih totbtih. glayne rolo, se zbirajo nservilistiu pred vsako sejo, da pokrkaj) mao v ... Pa saj se ve, kam. To se godi tudi po sejab, ker se dotcniki pri takem bia-tovskem (QJujedanji uzejajo! Kiiceni jim prijateljiski: psmr! r Kajti ljudstvo misli, da se to godi za nje-%m^m iiulje! Opozorujem Vasiiz drugega uzroka; dob 10 vest', kaj se cloveku lahko prigodi, kodar je v gorenjem nadstropji stvar malo v neredu; pazite torej, da se Yam nepripeti, kakor ouimadvemi, katera sta pri neki priloznosti pete odaesla z besedawi: nBeZiva, noter je btric"! 1 „outer* so bill mozaki — poStenjaki; zna-menje tedaj, da sta bila moLaki cez merp vesela! Si-cer pa se znata dotiLnka javiti, in ako bi se to zgo-ddo, naj izvolita 1 pristaviti, kedo je bd oru ttbericA. Olijavijam to iz gole ljubezni, zelrc, da bi objava dober sad obrodila! J. K. Iz Ljubljana 24. Jan. [Izv. dop.] Da ne bodo a teboj, draga nSocV, nezadovbljni ljudje tt oditali, da si prelokalna, namenil sem se/ ti iz srediSca Slovenije sem ter tija porocati kake zanimive vesti. Moj namen nij, da bi si a tern kako castno mesto na dasnikarskem polji iskal, voddo pri mojih dopiaih bo-de: milim mi Priinorcem naznatijiti, ka) raemjo 0 njth sosedni jim Kranjc;, kake prednosti ima kranjsko ljudstvo pred primorskim i na kakem polji narodnega izobrazevanja so bo'ja napredov-ali Priinorci od Kranj-cev. Naloga sama na sebi mi bo se precej teiavua, ali tvarina mi gotovo ne bo ppsla, posebno pa zdaj, ko se v vsakem malem koti$a polittkuje. Za danes pa naj zadostuje, eeopowenim le nekatere zanimivosti, ki jo sem doiivel v tern kratketn t-asu mojega bivanja v Ljtibljaui. Bil sem nitnuec u^e pri dveh gledaliScnib predstavah alovenskili, V tej zadevi morem uLe zelo zadovoljen povedati, da je slovensfec dramatiL'oo drustvo vsega spoStovanja ia vse hvale vredno. Saj vendar zagleda clovek na odru igralqe inoci, ki so sposobne za gledalt^ca v vsakem mestu. 0 g. Nolli-ju je vsaka beseda bez pbtrebe,. ravno tako.o gospe Odijevi Kar pa g. Kaje zelj-a zadevlja, no ta je pa res komik, da ma ga d dec okrog nij para, Rivuo tako izvrsevajo tuli: dni,jje igrklne nyigi svoje naioge na obcito zadbvofjuost. Gjspa Valenta-Brusova dopala se svojim priljubljenim vedenjem, gospodichia Jamnikova j« mi olru lepa pnkazen, gospodiciua Podkrajsekova se pa prikapi op iz^val-cu se svojo railo izreko. Tudi gospod Koceii je svojim, nalogam navailno ko^, ravno tako je njegova izreka kaj lehko ntnevha; tie pa pii druzdi gospo'dib tako. Njjhova hitra, costokrat neumevna izreka ne uzrodi nic kaj dobrega vtisa na poslusalca. *) G. profesor nam ne bode zamoril, co k tej iijavi tadi mi svojo, opomeniiao. Nam se zdi, d» g. profesor nedolzno §a- 16 pretDftlo loci od resnobnega izreka tdko, da kak dovtip ali kako satirifiDo opatlco za resnico jemlje m po tem naopacno » akltpaisodL .¦ r xiRED; akademija znanstev poslala 1. 1852 na stroske. avr strijanslco vlade znamemtega nemskega jezikoslovca in tacus profesorja pragske uniyerze, Augusta Scbleicher-ja v izhoduo Pruaijo, d^ bi tain izstudiral na mesti litav-ski jezik. Skoro nobeden uij sliSal o raznih druzib ncenih in nnenth exp^dicijab, ki so sli v razne kraje pozemlju na stroske te ali one vlade, da bi v tth krajih iztsko-vali in popisavali ali prirodo ali pa ljudi, posebno v jezi-kuslovuem in narodop:snem (ethnograficinem) obziru.vo) Tako tudi nijso po lobu e baze goriski gbapodje v stanu razumvti, kaj j z prav za prav hodem, ter so si v samem zacetku mojega ta prebivaoja tzmishli, da moram biti spijon, m sicer naj brie pruski §pijon. To pa, kar sem pravil, da sem profesor iz Uusije i. t. p. se jo, po mnpnji toh gospodov, govorilo le ualaSc, da bi na ta nacm prikrd pravi namen mojega rogo-vHjeuja. Bavno tako da bi prikril moj rcsnicin zuacaj, so me b.li dali Prusi nciti popreje poljsko in rnsko ter so mr priskrbeli rusks pas; kajti povsod je zuana prebrisanost in dovrseuost pruskega ipijon-stva. Stoprv v zadnjih mesecib so globokomiselni goriski pohtikarji me naredilt raskega spijona.. To mnenje je tzrazeno mej drugim v onem gonskem dopisu „Triester Zettang", kder se govori 0 ruskib vohunih (russiscbe npaber) (N. 287 I. 1872). Vem tudi iz gotovega^ yira^. da so celo doticae oblastije blagovolile zrtovati ineni svojo posebno pazljivost in se skrbuo bvigati za mojo osebo. *¦) Se ve, ds» vsetovelja o Neslovencih, ki prebivajo^ t Gorici, kajti to mora nceni g. profetor priznati, da smo ga tukajsnji Slovenci s velikim veseljem Bprejeliin gav njegovem znanstvenem pocetju drage volje in sxeno radi podpirali. . URBD. .. ,J_______L~-J.......... I I, III l_ I , I Neki gospod mi je rekel da mi je izreka zatega-del kedaj 6udna i neumevna, ker nijsera se privajen J ljubljanskemu dijilektu. Jaz pa monim, da* tu njegov izgovor nij kaj nierodajen, kajti na javntra s'or. odnr, S3 i»e sine -uikakjr upetrebljati samo kaketun k aju po? sebna izrek* (razen ea naloga tako Zihteva); tarn naj se govori pravdno, razlocno i osiro naj se rabijo go-vorila, to je moje mnenje, Sicer pa ostanejo pri vsem I tent nek-iteri gospod jo vendar izvrstni igralci, koje naj J bag Se m.uogo let pozivi. na east ljubljauskeniu draina-tiSuemu druStvu.. I S KoroSkega 26. Jan. [Izv. dop.] Ker nieuim, da je dobro,ako Primorci inposebno goriSki Slovenci tudi tu in turn kaj pozvedo iz Gorotatia, ko se sedaj oni posebno tudi zaradi tega za KoroSko brigati morajo, k»r so njib sinovi vecidel pri tako imdnovati?mu ko* roSkemu polku afaroiSid, hocein danes nekaj o tuk»y5-njdt ooricak pisati. I V tern, ko imate Vi na GoriSkem pri letoSoji zimi nze prve pricetke spomladi, nas je na novic zo-pet snezena odeja pokrila. Kakor se tukaj sploh trdi, hoco Se ie sedaj prava zima priceti. Ako se to ares-.nidi, tnj ravuo posebne zulosti po dezeli, boje se pa dc5elaoi in to posebno v zdjski doltni, da bi potem 2 >pet kaka povodeuj nastabi. Uze prva povodenj je stra&ne uasledke iroela. Alcravno se po celej defceli denar nabira z-i oskodovane, vendar nobedeu do do* brega zaceliti ne more groznih ran, katera je velikau-ska, nesrecenosna povodeuj usekala posebno gornjt Korogki od Ifeljaka naprej. Kar se tide koroSkogi polka, je zdaj vpeljan tudi slorenaki jezik kot regimental, ker se je oditrio doka-z.tlo, dajevec nogo20ods«ojkov§lovencev prinjem. Pri* celi so se uze posamezur* eastntkt uc-.ti 'slovenski jezik. V Celovcu j«h uek.Ia 'poducuje po celem Primorji slavno-znani Solkanec, slovefii piaatelj na vojaskem polju, go-apod stotnik A. Komelj, katerega zaiuore v resnici vsak So'.kanec s posebnim ponosoin svojega imenovati. Ta ccstoti mozak nam mj bode vzgled. Mtmo t'ga, da on. zelo oatancno spolunje vojasko dotZuosti, da eez vse ravuo svoj stao Ijubi in mu vsestrnnsko cast dela, trudi, se tudi dufievno poiuoSi naSemu uaro-da po vojaSkih spisih v doiiucem jez ka. Ih se tako lepo vedenje povsod cisla, dokaz nam ho I pohvalna pisaia, ki jib je dubil in jih se dobiva od najvisjih osob. Slovenci smo gotovo tudi v tem amis hi velik korak stonli, ker se je iih§ materai jezik vendar la po budi borbi pripozhal k,»t drngi regimentni jezik. Vsaki dastoik, ki sluzbuje pri takem polku in ne in >re dokaznti, d\ je ztnozen slovenskega jezika. se uekda preide pri doti6nem avanziranju. Gotovo bode tudi prostak rajgi s!u2.1t ako vidi, dx a& ciali njegov jezik, da ga govore castmki, da dobiva foduk v njemu oajbolj priljubljenetn dom»3em jeziku. To vie jtt )e v naprsdek in kurist nasega vojastva. Da smo to dosegli, smo veseli in bvalezni ali >.a-lilo bi natf, ko b* nam ovi biser zopet odtegurti hoteli. Sri3i se uami-ed ta in tarn, da meuijo nekteri mero-dajoi gospodje dokazati, da nij ve6 20% temuc le ka-kih 17%. Ako se jim to posredi, hoiejo potetn zopet odvre&i aioveuski jezik, ker, kakor pravijo, vsak Slove-nee in posebno bistri Gorieani razumejo nem§k> in se jeziku privatMo, ee so le nekaj tednov pri voj«kib. lies je to, da se Sloveuec bitro navadi druge ji'zike in da skoraj vedidelj, ako se jo izSolal boljse govori nem§ki hego Nemsko-avstrijanec, ali to ae nij dokaz, da se j naj rrxtiiBt z matenum jozikora kakor s kravami. j Beseda govorjena po domace, se bolj ukoreniui v vo-jakovib prssb, nego v tojem jeziko. Bati se pa v tem j trenntku §i» eiij treba takega manevr.i, ker bi bilo go- j tovo uemogofie dokazati. da oij najmanje 20% sloven- j skih. To bi se le tudas moglo, ee bi se lo&la uft§a podnarecja in bi se eden pripisa! k ^torainskemu* je- i Zfku, drugi k „vipav$keinu% tretji k ^windisch* itd. Sadaj se nektj. Kako j«j veudar to, da se vi na Goriskcm ne skjpite, da bi si napruvili Saatne doniace zaloznice in posojdnice? S»j vendor vedno eujete, ka-ko so se pridele na§e posojUnice na Koroskem, katerim se hoce s casom se marsikatera sestnca priJruiiti. Pri x'm je to se bolj lehko, nogo na Koroskem. Na delo tornj, saj so to prava stebri ohranitve na5e nnrodnosti. Delovaoje uij kaj posebno skuos?avott in zapleteno, da je le pri vsakem takein zavodu eden v takih zadevab izveden moz in drugi „bistre glave* in vse ide. Ako hocete po d^z«li, kicr nameravate kako zaloznico in posojilnico ustanovit;, kij bolj natanea.'g* ob osnovi po-zvediti, obinite se do olbor.t st. Jdkop^ke (zgoruji Roi] ali pa Bistriske (v zdjski doliat) poaojilnice, ki vam bode gotovo s potrebnim podukom radottno pos-tregel.*) ___________ «z Pra^e 22. jan. [Izv. dop.] (V-r) Po nekolikem pScivanji v javni iiiuodui politiki se na C'eskem mej *) Kakor vara mora biti po „Soci" znano, poskusila se jo tajka zalozna za Gorisko in bilo so glavne tocke pravil natisnene tudi v ,.So$i"list 1.2. 1872. Vse je uSe pripravljeno bilo ia osnoval bo je tudi osnovalni koraite; a nekteri gospodjesotegA mnenja, da poca-kamo, doklcr ne bo potrjena „obcna banka Ijubtjanaka/* katera bo ^^Jr^lSsy-B^J^fe^saWM.wujB^atU kerJ)o-|»od.-takim po-kroviteljBtvom rec uspoSneja in z veffilm zaupanjaai' sprejetav - URED. ljndstvom novo 2ivabno 2ivenje pricinja. Temu se nij ^u;- j diti, ali posebnib uzrokov v narodn samem iskati; enp I je Jew narod sili, d* se vnovi5 poh^sti vseh postavnih j sredstev, ter se ohrabri do gotove, ceravno §3* morebiti daljne zniage: boj zoper neposredoje volitve v drzavoi zbor. Nekolk • dunijskih in njim sorodnib neniskih 1 sirokousti^«.v jo uz« dolgo pvipravljalo kosilce, kater^ j bode ravuo (e dni pMstaviti pred neoemSke avstrijske narode, k"t vedoo in najslajso jed. Tolik<», prednp povem, k iko se na C ^lwm celo ljudstvo pripravlja na ta veliknnaki obod. J«>dva je toden, kar so se najT odlicuiji in zauesljivs zastopniki geskega naroda zbrali v posvef, kiko bi sVuprli nameram ceatralizujofiih us* tavovercev. Jedernate in kratke so besede, na katerin podlagi so mozje zakljnedi svoj svet: Nj. Vebianstvo kot cesar in kralj avstrij^kib narodov se prosi. da odstrani Ijudi od mtrodajnega in vodedega svojega predstola, ki so id sarno eneg« narola, a celo same nekaterib pristrancev zastopniki in odvetniki, ter da si pozove pr&vicne moLe i» zastopnike vseh narodov v svoj svet, ako co, da se ohrani in ne oskruni sveto staro pravo! Poglejmo, kako se coeki oavod proti tej izjavi dr2i. Od vseb stranij C'eske b6 javljajo pristopi k za-kljudku y prosnji na cesarja, a pravo navduSenje se vuli stoprv v glavnem mestn v Pmgi, kot naravnem sredisd, Tu ima skoro vsaka nlica svojo, nala&e zato nstanovljeno pisarnico, kder se meScam ogla^ajo ter j priznavajo vazoost peticije na cesurja upravljene, z druge strani pa protedi moment nemskib nakan naj-odlo^nije obsodujejo. Uco<5a so raladei na visokib solah vsak dan v poslopje svojega drudtva: akademicky spo-lek, podpisujajo priznavanje na omenjeao peticijo. Prcko 1300 visokoSolcev prazkh bode ocitno izreklo zauiclji-vost podvzetja sedanjib vodnikov nasega cesarstva. To samo na sebi za sedaj nijma nobene vazne pomene; ali, ce se poraisli, da je bas mej terai bodede srede in uesrece narodove treba iskati, mi nobeden sprevideu clovek. vazaosti teb pod pi so v ne more opovekati. Vprasa se: kako dolgo pojde se tako? Mora, s katoro nam vedno morijo, se mora eukratjzpraznitii Kitj pa pri nae doma? Citul sem danes telegram v nPolitiki", da opouiinja i »Slov. Narodu na alicuo delo Slovcnce, kar po^injajo Cebi! proti volitvsm. To je hvalevrodno, lepo; da bi le Slovonci re* tuko mo-2ato stopili nit noge, kekor Cehi. Politicni pregled. V drzavueui zboru se zdaj pretresuje poslava zaradi zvi^anja pla(a nizjim in visokim uradnikom; najnizji uradniki dobe po vladnem nacrtu 500, 600, 700 gld. letne stalne pla^c ia poboljska po 100, I 150 do 200 gld., y boljsi primeri se bodo porastla j placa visjim uradnikom; le na prefesorjc se nij mislilo, suplent bo moral se zinerom za letnih 480 gold, mladiuo poduwvati ter se pripravljati za va^ni poklic in profesor bo u^e blizo penzije, kadar dobi 2000 gld. letue pla5e; do tiste dobe pa bo moral gledati, kako bo shajal % rodbino, in vendar se mora profesor najyei5. uCiti in ima prvi poklic v ci-I vihzirani driari. Kako se bo z veseljem poprijel svojega poklica, 6e vidi, da clovek, ki si je malo glavo belil z nenjem poprej do boljSega stanja do-spe\ nego on. Nasledek bo, da se bo zmanjsalo Stevilo pravib profesorjev in da to zmerom treba na-domestiti protesorska mesta z niClami, kakor se to dozdaj godi. Koliko koristi bode za na-predek iz tacega pofienjenfa, si lehko vsakdo misli. Mi smo sicer zato, da se nizjim uradnikom zboljsajo | place, a naj se vse ne nakupici samo visokim zve- I rinam, kakor navadno, in naj se v prvi vrsti misli | na oinikovaice narodov. | Tudi je pri^la pred dr2. zbor osnova postave zarad eksekntivnega pridrika place delalcem;- sklepa se nij bilo o tem; a na vsak nacin bi moralo ve-stnof in modro zakonodavstvo to eksekucyo hko | omejiti, da se ubozega delalca ne izda odrtniku, j I ampak da se mu lehko ustavi samo tisti del plafie, j I katero nij njemu in druzroi neobhodno potrebon za IznreS. I Na<5rt postave o volilni reformi se je nekda i j predMii Cesarju v potrditev in slisi se, da bo Cesar uajbrze dovolil, da se ta postava predio^i drz. | Izboru §e v tej seriji, saj oficijozni listi to trdijo in ! rse vesele'. Da bi ministerstvo vjelo Poljake, je po-klicalo na Dunaj galiskega namestnika, grofa Golu- | J chovskega, kateremu se pa menda ne bo posrecilo | J pregovoriti Poljake. Tudi ministerstvo straSi Poljake j 1 8 tem, da bo volilna refornta l)rez. njih sprejeta »&J [ za&stno veclno. Ministerstvo namreS zopet ra^ni | | na poslanice ju2nih deM^ i^tere: love w ^ieile mo-| goCe nafiine. Pa dozdajse mu nij Se posMilo ulo-i viti m Baimatince. ne Istrijanov, in MaSanov, In kakor se sli§i, §e na Crneta .ne mpri ved raCuniti (da bi bilo le res); saino grof Corbnini je nekda pridobljem, gemur se ue ^udimo, key predoW po-znamo .politi6no mnenje iiasega de2. giavarjam nje* gove zvpze z ustavoverci. Nekteri ruski listi pisejo za volilao refornio, najbrie iz tistega namena, kakor se je veseli niSi ltaiijanissimi, kateri jo pozdravyajo kot en ikorak naprej proti propadu Avstrije. < ' I Na Ceskem vlada vedno sttnejSi postop*r pre-povedala. jo vse tabore in posanieznim eeskini sren* jam zuga % vojaki. Bravo! le naprej! Kinifo fo * Oesko.postalo to, kar je bilo o svojem casu riisko Poljsko pod vladanjem silovitega Berg-a, siio«atirftn narod, pomilovan po vsej civilizirani Evropi, Vpnvsanje zaTad Kive Se zmerom daje mnogo gradiva iasnikom celega sveta; BNeue freje P^se* tudi Avstryo opominja, da naj bode pripravljena 'in se ozira po zaveznikih, pa ne uajdo druzega za?w-nika nego Tnrka. Tur§ka vlada so pa neustraSljivo napravlja u fcj v Kivi, no boje5a se angleSkih 2uganj po casnikili. Ruski general Cemajev je spisal brokro, v feteti svetuje vladi, da se br^ ko br2 polasti cele srednje Azije. Morda nastano boj mej RusUo in Attglijo; a zadnja se bo refi dvakrat premislila,- ker ArtgleAi trezno racuuyo, Vojvoda Grainont So zmerom objavlja , tajne pogovore mej Avstrijo in Francosko pred ^oj/?ko X 1870. in se sklicuje celo na sprificvanje nai5ega cesarja in nadvojvodo Albrecht-a; pri tej priliki pa tudi oSteva Andrassy-ja ter ga svari, da naj ne igra se Slovani, ker Avstrija meji na ushod in raiiiistn so lo od danos do jutri. Na Francoskein ^daj Sfo-vane vse vec v poSteY jemljojo, kakor nekda], kar je dohro znatnenje. Razne vestu (Predelalm teleaalcn) pride V tej feiijji ' AV^, zbora na dnevii red in je skoro gotovo, da bo sprejeta, ker se o loski crti so govori ne. Baron Scrinci iz Trsta jo stnvil v gospodski hi§i te dni prediog. huj* nosti zarad prodelske gideznice, kateri pred'og je bit spivjet. Dez. poslanec in c. k. svetovalec, gOSp.'Antoji j Gorjnp je sestavil v imeitu dei. odoora izvrstbo bro* »ur<>, katera sebo razdelila mej i\r&. poslance, in" V kateri je tako jasno dokazal vazuost in potrebo predel* ske zeleznice za gorisko de^elo in celo drzavo, da ma I temeljttih dokazov nij mogoLe pobijati Morda prihbti* I njiL kaj o tem. I ii»opr«vek.) V61ankn predzadnjega Hsla n^ij v^ I zlato, kar se sveti" se ima glasiti 11 vrsta odzdolaj [ v tretji koloni: ^dr^avnega uepokritega dolga(bah-I kovcev) je uze sedaj Lez 400 milijonovtt, ne pa dritv-[ nega dolga je uze sedaj 400 miljqnov", ker vsega dr-j zavnega dolga je blizo 4000 radjonov. I (v»»iiuj k veliki besedi, ki jo nspravi Vipivska I fttaiuica zdruzeaa se Sokolom v ditalnifai dvoraoi dne 9. fobr. 1873. na cast Vai. Vodmkn. Prog«te: 1. I ttMili kraj", zbor, zlozil Nedved, 2. Slavaostni goVd.f. I 3. Komanca iz opere „d»8 Nachtlager von Grtinadfj*1, } Samospev za prvi tenor z glasovirom. 4. Deklamacija. I 5. ,Kdo je mar?- Velik moftki zbor se samospeviin [ glasovirom, zlozil Ipuvec. G. Igra «2upauova Micika.* Po besedi veliki pies z vojasko godbo. Odbor. (Pctlelja #a «o«»rj*) proti iirektoim volitvam katera ee podpisuje po vsem Sloveoskem, « glasi tako-lei: VaSe cca. kr. apostolsVo Veli&mBtvoi N&jrailoBijitaJBrcfcBa* I in gospod! S pravim vese^em in zivo hvaleinoBtjo so Najviftjenra prcstola zvesto ttdani avstrijski narodi spotnensko besede VaSegS c. kr. apoBtolskega Velifenstva ivAiz Narcdite mir mej wojimi I narodi! I Upali siao, da sc bode to uzviieno odlofenjo fern prfje &• polnilo, ker je Vase Velieanstvo isvolilo pozvati v evetovalstvo I naj vise krone take raoze^ katerim je bil lcpi nalog dan, poniir-; I jcnje mej narodi in dezelatni babsburgske monarhijo doB&ci. j Pricakovati bmo smoli to tew preje, ker sposnavamo fdl" ; j plomi od 20. oktobra I860, katero je Va$e VeliianBtvo kot ne'* 1 preklicljiv dr?.avrii zalion slovesno proglasilo ,yagptov|jena#odl«^(f onega obnovljenja avstrijskega pcsarstva, y kateregaokvirjih biiiX I stoletja stapaj Jivcci narodi, varovajc svoje narodne in zgodovin* ske pravice, razvijali se veaelo in pbvzdigniH sknpna avStfijsko doroovino do moci, ki je njenega viaoocga poklica vwdiKBi » ,u I Obialujcmo pak^^aTOoramo VaietnU VeHcaustva iapoveaati, I ffa aa ta iaia lojafea uianja nijso izpoinila, temvec da se je pod J sedanjo vlado VaSega VelWanstva moc in veljavo dtlave slabeSt razpor Se pofcnozil. A'naravnost nepregledno daled bi ta razpor posegel, ako bi se izvrsile zadnje dni priobfiene nainere o driav-nem avstrijskem zastopu, takorSne ima ena posamezna stranka nase velike domovine nainere, ki potrjeno pravo dezclnih zborov wucnjejo- wraopiavnost avstrijskih narodov na korist one stranke sfcodujejo, in otrjujejo /absolatno gospodstvo cne reaojSine nad vsemi narodi in strankami, ki ne spadajo k tej posaraezni stranki. Slovenski narod, cigar sinovi so v neprestani zvestobi in ndanostifca Najvisji prestol Va§ega Velicanstva v tolikih bitkah 'navdnSeno in pogiwnno ktvavcli, ob roimem casu pa vselej zvesto svojo drzavljanske dolJnobti izpolnjevali, nc mow se sprijazniti s takimi nameraroi, teratnanje/fecrje jasno, da iniajota cilj, avstrij-skim Slovanora najvaJncjse drzavljansko pravo kratiti, namrec pravo pristojnega in praviencga parlaraentamega zastopstva. "¦•" Ta krivica bi pa Slovence tern buje zadela, ker po namcra-vani volilni reform! bi imel pol drag milijon brojtci slovenski imrod s komaj dvanajstinri poslanei zastopan biti,J VaSe VeliSanstvo! Vodno zvesti slovonski narod je *ivo preprican, da o&tovsko srce njegovega blagega in praviSncga co-sarja vae narode in ploraena z enako ljnbeznijo objeralje. Iz toga trdnega prepricanja gledajo narodi a tera vecjim zanpanjcm k Va-Serau Yelifenitvn, ker hocejo ono protedo nevarnost odvrniti, ki je izraiena v VaSeron Velicanstva nie izroceni adre9i ceskoga narnda, da bi fto s to naraoravano volilno xeforrao „dojanstvene razmero natvarile, katcrc bi celo posreunjoci oblasti VaSega Velicanstva za-,vlro dejlati mogle." Vase Velifanstvo! Y tcmresnein casn stopamo pred posveceni prestol Yaiega Velicanstva se spoitljivo proinjo: naj.izvoli Vale Yelivanstvo vsled "Svoje vladarake cblasti ustaviti to ravnanje na pognbonosnem potu, in v svetovalatvo Najviaje krone moU poklicati, ki bodo na podlagi polne ravnopravnosti zaleleno spravo raoj narodi in dde-larai uresnicili. Bog ohrani, Bog blagoslovi Vase Vclicunstvo! Ta poticija se bodepodpisovala tudi po Goriskem; po&lje se v ta namen po vseh ettalnicah, zupnnijah in v Gorici bode razgrnena ? sobi polititlnega drustva ,Soca* v oitaloici goriski. . Kedor se hu6a tedaj pod* pisati, liaj se oglasi v dotifinih krajih. Naj ne znmndt noben Siivenec pridruziti se tej petiaji, lako vazni za obstanck naSega oavoda ia naie drzave. <„ao^M.«inHdrllle,**) katero je po lepopisu g. Fr. Ferfilje Jithographovala Ztjfieva tiskarnica v Gorici, se po.GO soldov dobiva pri skladutelju g. F. BI as dike ju v Gorici v raosarski ulici St. 415. To naznaa-jamo naSim dru&tvom in gospodt musikantora, da si jo preeej lahko prcskrbe in le ta predpust pii plesnih ve-aolicah porabyo. Prihoditjiu vec o njej. Kakor smo zvedeli, je nasel nas svet v 4. stev. -Socea, da naj se po Sloveoskem na-pravljajo domaSa igralua drustva, uze ua§ei odraev; v Eanalu se je osoovalo tako drastvo, katero uze zdaj steje^ 25 drnStvenikov, katerih vsak bode placeval skoz 21eti po 4 gld. na mesec. Le naprej tako; v Tominu, Ajdovsdin!, Sezani in Komrnu bi mend a tudi tako drustvo mogoce bilo. (Y seandau) bivajoci slovauski student je insta-dentinje so sv. Silvestra vecer, kakor pesnamemo iz privatnega pisma, prav lepo in 9gemnth!icha obhajali. Rusi in Rusinje so napraviJi pies, katerega so se ude-lezili samo §tadentje — mozkega io zenskega spolal Sanaa mladina, ni mater ni ocetov! Vse tako naravno, tako familjarno in vendar spodobno, nic lispa, nic si-Ijenega, nobene koketerije! Pies so ee ude epilezdi tudi nekteriHivati/mnogoSrboT in nekaj lepjb pnh Srbkinj. Opazil sem tudi, tako nam pise nasi pri jatelj,. ka-cega Rumuua in Poljaka. Govcriio se je rusko in •francosko, nemski so nas redko kedajnagovarjaii. Jedlo. pilo; kadilo se je po volji celo v sobari', kder so pie-sail. Ne vem kedo je vec tabake skadil, mozki alt gospodicuei Klasidna je bila o polnoci veceqa.s Buffet je bil prepoln, nekcliko jibje sedelo, a le ma^drugi so stall s kroznikom v roki ~ bilo nas je karate: 180, all se v kak koticek vsedli; kder je le biio« .prostora bodi si v dvoraui ali na galeriji. Napilo se je novemu letu, pelo, in potem zopet plesalo. Plesah so zdaj skoraj samo narodne plese in tudi Sibi so poskusih kolo plesati. Vmes so se pele narodne in tudi mi Jugoslovani nijsmo zaostah. Kaj bi bill peli, 6e :je nasega „Napreja?« A ne vem, kako bi nam bilo slo, ko ne bi nam bile nase Srbkinje pomagale! Gotoro sa one nwogo pnpomogle, da so nam Rusi tako nav-dugeno ploskali. Bil je republikanski vecer I : OEvoa), dva centa tezak, se je ukradel 5. t. m po nodi iz zvonika sv. Lpvrenca, v ZalovScab t>ri D>mbergu. Mishlo se je, da bo Simon-Jenkov spomeaik ob vseh Svetib L 1672. izgotovljen in postavijeu. Obljubo pa imamo sedaj, da ga radoljiski podo-bar g. Ivan Vuntik izdeia do priliodnje velike no5i ter o binkoHtnem casu postavi. Spomenik ne ba Presirnovema enak. Za pol sez nja bo se visi od Pre§irnoyega i« zlog mu bo bizantinsk. Benarja za spomenik nemamo se zadosta. Zato pro» simo darezijivih SlovenceF iz vseh pokrajio bratovske pripomoci; si. ureduistva naSih listov pa uljudoe pod-pore. Doueski naj se blagovolijo posiljati do denar-nicarja za Simou-Jtiikov spomenik, g. Ferdinandu Sajerow, ti^oyca v Kraaj*. V Kraaji 27, jawnvarja 1873. tltlfeftt* sa SEinooa ScaUn spamenlli. Za boltm mater Simon a Jenka smo dolnvali skor;j da mvsebstranij Slovenskcga prijaznepripomodi. Piejeli pa smo: Od visokorodnega g. baron a Anton Zois-a . ft, 10. - * ** * • . n & — . „ %- . '. 7.- g. dr. Bazlaga „ g. prof. lv. Jesenka iz Trsta . ¦ „ Po si. uredniStvu lista „Soca* . . „ Po g. prof. Ivanu Zupan-n iz Refce: Gg. Greg. BSaz fl. 2, Fr. Blaz fl. 2, prof. A. Mazek II. 1 in prof. Ivan Znpan fl. I. Skupaj . . „ Po g. Lambertu Ei»spieler-ji iz Celovca . n Po g. prof, M. PleterSntk-u iz Ljabljaoe:v Gg. dr. Costa 2 fl., praf. Vavrn 1 €, proL Xakelj L fl., prof. Kandernal 1 fl., dr. Pokljukar 1 fl., g. Uurbo 2 fl., posfanec Tav^ar 1 ft, pos- lanec Rudez 2 fl., poslanec Piatar I fl., stc- nograf Tansek 1 fl. in prof. PieterSnik 2 fl. Sknpaj . . . . . . . n Po kamen&kem rodoljubu: Gospe Marija Ka-rolnikova 1 fl., Alojzija Miiob oja 50 kr., Marija Podrekavjeva 1 fl., Ivana GraSekova 1 fl. in gospica Anka 50 kr. Gg, dr. Samec t fl. lv. Murnik 60 kr., Anton Janezic I fl,, Ivan Ktauder 30 kr., 3 neitnenovani 90 kr., in ne-imenovan 50 kr. Sknpaj , . „ Iz Kranja: Gg. Drag. Savnik 2 fl., Leop. Ju-govi^ 1 fl., Ferd. Sajevec 1 fl., dr. Meneinger 3 fl., M. Pirec 1 fl., Karol Pec I fl., Iv. Res 1 fl., A. Meznarec I fl. in T. Zupan 3 fl. * 6. 10. 15.— ».70 12.— Skupaj fl. 74.70 Podpisani odbor je poslal svojega soclana do bolne matere, da jej je osobno vrocit navedeni znesek 74 fl. 70 kr. ter si pustil prejem pismeno potrditi. Pri prejembi tolike pod pore je pesnikova mati prosila vsem Vara, bbgodusui daritelji, porociti srdno zahvalo z besedami: QSedaj imam pa dosta deuarj.i do smrtii* Mili rololjubi! Ginenega srea se Vam zahvalju-jemo v materinem imenu. Storili ste lep:> delo, knjti ko ste se matere spominjali, eastili ste neumrlega pe-snika Simona Jenka. V Kranji 27. januvarji 1873. Odbor za Kiutona Jenka tpomenlk, Poslano. dve leti nas odloSen nasprotmk-, da pa nijste ioaeU priloznosti v dveh celih letih zameniti nemski po-Itni napis se slovenBkim, to nij res, knjti bil je uze ve6 nego enkrat v tern easi ta ali oni siikar v Cirk-nem i taisti, kateri Yam je okusno nasl;kal podobo presvitlega cesarjt, imel bi gotovo tudi po§uio ta,blo dobro preobraziti, ako bi Vi imeli le resiio voljo! Na tO| da je Vase uradovaniji> od iiOvega leta sem cisto slov., Vas Jehko uvroem, kfljti kako je mog« Se. da dlovek ki niti za silo ne zna siov. pisat«, bi m gel cisto slov. uredovati? Kar se pa fi^e V«8e udenostij no, o torn bi se dalo inarsikaj roci! NemLko le za silo lomite, tako da cloveka o§asa bo'e, ako Vas slt§i. Pa kako kazete rad to Vase znanje pred vsukim" malo izobrazeaiau posebno par ako je 5e malo-nemcnr-ske barve! Kaj pa ie Va§a slovenska pisava! To ti je zlog, to so ti originalni stavki, lepe besede (!!), da je nijsi 5e nikoli v svojem zivenji cital! Crnetov zlog jeje seuca tej pisavi na§ega Pueenegatf poStarji! Konedno vpralate prav naivno: „zakaj da c. k. sodnija i davkarija ne ureiujete v sloveasdini i kaj pa §e slavno zupanstvol* Gospodine! pome lite ptejo prod svojim pragom! Slavnega nasega skoz i skoz oarodnega, pavrlega zupanstva nij treba cruiti i nezlogo sejati, nego vze-mite si ga v vzgled! Gospoda pa, kateri Vam je poslano skoval, prav dobrosrduo opomenim, da mj se vendar uze enkrat domisli svoje obljube, katero nam je pred svpjim pri-hodom delal, kajti s takim „lekom", kakorino je V»§e poslano, se ne zdravi zaspaia (?) citalnica. V Cirknem 20. januvarja 1871. Mothl Aoplsatb \r. If. Kasemu g. postarjut Vsied VaSega poslanega od I6.t.m. v 3. §tev. nSoce", v katerem ste sebe sku-Sali i Vase nenisko uradovanje opraviciti, prisiljen seni plitvo Vsse opr..vicevanje polno neresnice pojasititi. Rad bi moldal, pa ne morem i ne smem, ker ta se resn^ci naravuost bije v obraz. Vi pravite gospodine, da so redki dopisi iz Cirk-nega vselej tendencijozni, da jezj, nezloga in ob6r»o nevoljo vzbujajo, pa wda dopisnikove ofiali, kateri mi opazuje utome v nasdi uradnijahf povelicavajo reci ti-socerno, nego se v istini nah»jfijo.* Prasum Vas, kakosno nezlogo delajo dopisi iz-Cirknegd m