ki. el Natisov 15.000, .jVijro" izhaja vsaki ftatek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Jhro&iina velja za Av-stro-Ogrsko: za oelo Ido 3 krone, za pol in Ittrt leta razmerno; m Nemčijo stane za mIo leto 5 kron, za AmerJto pa 6 kron; ■a drago inozemstvo se računi naročnino z ozi-rsm na visokost pošt-line. Naročnino je plačati r.aprej. Posamezna Kevike se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav- aiitvo se nahajata t Ptuju, gledališko po- »lopie štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jo za celo stran K 64, za '/i strani K 32, za «/* strani K 16, za '/, strani K 8, za »/« strani K 4, za Vi« strani K 2, za »/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ste?. 13. V Ptuju t nedeljo dne 29. marca 1908. IX. letnik. K- N, ga. v ivi_ ibo. takoj zeli* iblja nlajenjj ičnem Česal 3 zetju stekl st od: 6», »(Stal ia 11 Mi in vi! Strastni boj se bije med političnimi stran-kami, — boj, ki se človeka že Hemtertja studi n katerega bi se rad rešil ... Ali mi moramo ostati in vstrajati v tem boja, kajti drugače zavlada zopet tema ... V nesrečni naši Avstriji igra klerikahtvo zopet prve gosle. Imeli smo enkrat poljedelskega ministra, grofa Auersperga, pogi ki je imel vsaj pojem o kmetijstva, ki bb je z ^'k h vieni močmi branil proti uvoza živine iz Srbije, ki je poznal potrebe kmetskega stanu. Ali klerikalci nifco bili z njim zadovoljni, ker ni bil pristaš čine gospode. lo vrgli so ga raz mini-iterskega stola. Na njegovo mesto pa ja prišel klerikalec — doktor Ebenhocb, advokat iz L:nca. ki morda misli, da raste krompir na drevju in ki morda ne razlikuje krave od marjasca, pa jrav zna latinski, — je danes kmetaki mini- Trtat ster na Avstrijskem. Nikdo ni vprašal, kaj zna, kaj ve o poljedelstva, kaj bo je učil glede kme- —-— oje, — glavno je, da jo Ebenbcch do kostij črni klerikalec in zato je postal minister . . . Komaj pa j« zasedel ta Ebenhocb miniaterski stol, ko PI Q je pričela vlada že barantati z srbsko vlado, 8 tistim srbskim Pašičem, ki je že davno vislice zaslužil, — in te dve vladi sta sklenili trgovsko ), po kateri se meje zopet odprejo za uvoz srbske živine. Državni zbor ni bil skupaj, ali vlada je storila to na lastno pest. Kajti državni zbor ji je v tem oziru dal pravico, sklepati trgovske pogodbe, začasno. Klerikalci so dali vladi pravico za to nečuveno postopanje, poljedelski minister je sam klerikalec, — ali klerikalni sleparji pa zdaj vpijejo in se razburjajo zaradi odprtja mej... To je pesek v oči 1 Pri avatro-ogrski pogodbi je bilo istotako. Dokler klerikalni sleparji niso bili voljeni za poslance, 10 kričali proti nagodbi, da so bili kar hripavi. Ali ko jo postal, klerikalec minister, ko je oblekel frak, bilo je vse dobro, vae pozabljeno . . . Ali naj še dokazujemo, da je klerikalizem velikanska nevarnost za ljudstvo? Zdaj je postal klerikalec Gessmann minister za javna dela. On bode odločeval n. p. glede rudarskih razmer, on, ki je član protidelavske črne stranke! Ni Čuda, da se giblje med rudarji, da so ti trpini razburjeni in da se zahvaljujejo vladi v ne posebno prijaznih besedah za takega delavskega ministra ...Kmetje imajo danes na Avstrijskem nekega klerikalnega advokata za „svojega ministra', — d e lave i pa nekega kle-L j rikalnegahofrata... Istotako je naskok klerikalne strahovlade na avstrijsko Šolstvo naravnost grozeča nevarnost! Vsakemu profesorju, ki ae ne pokori mokronosemu ka-plsnčkn, hočejo ti ljudje usta zamašiti. Svoje mladeniče pa hujskajo v politični boj . . . Temni se, — črno postaja obzorje in treba bode vseh močij zdravega ljudstva, da se osvobodi tega jarma. NarodnjaŠko prva-štvo je nezmožno za resni boj nroti farštvu, ki hoče zastrupiti vso ljudstvo. Na Štajerskem in Koroškem smo naprednjaki edini, ki bijemo boj za ljudstvo in proti pijavkam ljudstva. To sta tudi dokazala imenitna glavna zbora štajerske in ko- ppc roške c. k. kmetijske družbe, ki sta se vršila te dni v Celovcu in Gradcu. Koliko dela, koliko plodonosnega, lepega, kori;tnega dela je izvršila ta družba, kako velikanski dobiček je donesla svojim članom in ktiko lepemu napredku na gospodarskem polju je ohladila pot... S ponosom gledamo naprednjaki na kmetijsko družbo, ki ni in ne sme biti torišče političnih bojev, katere edini cilj je zboljšanje gospodarskega položaja. V tem tiči razlika med vami, p r-vaški voditelji in med nami: vi 8te za prazne besede, mi pa za delo. In delo bode premagalo besede! Politični pregled. Državni zbor stopi po trimesečnem odmoru dne 2. aprila k zasedanju. Zboroval bode le 9 dni, potem pridejo velikonočne počitnice. Nadalje zborujejo maja meseca delegacije, potem zopet deželni zbori, tako da bocV.io državni poslanci do oktobra k večjem 3 tedne skupaj. Vbogi poslanci se bodejo gotovo hudo vtrudili . . . Dopust VOjakev za žetev. Cesar je naročil, da bo uvede pri vseh vojaških komandih za poletje 1908 na poizkušnjo tritedensko dobo, v kateri bodejo vojaki z ozirom na žetev labko na dopust odhajali. Ob času žetve bodejo vojaki torej 3 tedne lahko doma pomagali. S tem je stari želji naprednih kmetskih poslancev ugodeno. Proračuni velikih držav. Številke prebirati je semtertja prav modro delo, — kajti resnične številke govorijo jasneje kot najboljši govorniki, Poglejmo n. pr., kako so narasle skupne p o-trebščine držav v zadnjih 7 letih. Porabilo se je : leta 1899 leta 1906 milij. markov milij. markov V Nemčiji.......6231 7188 , AvstroOgrski .... 2443 3003 , Italiji.......1443 1560 , Franciji......2928 3090 , Angliji.......3240 3960 , Japonski......742 1442 Po državnih proračunih za leto 1906 je prišlo na vsako osebo: Dohodkov Izdatkov Dolga mark Nemčija......110 118 255 Avstro-Ogrska ... 67 66 266 Italija.......46 47 307 Francoska.....76 76 621 Rusija.......44 44 124 Anglija......98 98 266 Japonska......22 22 45 Razven Francoske in Italije imamo torej Avstrijci največ dolga! In še nekaj zanimivih številk. Na vsako osebo je odpadlo 1. 1906 markov (1 marka je 120 K) plačila. Izdatki za Neposredni Posredni armado in davki in davki: državni dolg: eolnine: Nemčija .... 23 11 16 Avstro Ogrska .21 9 21 Italija.....22 14 20 Francoska ... 56 12 43 Anglija .... 44 18 36 Kmetje, fiitajte in premišljujte! Novo ministerstvo smo hvala Bogu dobili. Klerikalci so imeli namreč željo, da postane eden od njih minister in zato se je osnovalo ,mini-sterstvo za javna dela". Minister je postal nad-klerikalec dr. Gessmann. Ker bo tudi rudarstva se tičoče zadeve v področju tega ministeratva, so rudarji zelo razburjeni. Mislimo, da se bode v državnem zboru o celi stvari še mnogo govorilo. ooooooooooooooooooo ,— Mi imamo dvoje vrste duhovnikov; prvič duhovnika, ki oznanuje božjo besedo, ki krsti našo deco, naa blagoslovi pred oltarjem, osrečuje naše bolnike in moli ob grobu naših ljubih ... Ali drugič imamo duhovnike, ki računajo preveč ki jemljejo občinske denarje, ki jih ob volitvah ni dobiti niti za umirajoče, ki delajo politiko na prižnici in v apovednici, ki hajskajo žene proti možem in farane med seboj, ki ne živijo po duhovniško; — to so moderni, današnji dnhovaiki-bnjpkači . . ." Allg. Bauernzeitung". oooooooooooooooooooo Dopisi. Od nekod. V neki hiši, katere gospodar je načelnik izobraževalnega društva, poročevalec v klerikalnih časopisih in zaupnik kmečke zveze, se je lanski služkinji vžgala ljubezen. Nekaj se je zgodilo, saj veste! A, kdo? Krumpasti ali bradati? Kaj poreče milostljiva gospa soproga katera je obenem tudi nečakinja, kjer se splošno govori, da je soprog sam kriv. Ponos za gori imenovane, kjer imajo tacega izvrstnega sotrud-nika in poročevalca. Lansko leto se je mnogokrat poročulo, da so občinski, obrtne zadruge in požarne brambe računi v preiskavi; a ko je prišla tožba mu je sodni ja za to preiakavo 10 dni prosto stanovanje in 1 post za nagrado pri-poznala; ker ni bil zadovoljen je vložil priziv in višja sodnija mn je to kazen potrdila. Mu ni mogel dr. Benkovič pomagati, katerega je najel za svojega zagovornika, ampak je potem odstopil, ker je razvidel da ni za pomagati. Zato Vam svetujem, mirujte in ne hodite na aolnce, ker imate maBlo na glavi, drugače Vas z imenom in krajem izdamo in še druge lastnosti razkrijemo. Vam dobro želeči Cip čap. Sv. Peter na medv. selu. Zopet sem prisiljen objaviti članek ki se pa tako-le glaBi: Svetlo solnce se je skrilo Vse po vasi potihnilo Tiha noč zaziblje vse Naš' ga mežnarja pa ne. Naša Lena je povabila Mežnarja je brž prosila : Pridi pridi Anzek moj Brez skrbi si čist nocoj. Dragi bralci našega cenjenega lista 1 Mogoče Vas je vest teh prav vrstic iznenadita- Bilo je tako-le: V noči 16. t. m. spoznali te* opazili smo našega Janeza, da je čez „retere' ven ostal, in k Jagrovi Leniki šel. Anzek se je pa moral tudi dobro skrivati pred fanti in pred dvema policajoma, ki sta pri tako imenovanem ,,kikel- regimenta". Pa naša dva zaljubljenca imata sila dobre počutke; posebno pa nos in ušesa, kajti hitro sta slutila nevarnost in Jagrova Lenika je Anzika prav dobro skrila. „Policaja" pa sta bila prebedasta in nista vedla hišne preiskave napraviti, ker gotovo bi bila Anzeka našla. Kako pa si mislite, dragi bralci, da je neki naš Hanzek v farovž prišel ? Jaz mislim, da prav po lisičje, kajti dobro jo je moral zviti. Preljubi mi »Štajerc", Anzek je že baje obljubil, da nas bode tožil, če ga bodemo dali natisniti v ,.Štajerca". Kako bi se moglo to zgoditi, ker sedem prič priseže, da je to res, ker smo to stvar opazovali. Toraj Anzek le hitro toži, da bodemo tvojo pobožnost na dan spravili. Vi pa, č. g. župnik, priskrbite si „hornista", da bode vsak večer „retere" zaplozal, da bode mežnarček vedel, kedaj mu je čas v postelj. Zatorej g. župnik skrbite na red v farovžu in brigajte se raje manj za politiko. Lana pa bodi enkrat v življenju pametna, drugače ti bodemo bolj okroglo zagodli. Vse je tiho vse že spi Lenika še pa bedi Mežnarja se veseli. Če ravno je blizu polnoči. Iz Nove cerkve blizu Celja. (Prostovoljna požarna bramba.) Dragi „Stajerc" ! Naznanim Ti, da se klerikalci in narodnjaki tukajšni zopet pripravljajo, da grejo „kozle'; streljati. Ustanoviti hočejo namreč „prostovoljno požarno brambo" z »slovensko komando". Ti cerkovški očetje se hočejo bratiti z žalskimi, in sploh z vsemi v Savinjski dolini obstoječimi požarnimi hrambami. Onim na ljubo, sebi pa v veliko škodo hočejo Novocerkovški očetje imeti slovenski „fajerber", ker so jim Žalčani obljubili par sodčkov piva pri otvoritvi in so jim tudi obljubili, da pride na tisoče Savinskih brambovcBv k slavnosti otvoritve. Smešno! Ali premore cela savinjska dolina tisoč požarnih brambovcev ?■ Ali Vas je tistih par sodčkov pive tako daleč zmotilo ? Ali upati iz bele Ljubljane velikih podpor? Torej vse tajim Savmčanom in Ljubljančanom na čast in na ljubo, tistim, ki Vam še niso nikdar ničesar koristili. Ali se še veste spominjati leta 1887. ? Ali so Vam takrat Savinjčani in Ljubljančani pomagali ? Ne! Temveč vrle sosedne Vojniška in Celjska požarna bramba. Le-te so se trudile, ko je bila cela va«, ja cela fara v nevarnosti, trudili so se da so ohranili cerkev, farovž, šolo in občinsko hišo, ker ako bi bilo še to zgorelo, bi še bili večji reveži. Sedaj pa z nogami teptate lepa darila, katera vam obetajo Vojnčani, Dobrčani, Vitanjčani in Celjani. Gotovo Vam ne obetajo le par sodčkov piva, temveč lepe Bvote denarja, brizgalnico i. t. d. In ne le od teh, temveč tudi od drugih krajev kakor n. pr. iz Gradca bi dobili podpore. Ali kaj pomaga, ker se bojite da bi Vam nemški denar žepe raztrgal. Scim bodete pa špricali ? Ali si bodete bezgove špricance napravili? Oh kako dobre, pridne in zlate so bile sosedne požarne brambe leta 1887., sedaj pa jim hočete to Bramoto delati. Gospod ,,stotnik" pa si misli, meni je itak vse eno, se učim nemške ali slovenske komande, ker še dosedaj sploh nobene ni znal. Kakšne družnike pa kaj imate ? Haha, same kozje pastirčeke, veliko takih ki si more stolec pristaviti da kozi pod rep povoha. Znano mi je tudi da je v tem kraju mnogo vrlih mož in fantov, kateri so se v daljnih mestih učili nemške komande pri vojakih, katerim velja vsa čast. Ali tistih ne bodete imeli kot družnike ker ti se ne bodo na novo učili vaše prisiljene komande. G. stotnik pa pazi, da pri vajah ne boš rekel namesto — „pol obrata" na levo" „tuchot". Veseli pa me tudi, ko sem slišal da vam vaša korajža in vaša srca v hlače silijo, ker ne morete z vašo neumnostjo naprej. Torej napredni možje, stopite jim na rep. Pokažite, da ste vi taisti ki znate pravo nemško komando, katero ste se pri vojakih učili, in da le vi ste sposobni za ta posel. Novocerkovški rojak v daljnem kraju. Iz Zibike. Dolgo smo molčali, ali zdaj ne bodemo več; mi stopimo na noge. Žalostno je to za našo lepo Zibiško dolinico, da imamo še zmiraj toliko nevednih ljudi, ki zmiraj tebe, dragi nam „Stajerc" obrekujejo, ker nam vedno toliko dobrega za naš kmetski stan doprineseš. Bil je neki klerikalec, pa tudi tkalec, po domače — 2 — Tomaž Mestinšek. Nesel je enemu posestniku platno domu. Dobil je svoje zasluženo plačilo in povrh še za „tringelt" eni veliki hleb kruha, tako velik ko mlinsko kolo. Pa to mu še ni bilo zadosti. Jezil se je, zakaj ni dobil tri hlebe; zato je začel šinfati Črez tebe, ljubi Štajerc. Rekel je da bi le vrezale gromske strele tri v Štajerčevo tiskarno. Pa vemo da ti dragi nam „Štajerc" mu nisi kriv da ni on dobil kruhe tri. Dragi mi tkalec, ko bi bil ti .Štajercev" naročnik, bi gotovo imel dosti dela pa tudijela. Pa ker si na klerikalno stran, pa ti mi »Šta-jercijanci" ne moremo pomagat. Na klerikalce se ne bodcš dolgo naslanjal, ker jih je v Zibiki že prav malo in smo jim že zelo oči izbrisali. Kajti mi le napredujemo za našega Štajerca. Možje iz Zibike. Iz Kalobja. Dragi »Štajerc*. En. pol ali skoraj celo leto je bil mir v naši fari in pri našem župniku Kostanjevcu, da ni čez tebe hrustal. Ali zdaj mu je zopet prišla neka muha v glavo. Ravno na sv. Jožefa dan mu je od sv. Jožefa pridige zmanjkalo ker mu je bil sv. Jožef v Celje ušel na_ božji pot. Zatoraj je pa začel od tebe, dragi Štajerc govoriti, tako lepo in milo, da kdor je slišal, je vsakemu srce od veselja klepetalo, namreč, da „kdor Šcajerca bere tisti ni vreden nič, in tudi ne bo srečen, in katera hiša ima Štajerca tista ne bo nikdar srečna, ker take slabe časnike ima.' Pa dragi „Stajerc" ti ne delaš slabih časnikov, temni duhovniki sami, naj se pa tako zadržijo, kakor je Kristus učil; zdaj se pa tako zadržijo, kakor kuharice učijo. Ker kamor gre župnik, tja gre kuharica. Zato pa dragi Štajerc vzemi ti v roke močno metljo in jo pošlji našemu župniku in njegovi kuharici, naj prej pred svojim pragom pometata svoje stare smeti, potem še le naj gresta po fari da tam ker Štajerca berejo pometata. Tudi naj mežnarju kupijo omelo, da bo iz oltarjov pajčevino spravil, ker so se že začeli svetniki sločiti od prahn, da namesto ko bi proti nebesam gledali, pa jim že glave doli visijo, ker jih pajčevina dol vleče. In pa naj mežnarja doma ima. da ne bo po cele noči okoli hodil zdaj v postnem času in pri kopačih piskal in plesal, zjutraj, pa tak hodi ko bi iz grmovja ušel. Zato pa, dragi župnik; poglejte na svoje prej, potem govorite čez druge. Dosti za danes, ako ne bo poboljška, še bo pa več. Več faranov. Polenšak. Mi opozarjamo občinski urad po-lenšaški, kjer je največje klerikalno gnezdo, da naj da popraviti občinsko cesto od Slomov proti Polenšaku, da ne bodo vozovi v nedeljah do osi v blatu obtičali. Drugače se bomo c. kr. oblasti pritožili. Naj se občinski možje malo več za obč. naloge brigajo, pa bodo ceste lepše. Prihodnjič več! Napredni možje. Sv. Barbara v Halozah. Na popravek, g. župnika Vogrina v št. 10. 1. lista z dne 10. marca 1908. objavljamo sledeče: Vse trditve župnika so docela izmišjene; poprej je trdil, da so bili postavno izvoljeni crk. klučarji, sedaj že trdi, da se je vršila po cerkvenem pravu volitev; v cerkvenem poslovniku kaže, da se mora volitev vršiti na željo faranov in da se more pri tem ozirati na bližino cerkve; pri nas pa se ni oziralo pri tem na eno ali drngo, pač pa na listek, katerega je imel župnik, kjer je bilo zapisano, kateri se morajo voliti. Zaman si prizadevaš, g. Vogrin, da bi opral ta madež iz sebe! Mi za gotovo znamo, da se je ravno na Zavrčah vršila volitva se crk. klučarja na isti način, samo ne v šoli kakor je bil g. dekan oznanil, kjer so potem farani zbrani čakali, temveč v dekanijskem poslopju, kjer pa ni bilo volilcev za ožjo volitev; ko je po dolgem čakanju šel B. Ivan prašat g. dekana, zakaj se ne vrši volitev, je dobil odgovor, da je že volitev končana brez volilcev ,po cerkvenem pravu". GHha vknp štrihal G. Vogrin, ne mislite da se mi farani Vas bojimo radi Vaših ^popravkov" ; mi pri svoji trditvi ostanemo in mislimo, da smo mi že Vaših .popravkov" siti! Znamo še veliko več od ženitovajnBkih Vaših posetov, in pri tem se Vam bojo lasje ježih na Vaši glavi. Več volilcev od lani. Iz Št. Jurija Ob JUŽ. Žel. Dragi mi „Štajerc". Tnkajšni . klerikalčki te posebno grdo gledajo, zato ker jim vse odkrito poveš in črno vest izprašaš. Zato te pa mi z toliko večjem navduše- r imaji liko zj ivniki erikaln užbi. svoje b»j njem beremo. Naročil bi se ga marsikedo pa se boji kaplana Nandlna in rudečelii župnika Valenteka, ker tema dvema vedno pismonoša vse pove in pokaže. Naš kaplan je V8e kar je ,Štajerc" pisal, vtaknil v ž Sedaj se mu grozno mudi mlekarno ustai I a zakaj pa to? To samo zato ker ima drobno dojnico s „grišnim" dojilom dol! Sv. Rozalijo bojda v Lokarjih, da bi potem „lifral° na vse štiri strani sveta. V kr: pa upa dobiti še več mleka okoli Sv. Rozalije] In to še tudi ni vse. Kaplan Nandek in ži pa še neki Raocs kateri v posojilnici „ta bukve piše" so se zmislili nekaj še bolj štnega", z jajci hočejo barantati. Marsike bode temu dopisu smejal, pa resnica je. Ni bodo ti trije jajčji baroni svoje jajce na na Dunaj poslali; če niso skoloburjene, tedj že vse pridobljeno in ljudje božji jajce vfc .Iifrali" jih bomo v Fijumo in na Tukajšni konsum stoji prav slabo; udov vsa! manj in ne bode doigo, ko mu bodo „domine pace" konsum ima pa mrzle ta bi se pa ja to ne zgodilo, so začeli groz loviti ti trije jajčji baroni, s tem da bodo novili mlekarno in transportijo z jajci. Pri seveda mora biti župnik načelnik in 1 Nande podnačelnik. Dob Ji so pred kratkim ost kega kranjskega orgmizatorja propalih kc:ca, ti k mov, da je začel spec kmete farbat in plartleni okc Ker se bojijo da bi prejšui ndi megli prt ležala i plačevati jih hočejo več nalofiti, da bi žapt se drai Mehkužu ne bilo treba toliko plačevati oiomladan pač Bštima" z Hrvati ki pravijo: .boljša esabljena nego nista", bolje nskaj nego nič. Ti gospt vzame jajčji baroni mislijo da smo mi kmetje tet Si v tvoj prokleto zarnkani, da bi se jim pustili tapet gre voditi. Pred osmimi leti so rekli da se bodične tare s ,profitom" delili. In kedo se sedaj delli ... Z aržete flka s .profitom" ? nihčo drugi kot (kmet je ki vodijo ta konsum. V konsumu pijejo li tiči bo« jejo vse kar jim sploh v roke pride, sir, šadan, It fige, kruh itd., to pa vse na račun konsmko spore zatorej ne ostane za kmeta nič; vse kar gre bode p povat mora veliko dražje plačevat. Mi jim dag.odreše volje privaščimo, da dobro pijejo in se sJe čas, okrogle trebuhe gladijo. Pa mi kmetje vas kot člo' bomo redili več! Ali nas razumete? VodijoJev in p to društvo takšni ljudje bolje rečeno bebripal kme ki vsako leto plačajo kazen, pretečeno leto am poto: nič več pa nič manj plačali kazni kot 1000 M: vse reči nič manj kot tisoč kron ; — in k'do bodts skrbi trpel ? — kmet. Zatorej kmetje, mi vas jido drug svarimo ne pristopajte k temu čudnemu Idjo dol sumu, ker tukaj vani se samo sladkarijo, čeravnojub tec daj se sladki delajo in nas farbajo, da se bonogo vzeli profitom delili, kateri se bode dobil v mlekjub temi Z zgubo se bodete pač gotovo delili. Z dobiijnžbi na bodo pa že g. odborniki naredili — Več Bi nasiln tov, kateri so bili pri tem konsumu opeharjiovraštvc * * * i zanapi Bohum na Nemškem Oženil sem n a na 21. aprila 1907 v T.bovljah z Jero Ahatz.Zsti, kn čunal mi je blagoslovljeni duhoven za por. c a n j a in za druge potrebščine 8 kron 60 vinarjev. 5pa, krat kot rudar, ki denar težko zaslužim, som h Zopet plačati g. župniku Petru Erjavcu le po snka" je ninskem redu; ali ta denarja lakomni dahni in da je zahteval plačil po njegovi volji, seveda »klo ned krat več kakor bi imel. Plačal sera mu torvaški d odšel. Pritožil sem se 25 aprila 1907 Nam se okrajni c. k. sodniji v Celju Sodnija je to lijakih in poznala in prisilila g. župnika k povmresnejših preveč plačane štolnine. G. župnik je bil tk, da hc pošten in mi je ves denar nazaj dal, si ni političn obdržal, 25. januarja 1908 sem prejel de>darsk Bil sem septembra meseca 1907 nekega dntnimi bei g. žnpniku in me je nagovarjal, da naj to t*j bila preklicem; rekel je g župnik, da ne bom prvaškil stožil; njemu je že smrdelo kaj da bo. Toiubija . . za izg'ed še drugim radarjem I Spoštovanj Uvoz Ži\ Josef Šimaz. vlada i XXXXXXXXXXXXXXXXXXhe'so™ „— Med današnjimi in nekivske. „ njimi duhovniki je velik razloček,»ati dovc rejši duhovni so živeli v tesnem bratstvu > 11 Seveda jimi farani. Bili bo navadni v obleki, stanoioo, je-li in življenju. Bili so prijatelji faranov in dri čudnim tniki revežev. Mnoge jih je bilo, ki so obfi«a »erbsl veliko zapustili. . . Današoji duhovni pa so nega slove jeni v seminarjih z javnimi denarji in ta: — 3 3 tl| ične ed Nan >p. 119? .a )1 rale at je inpn veil „ku slo Fajpn prev lpni on a is jspoi >S ' Šivati ter so prevzetni. Oblačijo se kakor škrijci imajo dragocene navade. Stari duhovniki so eliko za svoje farane molili, mladi današnji dn- ki pa gledajo večidel le nato, da so farani klerikalni. Dtugače pa hodijo radi po luštni Irnžbi. Glavno delo današnjih duhovnikov je in politično hujskanje, dopitavanje v »nike, članstvo v koczum'h, poslaništvo itd." ,Al)g. Bauernzeitung". oocxxxxxxxxxxxxxxx Novice. Spomlad, — poglejte v koledar in videli ite, da je prišla zopet spomlad . . . Spomlad! »j zdravega, krepkega tiči v tej besedi. Clo-gre skozi gozd in na drevju opazuje nakrat e nagone, zidano mehke, novo življenje, — trati duhte prve rožice, zvončki in tromben-, — v zraku pa plava prva lastovica ter e stoje gnezdo . . . Torej spomlad, spomlad -„— odprij tedaj, ti cvet deklet, — spomlad je spet ..." Da, spomlad! In v spomladanskem pogumu igamo roke, naša prša dihajo globoko, močne, [lade se čutimo in ljubezen, »nesmrtna večna bežen trka na naša okna in nas kliče v pro-it, v krasno, čisto naravo ... Ti mati zem-ti krasna, zelena gruda! Sneg te je kril, ni okovi so te pritiskali v svoj jarem, speča ležala in molčala . . . Zdaj pa cvetiš in rasteš se dramiš in vstajaš v prvih žarkih zlatega oladanskega solnca! In kmet te gleda, — ibljena je vsa nesreča zadnje jeseni, — zo-vzame semena in z novim pogumom jih po-v tvoje naročje, ti dobra mati žemljica, — t gre kmet v gorice in prične z delom, jodemfcčne tare, kjer je zapustil vinograd ob jesenski deli i B ... Žemljica, naša skupna mati, odpira oči :ot on kmet jo pozdravlja! V tem — in edino v tem 0 vini ■ tiči bodočnost narodov. Kmet je reven, iz-•, špsl radan, lačen, zapuščen, — in vendar dobi z uiamiiako spomladjo novega poguma za novo delo !... gre ki i bode prišla kdaj spomlad, ki nam vsem pri-i drag »e,odrešenja, od sovražtva in trpljenja ? .. . Kdaj e svoj We čas, da pozdravi rudar spomlad z veseljem, vas i ■ kot človek, ki ni odvisen od židovskih izse-dijo p ilcev in pijavk? Kdaj pride spomlad, ko bede sbri, i opal kmet z veseljem po grudi, gnojeni z nje-:to nil vim potom in z njegovo krvjo in bode vesel DO kro jal: vse to je moje! . . . Kdaj bode obrtnik bode t bz Bkrbi na jutri mislil ? . . . Kdaj ? Mi in i jan kdo drogi ne ve odgovora! Ali z vsako spoli koi »djo dobimo novega poguma za novo delo! avno i ljub temu, da so kmetu mraz, toča, nevihta bomo loge vzela, dela in seje in sadi iz novega! [lekarn ljub temu, da smo želi za svoje pošteno delo ubičko službi naroda, v službi človeštva in v boju i\>č km oti nasilnežem vseh vrst ie jezo in zaničevanje ■harjen| sorraštvo, — vkljub temu polegali bodemo zanaprej semena izobrazbe, sena naprednosti, svobodomisel-sti, kmetskega, delavskega pre-ičanja. . . Bodi nam tedaj pozdravljena, lepa, krasna, eolnčnata pomlad! Zopet „bauernball". Štajerska „ narodna po sto ankau je menda pozabila, da je predpust že duhov« nul in da smo sredi v postu. Zato je priredila ida pel Oteklo nedeljo zopet nebroj shedev, na katerih m to i prvaški dobtarji zopet ponavljali svoj evange-907 p N»m Be ne zdi vredno, prepirati se zaradi : to pi loijskih imenovanj. Mi in naša stranka imamo povrnit i resnejših skrbi. Sicer pa razume tudi vsak bil tat ok, da hoče .narodna stranka* s temi svoji ni b i političnimi .bauernballi" le svojo go- 1 dena odarsko lenobo zakriti. S pesniškimi i dne p znimi besedami hoče prikriti dejstvo, da je to tožbplej bila 1 e n a in da je kmete izdala v bom oifd prvaških dohtarjev. Taka Btranka se pa sicer ). To jjnaubija ... itovanjei Uvoz živine iz Srbije, kakor ga je sklenila Sa »lada b srbsko v novi trgovinski pogodbi, —v^i idaj vsem politikom preglavice. Ali prvaške XXXJanke so tudi v tem oziru smešne in komedi- nekdatovske. ,Narodna stranka" n. p. ima pre-oček. SofDOBti dovolj, da zagovarja uvoz srbskega vn s Bflil«! Seveda, celjskim dohtarjem je prokleto tanovanjlono, je-li ima naš kmet kaj za jesti ali ne. in dobro« Čudnim .narodnjakom" je na vsak način 3 občimi u .srbske brate" in kraljemorilce, nego za a so vzgfnega slovenskega kmeta. Več jim je za enega in hočej Pašiča nego za poštene štajerako-koroške kmete! Zato so čisto zadovoljni, da se oškoduje našo domačo živinorejo z uvozom srbske živine. Sramotno je to za .narodno stranko", ki hoče biti „kmetska". — Kar se pa lažnivih klerikalcev tiče, so ti tudi v tem resnem trenutku le komedijanti! V državni zhornici so ravno klerikalci dali vladi pravico, da sklepa na lastno pest trgovinske pogodbe. Zdaj ko je vlada to pravico porabila, pa kričijo proti uvozu srbske živine. To je šviDdel! Sicer eo pa klerikalci vrgli prej-šnega ministra Auersperga, da bo posadili na nj?govo mesto klerikalca dr. Ebonhocha. Oni so torej sami krivi, da jih je ta Ebenhoch za nos vodil in ako klerikalci zdaj tulijo kakor besni, je to le pesek v oči ljudstvu. V državni zbornici bodejo bržkone sami za ,,srbske brate" Iz Spodnje-Štajerskega. Hofrat Ploj ima smolo, vkljub temu, da se dobi še vedno ljudi, ki mu pomagajo pri njegovem „osrečevanju in reševanju" slovenstva ... V izobraženi javnosti je hofrat Ploj seveda že odigral! Kajti mož, ki se nakrat iz Nemca v Slovenca predrugači, je pač malo čudni patron. V tem oziru popisuje hofrata Ploja neki atari znanec v „D. Volkszeitung' v Reichenbergn ne posebno prijazno. Dotičnik piše: „Hofrat Ploj trdi, da je bil v srednjih šolah vedno kot ače-nec slovenske narodnosti vpisan. Ali program spodnje gimnaziji v Ptuju iz 1. 1874 kaže nekega , Fritz" Ploj. Potem se imenuje pač že zopet „F r i e d r i c h" Ploj. Že iz tega je razvidno in njegovi sošolci lahko dokažejo, da se je delala Plojera družina za nemško. In kdor sliši danes Ploja govoriti, ta ve, da zna bolje nemško nego slovensko. Poleg tega je peljal Ploj nemško gospo za soprogo domu, ki niti besedice slovenskega ni znala. Ploj je torej vlastni hiši le nemško govoril, dokler ni prišel s ženo v navskrižje in sta se ločila. Tudi svoje ime je mož vedno nemško pisal, dokler ni postal »slovenski hofrat". To je bilo 1. 1899. Do tedaj se je podpisaval vedno ,,Plc|" in ne kakor zdaj ;,Ploj'. Svojo službo mož tudi ni med Slovenci' pričel, temveč raje pri dunajski nemški finančni prokuraturi..." Tako je torej ,,slo ven ako srce" hofrata Ploja, ki se je odkrilo seveda šele takrat, ko je Ploj že T 13 službenih letih postal hofrat! In zdaj kro-šnjari Ploj okoli s svojimi idejami in plavo- rdeče-belimi frazami . . . Res, veliko ostudnega je v prvaški politiki! Kmetijska družba za Štajersko je obdržala na pondelek in torek svoj občni zbor. Bil je krasni shod, ki dokazuje moč in krepkost štajerskega kmetijstva. Žal da nam primanjkuje prostora in da bodemo morali šele prihodnjič natančneje o zboru govoriti. Prvaki so seveda tudi tukaj hoteli neumosti delati, pa se jim ni posrečilo! Ptujski okrajni zastop deluje, odkar je v naprednih rokah, z vedno lepšimi uspehi za ljudsko stvar. Naravnost vzorno je to gospodarstvo naprednega zastopa in mislimo, da ga ni okrajnega zastopa, ki bi v tako kratkem času s tako malini žrtvami toliko koristnega izvršil. Celo najhujši nasprotniki, v kolikor so pošteni, priznajo uspehe tega dela! Besede so ravno prazna slama, — dejanja, dela govorijo. Vkljub temu pa se dobi še zaslepljene, nahuj-skane prvaške zagrižence, ki bi se borili tudi z nožem v roki proti pametnemu gospodarstvo okrajnega zastopa, to pa samo zato, ker vodijo zastop Nemci in naprednjaki. .. Evo slučaj! Načelnik g. Ornig je med drugim začel saditi sadno drevje ob okrajnih cestah. Cez par let bodejo tedaj okrajne ceste okinčane z lepimi sadnimi drevesi. Ali gotovi po prvakih nahuj-skani faloti se hočejo s tem maščevati, da poškodujejo to drevje. Na več krajih smo že opazili polomljena, porezana in uničena drevesa. Ravno blizo mostov, tako n. p. pri pesniškem mostu je opaziti to falotBtvo. To je tako podlo počenjanje, da bi ga ne bilo pričakovati niti od črnih divjakov srednje Afrike. Slaba vzgoja je to, vi gospodje, ki vodite slovensko ljudstvo ! Kmetje 1 Mi priporočamo drevesa vašemu varstvu! Vsak sosed naj skrbi, da Budobna roka ne pokonča, kar sadi pridna roka! Kdor pa naznani kakšnega teh lopovov okrajnemu zastopa, naj si bodi potem ustmeno ali pismeno, dobi zato primerno plačilo. Vsi, ki so pošteni, nas bodejo podpirali v boju proti falotstvn! „Kšeft" je ,kšeft"! Piše se nam : Prvaške ali „narodne* štscune delajo, kakor smo že večkrat omenili, na prav čudne načine avoje .kšefte". Neki ptujski .narodni" štacunar n. p. je obljubil načelnika nekega veteranskega društva .najfinejši aneug" in to zastonj, ako kapi načelnik vso obleko za društvo pri njemu.. . Lepe šege to, kaj ? To je podobno podkupovanju in sramota, je za vsakega trgovca, ki rabi tako nizka, umazana sredstva ! Fej! Naprednjaka Wratschko in Koller oproščena. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, s kako hudobnim veseljem so prvaški listi pozdravljali novico, da sta bila bivši načelnik zg. radgonskega okraja, vrli naš Wratechko in župan Koller obsojena zaradi .volilnega podkupovanja". To sodbo je podpirala edino izjava nekega političnega sovražnika. Wratschko in Koller sta se pritožila in pri najvišjem sodišču sta bila tudi popolnoma oproščena. Govorili bodemo o celi zadevi še obširneje. Prvakom pa privoščimo iz srca to blamažo, ki so si jo nakopali s svojim nesramnim obrekovanjem poštenih moč. Kaplanove klofute. Makoljska dekleta nam poročajo : Makoljeki kaplan Lojze Kramaršič ima čudne navadice. Tako je 8. t. m. na koru v cerkvi nekemu odrešenemu dekletu več klofut podaril. Ko bi ga dekle šlo tožiti, bi bil čruo-suknež seveda zaprt. Ali ljudstvo ima boljše srce nego farčki. V šoli je ta mladi .božji namestnik* dekleta potem pred otrokom obreko-val, češ da je k . . a. To je res preveč. Ali misli ta fant, da je kak turški paša, ki se sme VBe dovoliti ? Mirkaj, gospodek, da enkrat vlaka ne zamudiš... Zmešalo se je nekemu nesrečneža v S v. Barbari v Halozah. Poslal nam je namreč pismo, v katerem divja in se togoti, kakor da bi se ga kdo bal. Nesrečni norec je seveda na-hujskan od gotove strani in zato pravzaprav sam ni odgovoren za svoje bedarije. Mi ga tudi poznamo in bi ga lahko zapreti pustili, ali — po našem mnenja spada bolj v norišaico nego v zapor. Ocenimo njegovo pismo le zato, ker piše .Fihpos" vedno, kako .olikani" so njegovi pristaši. Evo dokaz te .olikanosti" ! Dotični norec, ki se seveda po klerikalni šegi ne upa podpisati, nam piše: .— Se sramujem, če bi zvedla kakša bolša oseba, da mi je ta krota (Štajerc) omadeževala roke. Pa ker me radovednost žene do tega ali se je katera baba pri Barbari spe . . . la. Saj pr . . i vem da si itak ne upa. Ti povem, da še sp . . . ti ne upam ker se bojim da bi ti ne zavohal. Mi farani pa gojimo globoko spoštovanje do našnih pastirjev, ne glede na njihove telesne lepoto (!! Rabuzek je res lep fantek. Opomba stavca.) Da pa me dalje spoznate, vam povem, da sem ud slovenskega bralnega društva, ud dražbe sv. Mohorja, ud katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, naročnik .Glasnika" in .Najsvet. srca", in .Bogoljuba", itd. itd.".. . Tako čečkari ta norec, ki bi si naj za marko raje kruha kupil. Tako .izobrazbo" dajejo tedaj klerikalni časniki in prvaška društva. Norec, ne misli, da se tvojih pisem jezimo! Mi le obžalujemo barbarske duhovnike, da imajo take prijatelje.. . Kmetijski shod se je vršil v sv. Jakobu slov. gor. dne 19. t. m. Potovalni učitelj g. Jelovšek je predaval o živinoreji. Istotako se je vršil kmetijski shod 15. t. m. v sv. Jnrju ob Pesnici. Požarna bramba v Ptuju je obdržala 22. t. m. pod predsedstvom g. hauptmana Steudt© svoj občni zbor. Ta zbor je dokazal krepkost in zmožnost te izborne brambe. Rednih izvršajočih članov je imela bramba lani 56, podpornih 214 in častnih 2. Premoženja ima 14.373 kron. Lanski dohodki so znašali 1.205 K, izdatki pa 1.162 K. Bramba se razvija pod vodstvom g. Steudteja krasno. Neposredni davki. Poroča se nam : Tekom TJ. četrtletja 1908 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki bo prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok — 4 — dne 30. aprila 1908, 5. mesečni obrok dne 41. maja 1908, 6. mesečni obrok dne 30. junija 1908. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računoT: IL četrtletni obrok dne 1. aprila 1908 III. Rent-nina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer I. polu-letni obrok dne 1. junija 1908. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo cd državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januvarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 13 v in se morajo izra-čuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgori naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z do-teklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Utonil je delavec Anton Robin iz Razgorja pri občini Crešnjevcu. Ustrelil se je sodnijski adjunkt g. dr. Koro-schetz. Nesrečnež je bil bolan. Tatovi. V letih 1905 do 1908 so se zgodile v Hrnškovcu in Brezovcu ob hrvaški meji razne tatvine. Zdaj šele se je posrečilo orožnikom v Za vrču, da so ujeli 5 tatov, med njimi neko žensko. V sv. Barbari bi bilo pač orož-ništvo potrebno. Samomor. Infanterist Jožef Muršec v Mariboru se je ustrelil v trebuh. Nesrečnež je težko ranjen. Svarilo za Vitiorejce. Vinorejski cdsek c. kr. kmetijske družbe je v svoji seji dne 4. marca t. 1. sklenil svariti štajerske vinorejce pred nakupovanjem in sajenjem sledečih trsnih vrst: iNoah zelena, Elvira bela in Delaware rdeča in bela. Te vrste napade namreč trsna uš kakor našo staro domačo trto. Razen tega dajejo manj vredno, slabo vino, ki bi lahko dobremu glasu štajerskih vin občutno škodovalo. Iz Koroškega. Gospodarsko delo. Prvaški nasprotniki, naj se zbirajo potem okoli lažnivega „ S Mira" ali pa okoli novopeče-nega „laži-Korošca", kričijo vedno, da so prijatelji ljudstva in da hočejo ljudstvu pomagati. Ali Čimdalje so ti lažniki kričali, temrevnejše je postalo ljudstvo. Naprednjaki pa ne obljubujejo ničesar. Ni jim treba mlatiti prazne slame. Naprednjaki raje — delajo! Dokaz pridnega gospodarskega dela za koroške kmete je glavni •hod naše ces. kr. kmetijske družbe, ki se je vrši! te dni v Celovcu. Na zboru je bilo zastopnih 26 okrajnih odborov z 52. odposlanci. Prišli so tudi deželni predsednik baron Hein, deželni glavar grof Goess in knez Orsini-Rosenberg. Predsedoval je zboru ces. svetnik Supersberg. Po pozdravu je imel deželni predsednik baron Hein govor, v katerem je m. dr. dejal: „Jaz sem smatral vedno krepko kmetijstvo za mozek vsakega državnega življenja in kmetsko ljudstvo za jamstvo lepega uspevanja vsake države. Delal bodem torej, da se kmetski stan vedno pospešuje in podpira". — Lepe so bile besede deželnega predsednika Heina in to morajo priznati tudi tisti prvaško-farški zaslepljenci, ki napadajo ravno zdaj tega moža. — Potem je govoril glavar grof Goess, ki je priporočal zlasti združenje kmettkih poslancev. Dokazal je tudi, da niso kmetje krivi splošni draginji. ~ Potem se je prečitalo letno poročilo o porabi podpor ter računski zaključek. Ta računski zaključek izkazuje, da je imela kmetijska družba leta 1907 skupno čez 430 tisoč kron dohodkov, kar je gotovo velikanska svota. V blagajni je ostalo ob koncu leta še nekaj čezl5tisoč kron. Premoženje družbe znaša skoraj 102V« Uboč kron. To so številke in vsak pametni kmet bode razumel njih pomen! — Državne in deželne podpore se bodo v prihodnjem letu kakor v preteklem porabile. — Sprejela sta se predloga, da se porabi 3 000 K za nabavo potrebnih kmetijskih mašin in 2.500 K za reio ovec. — Nadalje se je govorilo o zapuščini Strutzman za kmetijstvo. Glede BlovenBke priloge za kmetijski list se je zahtevalo državne podpore. Drugi dan se je razpravljalo o predlogih okrajnih zvez glede živinoreje. Naprednjak g. Krassnig je stavil potrebni predlog glede plemenskih bikov. Nadalje se je sprejelo predlog za ustanovitev plemenskih posestev (Aufsuchthofe) za bike. Govorilo se je tudi o znižanju premij za zavaro vanje živine, — o znižanju plačila za žrebce, — o znižanju deželnega vinskega davka itd. — Sprejel se je tudi predlog, da naj se vpliva na oficirje v tem oziru, da ne zaničujejo vojake kmetekega stanu itd. To so glavne točke zanimivega tega zbora. Žal da nam primanjkuje prostora, da bi se z vsem, kar se je gororilo in sklenilo, pečali. Ali — na nekaj ne smemo pozabiti. Prvaški klerikalci, to bo tisti ljudje, ki hočejo s kranjskimi hujskači zastrupiti koroško ljudstvo, govorijo o neki lastni kmetijski družbi. Ta farško-dohtarska družba bi imela seveda kmetski stan le za molzno kravo. Ničeear bi ne mogla doseči, kajti nobene moči bi ne imela. Zato pa se tej frakareki gospodi le smejimo... Dal Bog, da bi koroški kmet vzel metljo in pomedel svoje kranjske nasprotnike iz dežele... Ces. kralj, kmetijska družba pa cveti naprej v blagor kmetov! Koroška Šparkasa sklenila je na zadnjem občnem zboru razna darila. Ob priliki vladnega jubileja cesarjevega darovala je v dobrodelne namene velikansko svoto 450 tisoč kron. kron. Ta denar se razdeli tako-le : 1. Za dekliško delavsko šolo in za ljudsko kuhinjo 90.000 K. — 2. Za oskrbovanje slepcev na Koroškem 50.000 K. — 3. Dekliškemu domu v Celovcu 10.000 K. — 4. Deželi Koroški za rešilni zavod za dečke 170.000 K. —5. Za zavod za male otroke v Celovcu 100.000 K. — 6. Za planinsko društvo 20.000 K. — 7. Za podporo učiteljiščnikov 10.000 K. — To je pač krasni dokaz človekoljubnega mišljenja te šparkase! Poleg tega pa je darovala se 121.440 K v razne namene, m. dr. za mutaste 2.000 K, za uršu-linsko sirotišnico 800 K, za cesarja Franc Jožefa naložbe 2.000 K, za požarno brambo v Celovcu 1.100 K, za deželne dobrodelne zavode 700 K, za zavod za male otroke 1.200 K, za ubožno komisijo v Celovca 2.000 K, za rešilni zavod za dečke 1.440 K, za mehanično ročno delavnico 2.000, za zavod za roditev 1.000 K, za kmeti j >ko dr už bo 2.000 K, za delavsko bolniško društvo 400 K, župniku Schwarz Ernst 1.000 K, za pletarsko šolo v Steinfeldu 200 K, za delavsko društvo v Celovcu 200 K, za zavod za služkinje 900 K, za rokodelsko šolo 2.300 K, za trgovsko šolo 2.600 K, za učiteljiščnike 1.200 K, za otroški vrtec v Žel. Kaplji 300 K, za starostno šparkaso 16.000 K, za čebelarsko dru5t»o 100 K, za cesto ob vrbskem jezeru 5.000 K, itd. itd. Človek se res čudi, da zamore en sam zavod take svote darovati. Siupno znašajo vsa darila velikansko svoto čez 571 tisoč kron. čestitamo za to delo! Kmetsko društvo, katerega namen bodi gospodarsko ziruženje posestnikov, se je osnovalo v Delahu v dravski dolini. Pristopilo mu je mnogo kmetov. Le naprej! Streljanje na dobitke. Cesar je dovolil, da se vrši vsako leto pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu in pri regimentu I in II. deželnih strelcev streljanje ca dobitke. Najboljši strelci od moštra dobijo častno medajlo. Pobegnil je iz Gumern knjigovodja Fric pl. Avancini, ko je napravil razne sleparije in poneverjanja. Lopova še nimajo. Umrl je v Rožu velespoštovani posestnik Simon Kapitsch. Bil je vrli naprednjak. Žemljica domača mu bodi lahka! Po svetu. Politika in profit. Koliko nese politika klerikalnim velikažem, kaže sledeča slika: Klerikalni dr. Weiskirchner dobiva na leto kot ravnatelj magistrata 12.000 K, za stanarino 2.000 K, doklad 4.000 K, poleg tega še lepe dijete in doklade od občine, nadalje kot predsednik zbornice 7.200 K, lepe dohodke kot po« upravni svetnik itd. Lahko se računa, di| 30 tisoč kron dohodkov na leto; to je | kron na mesec in neka čez 30 K na dan. Boj Z roparji. Proti E-ieku sta se peljala duri. nika v železniškem vozu ko začujeta v sosef vozu klice. Tekla sta tja in opazila nel nika v boju s 3 roparji. Eden roparjev je i iz vlaka, drugi Bkczi okno v Savo, tretji j ušel na streho voza, kjer so ga potem ujel Potopil se je v bližmi Hakodate jav! parnik „Matsumare". Utonilo je 43 morq kapitan in čez 240 potnikov. Gospodarske. Kmetovalci, prevdarjajte in računajte^' iše v nakupu umetnik gnojil. (Izviren dopis.) Pravi • dar se drži prave varčnosti. Kupuje le kar rabi, korist donaša, in to skuša najbolje kakovosti, bolje kakovosti, pa najceneje kupiti. V zadnjem I si pridobila umetna gnojila tudi med našimi] mnogo veljave, mnogo zaupanja. Z veseljem je viti ta korak naprej. Tozadevna še velika r nezmožnost po zunanjosti presojati vrednost gnojil, neokretnost za reklamacije i. t d, to daje povod zaupnost kmeta izkoriščati. Če ni ptj ga je baš pri umetnih gnojilih moč pošteno Lani sem svaril pqd naslovom >Ne denar vuc po listih pred slepim nakupovanjem, a vidim, zopet zelo potrebno, da se je glas vpijočega v razpršil. Baš sedaj imam v rokah cenik n tvrdke, katerega hočem po primernem uvodu Kmetje, pomislite vendar: 1. da niso umetna »talne, enotne, po zunanjem vidne sti, da ni kakor je n. pr. kava, riž, moka roba vredno; da ne hlevski po teži, vsebuje vsega k; gnoj ; 2. vrednost , temveč : a) po vi Če kupim 100 kg superfosfata 16 kg fosforove kisline, le ta moje rastline, vse drugo me ni je le brezpomembno brašno, k; prahom, zemljo, žaganjem i. t. b) po kakovosti, raztopnosti teh redilnih snovi. snovi v poštev le posredno pristopen čilskem solitru, ti zemljo ima največ po sedanjih tržnih čilisolitru raste nav tega časa pa zopet pada. Pi slučajih temu enak, obče p; tline rabijo, kakor I umetnih gnojil se dm ibini redilnih snovi za I z 16%, me brigal edina ima vred« briga. Ostalih si iterega lahko z I d. cer.eje nadol n pristopnosti Za naše razmere pridejo od I a) dušeč; rastlinam najbolj] je ta v podobi solita irej tudi najdražji. Zlasti veljave. 1 kg dušcu v čili: cenah 2 K 10 v Hrastn adno od januarja do sre< vrednosti je koliko manj vred amonjaka v žveplenokislem amonjaku. 1 kg okoli 1 K 70 v. Mnogo manj vreden za težko sploh skoraj brez vrednosti, je organičen dušecj ničnih vezeh, n. pr. dušeč v moki od mesa, krift usnja, volne, koščeni moki i. t. d, ki se sme tw„ nižje ceniti kakor v prejšnjih oblikah. Na gramoznatih, sploh preveč ptepustnih tleh, čilisolitra. b) Kalij naj se kupuje le v stasfurtsl Gospodarsko najbolj opravičeno je pri nas 40% kalijeve soli, ki ima 40 kg v 100 kalija, katere c) Fosforova tam, kjer še v katerih je 1 kg je star rudninskih s superfoslatov voda nekaj vi vredno v rud ;a stane pri nas v tej soli 1 kgoq kislina pride zlasti za težke zem« hoče hitreje učinek v poštev v supi najbolj razstopna, torej tudi najvdl : sedaj v Hrastniku 56 v. Fosfoi perfosfatov je prav toliko vredn koščene moke ; slednja ima pa "ijo ceno. Jemljemo torej cenejo linskih superfosfatih. Velikega nas je dalje manj raztopna pa dolgo učinkuj fosforova kislina Tomaže moke, katera stam v naših južnih okrajih okoli 37 v. Ona b sme se v nekaterik slučajih primerjati glede ono Tomaževe moke, je pa še ceneja. 3. dalje pomislijo, da čim močaeja so umetna več vsebujejo redilnih snovi so razmeroma h tem manj stane prevažanje vsebinskih enot, tej pridejo tu. 4. Da se pri nabavljanju po celiM vozni stroški zelo znižajo. V Avstriji je celo nj plača tovarna vožnino do postaje odjemalca m tu prodaja enote fosforove kisline po pogojni al. stroškov. Kmetj< ndar brezbrižno vrednosti vsebine in 40% kalij« voznih dan vi 1. po Soliter vsebino, v vseh drugih 2. pri enaki vrednosti uč: ceneje enote vsebine; 3. 4. zahtevajo naj garancijo sevala z torej naj ne ki po vrečah ali po ceni vsebinski sol imajo splošni gnojilih se zn. ka za njih izb! iaročajo naj po in se tudi naj se bode isti isto, kar pot rastlinske sne dobiček donašale. Nikak gnojil, kakor n. pr. gnoj kontrolo; 5. ki bujejo, kar jim bode kc , katere jim bodo na njih naj pa ne kupuje} travnike, za vinojj naj ne kupujejo mešanice, kakor n. pr. ki i. t. d., ker pri teh precej gor plačajo. Ki posamezna umetna gnojila vsako za se. 1 mezni, manjši posestnik ne rabi teh gnojil ker se pri manjih množinah ne brig kupuje ta gnojila pri svojih zadrugah, ki družnicah in drugih kmetijskih podružnicah kmetijskih društvih ali trgovcih, ki irnajaj zalogo. Za ta kumulativna naročila naj se Pokoi :la na ti pujejo rouzroča, ■totili, pravlja n ene jboljše s niažemo itno ene ali ž rajo ih gorke celili doda še pobifajlažej se pujejs lahko tu :istil«si tekočin tcmSri cevi de trosi (s. Kedar prste za] lah i! Da : naj se Ije, ki b 47 — 5 — jo, da bode roba tudi jamčenju (garanciji) ierna. l-ahko je jamčiti (garantirati), če se ve, da se ne bode nikdo pobrigal za kontrolo, da li je vse-res jamčini potrebna. Kjer se na vagone naročuje, pismeno vse natančno pogodi. Označi se naj na-10 roba, pogodi naj se natančno cena, enota rast-koredilne snovi, čas za pošiljatev, način plačevanja, li se naj visokost odškodnine *a manj vsebujočo kakor pogojeno i. t. d. Kakor hitro dospe roba, ij se pred eno pričo vzamejo poskušnje, 'najbolje od zadevi že zvedenih oseb. Od vsakega vagona se sredine vsake desete vreče, ki pa ne sme biti poskočna ali premočena, vzame poskušnja. Vse te poskušnje 'stresejo na suh papir, pa se, ko so se grude razdro-dobro premešajo. Od te zmesi se vzamejo po tri :ne poskušnje na priliko po 300 g, ki se napolnijo tri snažne, suhe steklenice in sicer kar na rahlo. [Steklenice se dobro zamašijo, najbolje z steklenim za-jmašijo. najbolje z steklenim zamaškom in zapečatijo, pjbolje s pečati od obeh prič. Na prilepljeni papir se Bpiše vsebina, številka vagona, v katerem je prišla in m. Te poskušnje se pošljejo najbolj takoj kemič> preskuševališču, n. pr. v Maribor. Da pa bode la ta kontrola tudi veljavo naj se tedaj, ko se !nje jemljejo, napravi od doticnih oseb potrdilo sledeče vsebine : Mi potrdimo, da se je iz voza ., teža garantirane vsebina . . . ., število . , ., teža garantirane vsebine..... natovorjene le..... od . . . ., vzela ta poskušnja. Prodajavec . Sprcjcmavcc je : . . . . Podpis in pečat prič : pa dobe za to že primerne tiskovine, na kate-se nahajajo predpisi za veljavno jemanje poskušenj. smo velja le za 14 dni po sprejemu, torej se je požuriti. Pri znanih zanesljivih tvrdkah ni vsako-t potrebna ta kontrola, a sigurnost in se človek ;ne Škodi provzročeni časi po zli volji pa menda po Iji pa menda po pomoti. Da je pa razumnost in evidnost potrebna pri nabavljanju umetnih gnojil, za itera dandanes naši kmetovalci že nekaj stotisočakov .jajo, kaže sledeči izgled. V roki imam cenik neke ;ke tvrdke. Po tem stane na postaji odjemalca (pri iperfosfatih, in sicer večjih naročilih je sploh običajno id postaje kupca računati) : 100 kg 17% superfosfata 2 K 50 v. 1 kg fosforove kisline stane toraj v tem namestu 56 v, kakor je kmetovavec lahko iz lastnika dobi; dalje stoji žveplenokisli kalij z 96°/, K. Kaj, je li to 96°/„ čistega kalija ? Ne I V 96 kg :plenokislega kalija je le 52 kg čistega kalija, ki je metu edino le vpoštevti. Ista množina čistega kalija in žveplenokisli kalij stane pa v Hrastniku 26 K. ©bi pa v 40°/0 kalijeve soli za 16 K 96 v. Dalje naj-no: gnoj za travnike, 23%, cena 9 K. Pa česa je '/, ? Kaj se garantira z 23% ? Čilski soliter ima v ceniku tržni ceni primerno ceno. Kupca pa moti, stoji, da ima ta 95% dušika. To ni mogoče, temveč %70 solitrnokislega natrija in v tem 15"5% čistega lUŠika. Ce dotična tovarna res smatra garancijo resno, i morala v istini 96 kg dušika za to ceno oddati. Zdi pa, da ne vzame garancije tako resno. Med meša-imi gnojili, katera dandanes ne rabi nobeden razumen etovavec več najdemo: kalijsupefosfat z 11% kalija, ;11% fosforove kisline, cena 14 K, Razmerje kalija in e kisline tu nikakor ni primerno, ker zlasti na leščenih tleh je treba mnogo več kalija kakor fosforove isline. Če se ta zmes trosi, se fosforova kislina ne „umore do dobrega izkoristiti. Iste množine enako učin-™P° kujocega kalija in fosforove kisline dobi kmet lahko doma za 9 K 90 v. Amonijaksuperfosfat z 14% fosforove kisline, 5% dušika, cena 20 K. Kmet si nabavi isto za 18 K. Kalijamonijaksuperfosfat z 9% fosforove 3 3laD da e i . vaon e skd j» jjeli.l apon iroarj »j te i č; ni a da / pa neke ton a g akon •S-"1 sdnj 84 7. dO r; J kisli za Dlitru .iku ap m ;den ga, to ■c, :rvi. :udi • P1 cjer skih kg n. okoli llje i perf« kis, ine, 3° amonijaka, 10% kalija 18 K. Kmet si lahko eč VRB rova k:. . kako brez pa pomen oča : kiloj Sena imetje gnojila. tem tem j ih vagj1 navad in di i ceni4 o tja h, term .ote jnakoinj] d mei o naj lih vag£ .brigaj jejo i :ilo, le nljiščih o speci) ;>rade i lisuperi Cupujeji cr pa na val ontroloi etijskl] . in jo pa nabavi to doma za 15 K 10 v i. t. d. Iz tega je razvidno, da so cene, če bi se res vedno dobila garantirana vsebina, itak že mnogo višje, kakor se dajo drugim potom doseči. A kdo se briga, da vsebujejo ta gnojila res toliko, kolikor garantira Lansko leto sem dal en tak poskus preiskati in našlo se je, da je vsebina |"bila mnogo nižja, pod najnižjo po ceniku garantirano. Žal. ni bil dotičen poskus tak, da bi bil veljaven za n% nT Pravn0 Pot> ker se ni vstreglo vsem predpisom. Nevednost in malomarnost tu torej ogromne davke plačnje. i Torej razum, na noge, ne pu liml Če pa kateri naročnik teh gnojil se hoče prepričati kakšna so v istini, naj vzame po navedenih pravilih poskušnjo, ter jo naj pošlje takoj na deželno kemično preskuševališča v Maribor. V Mariboru, dne 4. febr. 1908. J. Belle. a | it rolo ijskihl H Pokončevanje črnega paleža (pikca). Ta bolezen pela na trtah po nekod mnogo škode. Na zarodu nrouzroča, da cvetje odpada, na listju in grozdju pa napravlja majhne pege. Proti ti bolezni se je bojevati jiajboljše s tem, da trte na kratko režemo in s tem, da zh mažemo pozimi po deblu in mladju z raztopino lelene ali železne galice. V ta namen je razstopiti v 60 itrih gorke vode okoli 40 kg galice. Dobro neki de, če se doda še 3 do 5 1 žveplene kisline (hudičevega olja). Nalažej se maže trte s čopičem. V ta namen uporablja se lahko tudi posebne priprave, pri katerih se cedi počasi tekočina iz posode, ki se nosi na hrbtu, po gumijevi cevi do čopiča. Z železno galico zamorijo se na trti trosi (seme) one glivice, ki provzroča bolezen palež. — Kedar sadimo cepljene trte, moramo jih za dva, tri prste zagrniti z rahlo zemljo. V nasprotnem slučaju se trte lahko posušijo. Cepič mora biti toraj tudi v zemljil Da ni treba pa trt pregloboko pogrezniti, napravi naj se nad cepičem klobuku podoben kupček iz .zemlje, ki bo branil cepič osuševljenja. Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjakle na ji z kit temveč tudi v dejanja, ta mora b:ti član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu 10 d »bo t kron, ki se vrnejo in ki ae tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč se vrne na zahtevo z 47» obresti. Vaakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo imata nameu zasiguriti gospodarski, denarni temelj , Štajeici", povečati ust čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto „Stajerčev koledar, ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vei drngi koledarji, — sploh ima naše tiskovno društvo namen, delati za izobrazbo, poduk: gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše dodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva „Štajerca' v Ptuju. Listnica uredništva in uprav-ništva. Župnik g. Vogrin v sv. Barbari: Vaš zadnji dopis smo morali v koš vreči, kajti — oprostite — zdi se nam predolgočasen. Na eni strani se bahate, kaj vse imate in koliko posedujete kot >knez haložanski«, na drugi strani pa jamrate, koliko davkev in drugih troškov imate. Mi Vam za Boga svetega ne moremo pomagati I Kar se pa tiče Vaših humorističnih groženj, da se vozite s kočijo okoli, da bi izgnali duhove >Štajerčeve«, je to pač lepo od Vas. Ali — škoda kočije, dragi gospod župnik, kajti trudili so se že drugi junaki, pa teh dobrih duhov niso mogli pregnati I Pošteno je sicer od Vas, da priznate velike zasluge naprednega okrajnega zastopa z g. Ornigom na čelu... Vašemu prijaznemu povabilu na čašo rujnega vina se pa žal ne moremo odzvati. Nimamo časa I Živio! Župnik g. Jos. Kranjc V Zibiki: Dobili smo Vaš čudoviti »popravek« po § 19 in ga brez premišljevanja vrgli v koš. Tam počiva zdaj I Ako Vam pa ni prav, pritožite si pri sodišču. Pa brez zamere, •— ali to gospodje duhovniki vendar ne smejo pričakovati, da bodejo naprednjaki list vzdrževali, v katerega bi duhovniki svoje ne posebno modre dušne produkte pošiljali. Ako imate že tako veselje na dopisa-vanju, poiščite si drug listi — Sinčaves : Pustimo zdaj tistega mladega modrijana in njegove stariše. Morda se še poboljšajo. Pozdrav! Mozirje: Vaš dopis ni jasen. Kaj je s tistimi 60 kronami ? Predno kaj objavimo, moramo natanko vedeti, zakaj se gre. — Ninino: Imate prav, na vabilah je bila napaka. Kar se tiče podpor, napravite, kakor je to g. Drofenig svetoval. Pozdravi — Več dopisov: Po možnosti prihodnjič! 821 | 1 Loterijske številke, Gradec, dne 21. ma c* : 59, 2, 65, Trst, dne 14. marca: 81, 26 3 36. 12. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. Jurišlo v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najlopleje priporočamo. v Tvrdka Kari Koclin tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. Promet razpošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranie gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko Oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanns Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Lepo jkmetsko posestvo. 20 joh gozda, njiv, travnikov, aadonosnika in vinograda v najlepši legi, vsemi potrebnimi gospodarskimi močnimi hrami, 6 minut od okrajne ceste, proda zavoljo družinskih razmer po nizki ceni Anton Poicharnig, posestnik pri Sv. Jurju ob Pesnici. Pojasnila daje tudi županstvo Sv. Jurij o. P. 2U Po naprošbi dedičev po Matiji Samschnig vlg. Messner in Sawodnik v Djekšah razprodaja javno c. k. okrajna sodnija v Velikovcu v zapuščino spadajoče predmete in Sawodnik-kočo v Djekšah E. z. 28. k. obč. Diexerberg. Posestvo obsega 26 ha 27 a 08 m* čisti dohodek 256 K 60 h in znaša izklicna cena 12.000 K, vadij 1.200 K. Največja ponudba (Meistbot) se mora od dneva dobave s 5% obrestovati in po eni tretjini vsakih 3 mesecev po razprodajalnem dnevu v gotovini pri tej sodniji plačati. Kupec sme tabularne zahteve v svoti 5.502 K 60 h na račun najviše ponudbe prevzeti. Predmeti se izkličejo po cenilni vrednosti in se oddajo le proti takojšnemu plačilu ter odpeljavi. Razprodaja se vrši v četrtek 9. aprila 1908 dopoldne ob 10. uri na lici mesta v Djekšah št. 26. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Upnikom, ki so zavarovani na tem posestvu, ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno obdržane. Ihventarski zapisnik, izvlečki zemljiške knjige in pogoji licitacije se lahko pri tej sodniji vpogledajo. C. k. okrajna sodnija Velikovec odd. I. dne 18. marca 1908. (Podpis.) Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe m poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žit«, mlatilnice, vitli, lušcilnice za koruzo, škropilnice za Irsjo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje, klale, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, srinčene cevi, gumijeve eevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave la petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne teltt-Wfr nice, steberske tehtnice, deci-"■ftH malnc tehtnice, tehtnice za W živino, tehtnice na drog i t. d., postranske komade za vse stroje, cetndi niso bili pri meni naročeni; kose zi slamoreznice iz I-a jekla po znižanih cenah. BV Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tndi na obroke. Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaželjeni Ivan Schindler, Dunaj IH. Erdbergstrasue 12. 223 KttttftttttKKKKKttttKXKKKXX Krojaški učenec, čez 14 let star, ae takoj pod dobrimi pogoji sprejme. Kje? pore uprava lista. U Canjenomu občinstva priporočamo naSo veliko zalogo novega blaga. Posebno opozarjamo, da imamo za moško in žensko obleko lepe novosti. Prepričajte se in pridite nas obiskati, videli boste, da naše besede niso prazne obljube. Ker si z vsakim dnevom več zaupanja pridobimo, vam lahko zagotavljamo, da boste pošteno, dobro in zanesljivo kupili. S tem se vam priporočamo Brata Slawitsch in Heller trgovina z mannfaktnrnim blagom v 1' tuj n , Florianiplatz. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX - 6 — Pekovski učenec242 se sprejme. 1 do 3 krone tedenske plače ni 'v- ljučeno. Dopise na Gaisers Naclifulg., Backerei in Leoben, Hauptpl. Mlina rski učenec od poštenih starišev se sprejme v mlinu g. Schwabs (Aumiihle) pri Ptuju. VpraSa se tam. Pekovski učenec2*1 se sprejme. Plača prvo leto 2 kron na teden. Jakob Flo-rianz in Ilitzendorf bei Graz. Proda se 2t3 pianino pri poštnemu asistentu g. Serth v Ptuju. Posestvo -:;s na prodaj, ki leži pri okrajni cesti, l1/, ure od Maribora 10 minut od farne cerkve* hiSa in Stale vse zidano, v dobrem stanu, lep sadonosnik, njiva, in les, vse pri domu skupaj, • samo travnik je pri Pesnici 10 minut od domovine, meri S jobe, sena zraste 7 vozov, otave 6 vozov. — 1000 gold. ostane na posestvu; kupna cena se izve pri Johani Toplak Sv. Martin pod Wurmbergom. Ženitbena ponudba. Jaz sem posestnica, vdova Se ne 30 let stara z otrokom, ki je staro 18 mescev, ki je odstranjeno. Posestvo je brez dolga in ni donasa na leto več sto kron. Se želim orno-žiti s poStenim fantom ne pod 30 let starim. Prednost imajo c. k. služabniki. Ponudbe je poslati do 10. aprila, če je mogeče s sliko pod ^reca"" na upravnistvo »Štajerca". Nova zidana hiša s trem; stanovanji, Stala kravja, dve svinjski, Skedenj, parna pivnica, vrt, brajde, sadonosnik l1/, joha orane zemlje, se proda na spodnji Hajdini. pri glavni cesti ■/* urP od Ptuja St. 70, J uhan Cafuta. Eden travnik se daje v najem. Več se izve pri Josffu Gorinpp v Ptojn, Bilrgergasse 11. 239 Krepki kovaški pomočnik 7. dobrimi spričevali, ki se razume: tudi na delo pod kladivom, se sprejme s 1. ali 15. junijom 1.1. kod kovač (ZeugschmiedJ v fabriki kos Franu Hanser's Erben v Slo-venjgraden. Potrebno znanje nemščine in naznanilo zadnjega delavskega mesta. Kovaški učenec se sprejme takoj pri kovaškemu mojstru Aot Gregi v Celju, Laibacherstrasse. Brez plačila. 224 Ena njiva na prodaj ali v najem dati v Stadlvraldu. Več se izve pri upiavaiStvu „Štajercaa ali pri lastniku Martin Jog v Kaniž-nem oredmestju st. 106. pri Ptuju. 227 Usnjarski učenec240 se sprejme takoj pri Josefu €*rinpp, usnjarski obrtnik v Ptujj, Burgergasse št. 11. Izurjen rokodelec želi se nastanoviti, kje pri kakem mojstru-kovaču, se tudi pozneje oženiti, mlade vdove imajo tudi prednost. Naj se resnične ponudbe pošljejo. Naslov pove uprava tega lista. 229 Pozor! Kdor želi dobri, rabljeni motor (bicikel) kupiti po nizki ceni, naj vpraša pri Tonmlavn Kra- pinen na Brega, Tockovac 318 p. Koprivnica, Hrvatska. Denarna posojila vsake velikosti po 4 do 6°/0 proti dolžnemu listu % ali brez prič za jamstvu, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 3Va°/0 na 90—60 let, najvišje. Večja financiranja. 212 Hitro in diskretno se vse vrfii. Administracija „B6'rsen-Courier" Budapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemSko korespondenco. Pekovski učenec »e sprejme pii Heinrich Simoriitsch. pekovski mojster v Zeltweg, Zg. Štajersko. 208 Dva učenca se spiejmeta ori firmi II. M o r e 11 y's Wiw., slikarska delavnica in prodajalna barvnega blaga, v Ptuju (Bahn-hofgasse > 213 Lepo posestvo 18a blizo Ptuja, sposobno za vsakovrstne pridelfce, se proda :a nizko cei.o. Naslov pove upravnistvo »Štajerca". Vslpd sklepa z dne 14. | 3. 1908 uprav. Ster. ^V5 pridejo dne 3. aprila 1908 dopoldne ob 8. uri v Ribnici (Ršifirg) žtev. 8. k javni razprodaji: 1. Pohištvo za prodajalno. 2. Galanterijsko bisgo. 3. Špecerijsko blego. 4. Maunfaktnrno blago. Predmeti se lahko du» 3.|4. 1908 v času od 7.-8. ure dopoldne v Ribici na lici mesta ogledajo. C. k. okrajna sodnija Marenberg cdd. II. dne 1413. 1908. (Podpis.) I.OO6 komadov I-a hmeljskih sadičev (Hopfensetzlinge), Saaz Golding, srednjo-zgodnji, se oddajo po 10 K per milie od kolodvora in to po graščini Moslavina, pošta Popovač?.. Hrvatska. === Zaboj se zaračuna po lastni ceni. ===== NAJBOLJŠA in NAJCENEJŠA SEMENA VSCH VRST i SAMO PRi I v PTUJU ' Najboljše budilnice (Wecker) regislrovrna znamka ..Adler-Roskopf Ahirm'- se dobi le pri moii tvnlkj Z 1 zvoncem, jekleni anker in ..Abs'eller" K 3 80 Z cifernieo, ki se po noči sveti......K 4 20 Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Absteller" K440 Z cifernieo, ki se ponori sveti......K 4 80 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernieo ki se p -noči sveti......K 3-30 Z lepo malo leseno posado K 4 40 Z cifernieo. ki se sveti po noči......K 4-80 Športna budilnica . K 550 Ki se sveti ponoči. K 6"— 3 leta pim eno garancijo 1 Ako nedopade, d- nar nazaj! Posije po povzetju prva fabrlka ur v Brilxu HANNS KONRAD C. Ink. dvor. lif Brilx.it876. Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 698 Kupite izravno od tkavnice 217 6 plaht brez šiva najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 1450 == Brata Krejcar, Dobruschsa, Češka = Tkavniea platna in pamvela. Najnovejši pomladni muštri franke! Maslo, jajca, goveje maslo kupuje Vinzenz Bujnošejk, trgovina z delikatesami Dunaj XVII 2. Lerchenfeldergiirtel 7. 215 Išče se preddelavec (Vorarbeiter) za tovarno upognjenih stolev, kateri se razume na vse vrste upognjene stole (gebogene Sesseln) in kateri bi tudi opravljal službo mojstra. — Pogoj' so glavno: treznost, poštenost in pridnost. Plača po dogovoru. Kje ? pove iz prijaznosti uredništvo >Stajerca<. 210 Graščinska kuharica z dolgoletnimi, dobrimi izpričevali, ki zna popolnoma samostojno kuhati, se išče na deželo pri mesečni plači 40 K. Vprašanja in spričevala sprejema gospa Elsa Galle, Ljubljana, glavni trg, št. 19. 234 10! Iščem za Kranjsko, Štajersko in Kol potnika, ki že kakšno firmo zastopa ali I zastopal. Trdna plača ali dobta provizija. K| T upravništvu lista rgovina s s PiC.dajam najceneje blago pc . Oa.en: srajce, kravate,-..«»„1 w za vodo neprodorne gospodske in f',ntc«fika. lodne in filene Jklofoul Nadalje obleke za dečke ter čevlje m le, dame in otroke. ir^jena 2 Franz Hoinlp Ptuj, nasproti ;ldK' Je 8( ____________ga ne.'koi 218 TTra, z -^erlžia^fz samo 2 K. Slezijska eksportna hiša je nakupila veliko J>a, Maril j:h razpošilja: eno prekrasno, pozls'eno 3fcpoši!jate natančno idočo anker-uro z lepo veriž ca bshI obenem Be pismeno tri leta jamči. Po pcij povzetju razpošilja prusko-šlezijuki ekupoitni "nf.1 F. Windisch, Krakov, Nr. U|64.^ Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. tuj: Jdobijo oc jako zni Za g08podinsko Šolo okrajni ga zaa.epa f I popoJd (rs, se razpisuje službo '" url skfgd zmožne kuharice=!!°^" in gospodin, I tre od . . 'ienska . . rtilja po poi katera zna sama zanesljivo kuhati ter ves poduk da a ti. Zmožna mora biti nemške; »lovenskegi jezika ter naj ima dobra »pri' Ponudbe sprejema okrajni zastop v oziroma načelnik g. J08. Ornig župaa pti Oskrbnik izvršil deželno sadje- in vinorejsko šolo v Mariboru 20 let prakso v sadje-, vino- in živinoreji, z amerfr " M)V skimi vinogradi in trsnicami, v poljedelstvu, k leta ._ gozdarstvu, mlekarstvu in knjigovodstvu popolnom Kl*A vežban, išče službo. — Ako mogoče k takšni gril ■" " da bi moja žena gostilno na račun ali v najem i^asm, tjjjg, Ponudbe prosim naj se pošljejo na upravnistvo »ŠtajeL^ •»«•» Tozičke za otroj^^« (Kinder-Sitz- und Liegewiigen). f> 2 »merik terih lahko otrok sedi, pa tudi^1^,^" za ležati, imata vedno v za!ci,'i«ter po želj priporočata po 12, 16, 20, 2i*li-briljanti, 35, 40-50 K. ;»kg™?™ Cene so nizke, vozički so '.i':, „ 3g urn'ei močno izdelani. Pismenim naroioljer s pra se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v l'tiu«kopf'Pa't. samo gol« --------------------------------------------------------------------------------udi cj Gospodinska šola za kmetske hčerke v Ptuju Malo posestvo se iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda. Obstoji iz skoraj nove hiše z 2 sobama, kletom, kuhinjo ter malim gospodarskim poslopjem, 2 orala njiv in travnika. Lega je zdrava in brez prahu, 10 minut od postaje Store. Primerno zlasti za rokodelca. Vpraša se pri lastniku Martin Taniek, Store. 233 pričenja svoj drugi tečaj dne I. maja 1908. — Naznanila naj se vpoSljejo pravočasno okrajnemu zastopu v Ptuju. Sprejmejo se dekleta iz vseh krajev dežele. Tečaj traja dva meseca in stane učnina mesečno 20 kron. Ta prva gospodinska šola je dosegla' že s 1. svojim tečajem Irpe uspehe. Podučuje se ne samo kuban.a, temveč i šivanja, domaČega in Trtnega dela, pranja i. t. d. Kdor ima resno Bkrb z* bodočnost svoje hčerke, naj ne zamudi te prilike! 30 n kjer se inim blagi »v prve vr [Japlača 8C i na našlo i [orol i jo Našlo Jos. Kasimir — 7 rgovina s špecerijo, materialom, barvnim blagom, skladišče piva bratov Reininghaus priporoča :• Ujbolja semena za. vre, polja in travnike. Rsz- fw gnojilna sredstva, kakor različno drugo igo po najnižji ceni m solidni postrežbi. Omenim še, da ae nahaja moja trgovina le lastni hiši, kjer je bila prej glavna tobačna ifika. 178 Domača pijača larejeca z „WoStin" da izvrstno pijačo in je »jboljss nadomestilo za pristni sadni mošt ,.Mo-"mt*. ''"; ie sestavina naravnih substanc in valed ga neškodljiv ter vpliva ta pijana na človeka ivljajoče in poapešrije prebavo, 300 I. te pijače irejene z ,.Mostu:' stane 4 gld. 80 kr. „Mostin'-B dobi pri Janeza Poseli, špt-cenjska trgo-nr M, Maribor, Koroška ul;ca 20. — Poštna epošiljatev vsak dan. — S'ari se pred pona-redbami. j73 ptujskem mestnem sopar- nem 1ŠCU [ dobijo odsihmal kopele S hlaponom po elede-] jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob [uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Vili uri predpoldan za 60 vin._ (30 krajcarje?.) 376 vi ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaltl. 3 dr čevali DIU. nerik etarsg »na "raščilj ii ima .), v k§ udi ilogi -ii) 24, ličnoj iročilol Ptuj zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idoeiti ur, srebernine in , . , zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj . 1-80 I Sreb. ank. rem.....4*50 . 3-50 Ure budilke.....'. 1-50 . 350 I Stenske ure . .1*50 naprej. Silja po postnem povzetju Specialna delavnica za najtežejfia popravila ur, zlatnine in optik TH. FERNBACH največja fabriska zaloga ur Marburg 96. B Kron 5000 zaslužka m n'fltemn, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija 600 komadov la gold. 2'50 TBB vini nakup, L «.: X prava Svic zist. Koakopf patent žepna 6 natanko in dobro, regul. s pismeno tf letno fabri<*no ga- ijo, i amerik. zlato double prstana (za gospoda in damo) i , pojlac. garnituro, obstoječo iz manSetnih, ovratmh in prsnih , 1 amerik, žepni nož o delov, 1 eleg. fcdana kravata, barva, ■"*" po želji, najnovejši facon. 1 krasna knoflica za kravato iljanti, 1 nežna damska broSa zadnja novost, 1 potrebna i garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik. boutuns . kamenji, 1 par angl. vremenski!] barometrov, 1 salonski i b 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali i koijcr s pravimi oriental čuimi biseri, 5 indijskih čudo-dehii- f-vragov zabava vsako društo in Se 360 kom. raznih predmelov, ho v vsaki hifii potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. , Roskopf patent žepno aro, ki je sama dvojno svoto vredna, simo gold. 2*60. Dobi se po povzetju aii napiej plačilu urfi £L\ ¥T«-Viir»rf-»^o svelov»ia razpofiilna hi&a, pke)?ri v^a tJi Uctl^UL; Krakov* St. 101. N. B. Ako se naroČi 2 pakefa, prida se 1 prima angl. bri- t tli 6 ff. volnenih Žepnih robcev gratis. Ako ne dopaoe denar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. Hlapee »ri hi z enim konjem vozil in tndi vsa droga dela zaetopi, se sprejme na Spodno "ko.Ponudbe prevzame npravhištvo .Štajerca'. Lepo posestvo 30 minut od Maribora oddaljeno z novo zi-i hiša kjer se nahaja dobro idoča gostilna in trgovina anim blagom, ledenico, gospodarskim poslopjem, lov prve vrste njiv in travnikov se proda za 13.500 Naplača 8000 gold. Dopisi zaradi pojasnila naj se jjo na naslov „Zukunft 8000" Hauptpostlagernd Marburg. 205 i Po takem izveska se poznajo skladišča v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujanj stroji narejeni so po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpeznosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1. in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnastih, srebrnih, zlatih ur m. Roskopf, Hahn, Ornega, Sehaffoausen, Glas ht'ilte ter vsega solidn ga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fabriSkib cenah. Nikel r.menttar ura K 3'—, Zistem Roskop" patent ura K i'—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat K 5-—, Reg. Adler-Roskopf, Nike*. anker rem K 7m—, Goldin rem. ura. „Luua" kolesje dvojni mantel K 8*50, Srebrna rem. ur« »Gloria" kolesje K 8-40, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12'50. Srebrna panccr-vcrižica z springrinko 16 g težka K 2S0, Ruska tu a nikel cilinder rem. ura „Luna"-ko!esje K 1050, '.ra-kuk&vicR K 8*60, budilnica K 2*90, kuhinj ka K 3-—, Švarc-■aldovka K 2*80. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, aH denar nazaj! r.EE'HAXNS KONRAD **J2JTt Brujr. št. 876 (Češko). 737 Stikna humpofečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna T Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. 121 Zdrave delavke od 16. do 35. leta se sprejraejo k trajajočem lahkem in dobro plačanem dela v tovarni v Gradcn Mosorhcfgaane 50—54. 170 Mladi trgovski pomočnik in trgovski učenec se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom pri Stjepan Celeč v Pregradi. 196 Kdor želi posestvo kupiti v Sevniškem okraju, ima ravno lepo priliko. Posestva so vsake vrste, mala in velika, od 500 do 40.000 gold.; hiše vsake vrste v trgu Sevnici in v okraju primerne za obrtnike, gostilne in penzio-niste. Posestva z mlinom pa tudi mlin sam i. t. d. Kdo je namenjen kaj kupiti, naj se obrne na Anton Andolšek v Sevnici (Lichtenwald) 176 Registrovane „Adler-RoskopP ure «e dobijo edino pri moji trrdki in jih ae «me nobene draga firm« prodajali. Zla*.ti piipravne za uradnike, orožnik--, krnele, finančne 111 žeitzniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. Fina iiriiinal ..AdlerUn.kopl''-Aaker-reiaosii'ir-ura * masivnim. pozlačenim. an>ifnag:i6tičnim, z peresom zavarovanim anker-ko-lesjfm, tekoča v kamena, prava emajlna cif> rnica, masivno, pravo pokrovje iz n kelua z varstveno plombo in Sainimim pokrovom, ovalbuge , okinčan , pozlačeni kazalci, uajtaneneje regul'ranaK 7 — Isla s *ekundn-m kazalcem K 8' — Z dvojnim manleltnom brez sek. kazalca K 10*50 Z dvfjnim man-teljnom in nek. kaz. K 115«. V pravem srebrnem pokrovju odprla brez Sek. kazalca K 13-50 Ista s sek. kazalcem K 1450 Ista. dvojni manleli bres sek. kaz K 17-50 Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 1S-50. '/.a vsako uro S letn« pismena garancija. Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej poSiljatvi denarja prva (»lirika ur v BrBsn Haims Konrade, k. dv. lif. vBruxušt. 876. &«••• Odhkoven s c. k. avst. drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Ustam-vljena 1SS7. Export v vse dele sveta. Moj c. nik obsega 200 strani in 3000 slik in -se posije vsakomur zastonj in frank« priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredčT vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vaaka zadeva pojaani in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. UOZlČki otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju == na kolodvorskem prostoru ■ se dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej draga sorte po........ 7"— * t'etje , B........ 8"— ktrte » »........ 9'— pete , ,........10'— in z fedrarai po.......12"— „ Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Pozor! Pozor! Citaj! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: pa JuriŠiČa 678 lekarnarja v Pakracn St 200 (Slavonija) Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo la anker-pain expeller je znano kot odpeljajoče, izvrstno in bolečine odstranjujoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" « Pragi« Elisabetstr. at. 5 nor. Razpošilja se vsak dan. Otrokom in odrašenim g ki kasljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Cbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krfni kaSeli, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali Je svojo itjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thvmomol Scillao pri oslovskem kaSlju in drugimi vrstam« srčnega kaSlja. ■*■> Prosimo vprašajte zdravnika. "MM 1 steklenica 2'3* K. Po posti franko pri naprej-plačilu rti H. 11 steklenica pri naprej-plačilu 7*— K. 10 steklenic 1»'— R. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k, dvomi lifarant Praga-III, Nr. »05. 0 K Srn dobi v va«h apotekah. M 0 HtUt aa iae prtparat« UiUlwalca i« m »ar»tt«no isaaiki. puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. iidelovatelj umetnih pušk, izkušen vek. arzenelu. prev;ame tudi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9'H in 8*1 mm. Absolvent c. kr. strokovne Šote za pusk&r- sko industrijo. cevi na 70 korakov s Srotom St. 03 7 treferev napravilo. — C. k. di retcija poizkuSnega za. Mnogo ilustrovsni cenik se dobi brezplačno I Uradna šajba Itev. 200: iz puške St. 1610-07, kal. 16 se \e a enim strelom iz leve voda za ročno strelno orožje v Borovljah na Koroškem. Icnajditelj in edino opravičeni izdelovatelj „SchSnliebove-alianc-horungeu z najboljšimi in namatančnejšimi streli sedanjosti do 100 korakov 2 dobrim „durchSlagom't (glej sliko strela!) Moja Alianc- borunga" strelja s črnim in brezdimnim smodnikom brez-dvomno najzanesljiveje in najbelj ojstro ter presega najboljše angleSkr, nmerikanske in drug-. „borungcH. Zato vporablja vsak razumen lovec to „Sch5nIieb-Alianc-borungow. Vsaka s'alia puška M naredi z mojo nborungou pod garancijo dobro streljajoča. Cena uto K 10-—. Vsak dsn dobivam ?ah alna pisma. Atelier za iz-•Wovauje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih ■ „alianc" puškah ===== vseh zistemov z mojo „Schonlieb- alianc -borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodru g. F. Schonlieb! Z poslano puško kal. it. IS z borungo sem izreino zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; VaSa borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inzener v Suczowi. Akt ne dopade, vzamem puške nazaj t Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! Gospodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika ===== v Ptuju štey. n = priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokislega amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogradov. ---------------Postrežba jako urna In solidna--------------- Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-mašenja (Stuhlverstopfungj. Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice »(zmernosti, napačne ili-Jete, prehlajenje, zamasenje, sestava preobilne kisline n. p. »Sodbrennen". napenjanje itd. m krčne bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apo- ~~^. teke B. Fragner v Pragi. /*.*>» H CVarilo! ^'8' '*" IaT>'k» nosijo po- raarko. stavno depeniraao varstveno Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c. kr. dvorni liferant „zum sohwarren Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kot .\erudao«u. ■C Poštna puiiljater vsak dan. "*Q 1 cela steklenica 2 K. V, stckl. 1 K. Po poŠti proti naprej pošiljatvi K 1-60 se 1 inalo steklenico, K 2-80 . pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8 — ^J I i velike, K 22— 1* velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v apotekah avi-tnjsKih Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja ^^^^^ Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini MannKossXelju —= na kolodvorskem prostoru. ;----- jSa tvidka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz Havre po najnižjih cenah: — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 < Izdajatelj in odgovorni niednik: Kari Linhart LAHTE I lato — (Prtiči)- -T« ^ «alo iz domačega platna po......goid.l Amei iz močiie debele konteniue .... ,1 JJJguJ iz tirolskfga platna......., I fm aine. v novi veliki trgovini teti r JOHANN ROSS v Cel Z austve == na kolodvorskem prostoru. =z Ptuju. — m. si Pozor, gospodje in mladeni« V svoji lekarniški praksi, ki jo iz- ^_ .j M vršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in §^"3H proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstra- JlPffiwPI piSe dr njuje praljaj in vsako drugo I^^^^^P Te dve kožno bolezen glave. Naroči naira' naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in i 1 T~l° nic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček i! t rekel : 2 lončka 5 K. njegov Naročajte samo pri meni pod naslovom sme vo Peter Jurisič ,a»»>o h lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavei «'abi lj; __________________________________________. mi se k Meščanska parna žag,j[£aDe Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v - /^* ° zraven klalnice in plinarske hiše postavlj ocitania' nova parna žaga vsakemu v porab«j,^ i,' Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi talin a 'u * žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, ttj. _»;j„' __________spahati i. t. d. gffi deviško Red Star Line, Antwfc^ vestjo k in mislite Mi n hočemo č 1. Z; iato a v s irinese it Prve vrste parobrodi. — Naravno^ r o n š i prekladanja v New-York invfl 2. Zt fijo. — Dobra hrana. — Izborna cP r a v i c i na ladji. — Nizke vozne ceaP o g o d b Pojasnila daje mačo naša Red Star Line. 20, Wiedener Giirtel na ali »uer od Franc Dolenc, fconc. age,born Prot v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev ., . •, a _________________________11 ki, kat Najlepši okrasek za vsako sifi, a~J°l ]e moja dobro idoča Jockele um lepo 3nii lai.o ohiStvo, zanesli ji vo doiBI 3 letua pisii ena garancija, beii. im i T^n zale in c fran.i, 18 cm. visoka, kompll bronclranf oteži (gevichti), izredno cr 2 80 V-ako leto se i-azpr-slje od mtm 50 000 ur v najboljšo zadovoljno^ n Tu v Avstriji edino stoječe štfvilj] (Osebe: dokaz o solidnosti moje trgovine. VsiT itt8njša uaroCiia. se najsolHnee efekt | pošilja po povzetju I. fabrika urn Hanns Konrad, C^>1H . to«: Bogato ilustrovani glavnt ceniki z Dxr™fo° O vol dohami se pošljejo na zahtero kreniti, da brezplačno. emčurja vlov: 11 Tine: Iaeioga gotovih oQ|! zj otroke vsake starosti iz stota » Tone: •* t —m • -t di^l da Poklicen zeoslcili jaken (jok« brzojavko i ,, , . . France _ štofaste in . ne sme brz( WT moških oblek "Vonef hlače iz cajga in štofa zelo pi^ ^ v Mai fraoce v novi veliki trgo\inilača potem str JOHANN KOSSvC Fis,f"' = na kolodvorskem prostor« Tickal:ff.sfl