-f- Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 23. avgusta 1937
Štev. 191. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul 11 I Tei. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. st. U.4U«
JUTRA”
Naše učiteljstvo
V	silno važnih stanovskih in gospodarsko socialnih vprašanjih se je znašlo v zadnjih letih naše učiteljstvo. Ta vprašanja so tako važna, da je ni učiteljske kon ference ali sestanka, na katerem se ne bi temeljito obravnavalo. Ves ta obsežni kompleks silno perečih zadev je tudi v ospredju/ obravnavanj na kongresu Jugo-slovenskega učiteljskega udruženja, ki so ga otvorili včeraj ob udeležbi preko 2000 ■delegatov iz vse države. Enotnost in zire Jost pri preosnovanju vseh teh perečih za dev se je pokazala zlasti pri kongresnih volitvah, ko je lista dosedanje uprave dobila 299 glasov in tri četrtine odbornikov, opozicija pa 113 glasov. Linija sedanje 'uprave JUU je 'dobila na tem ma-nifestantnem kongresu svoj učinkovit placet.
Živahno prizadevanje in stremljenje JUU za stanovsko dobrobit in materialne ter duhovne interese našega učiteljstva pa se zrcalijo v programatičnih izvajanjih predsednika I. Dimnika. V okviru teh izvajanj se je podčrtal povdarek, da so morala, poštenje in etični moment /V učiteljstvu še močni in da učiteljstvo zvesto varuje svoj značaj. Učiteljstvo je vedno visoko dvigalo zastavo verske in plemenske strpljivosti. Šlo je mimo vseh plemenskih, verskih in strankarskih opre delitev in se >3 posvečalo skoro izključno raznim, prosvetnim, šolskim in stanovskim problemom. Na tej liniji mora Učiteljstvo vztrajati, ker so interesi naroda in države oni najvišji zakon, ki ga hoče učiteljstvo vselej uporabiti. Že sa-rajevna glavna skupščina je naložila Članstvu JUU dolžnost, da bodi učiteljstvo oni stan, ki narod spaja, ne pa (razdvaja. Pri tem pa hoče učiteljstvo upoštevati predvsem kmetstvo in delavstvo, ki tvorita večino našega naroda.
Sporedno pa se javljajo še drugi problemi. Potrebna je učiteljska stalnost, ker je mimo te skoro težko misliti na popolno poglobitev v potrebe šole in koristi naroda. S tem bo dobilo prosvetno delo zopet svojo polno vrednost in bo prenehalo moralno ter materialno upropašča-nje učiteljskih rodbin teir nedolžnih otrok in žena. Učiteljstvo naj se v smislu teh programatičnih izvajanj premešča na osnovi zakona, ki naj bo tak, da se bo učiteljstvo čutilo v zadovoljstvu;, duševnem miru in pravni sigurnosti. Umestna je zahteva avtomatičnega napredovanja, da se okrepi vera v državo in državno upravo.
Na vrata pa trka tudi problem gospodarsko socialnega zavarovanja našega učiteljstva, saj morejo vzgojne, in splošno človeške ideale ustvarjati samo gospodarsko ter socialno zadostno zavarovani vzgojitelji in učitelji. Življenjske potrebščine se podražujejo, učiteljstvo pa se nahaja v silno težavnem gospodarskem položaju. Radi tega je nujno potrebno gmotno in gospodarsko socialno za-siguranje učiteljev, da se bo lahko popolnoma posvetilo svoji vzvišeni službi v prid države in naroda. Potem bo učiteljstvo iniašlo samo sebe v spoznanju, da je njegovo prosvetno in vzgojno delo takšne vrednosti, da služi samo šoli in prosveti v blagor naroda in diržave. S tem v zvezi je nujno potrebna tudi zaščita državljanskih pravic in svobode učiteljstva ter je iz teh vidikov umljivo stališče proti uvajanju celibata za učiteljice.
Potek manifestantnega učiteljskega kon Kresa je slej ko prej pokazal, da je uprava JUU storila vse, kar je mogla, da za< ŠSiti učiteljske stanovske interese. Naše vzorno učiteljstvo takšno zaščito spričo svojega požrtvovalnega, zgledno nesebičnega prosvetnega dela tudi nujno za služi.
Mussolini k CUandettaitm - Cltondethitt k fHusse&mfu
LONDON, 23. avgusta. Po poročilutukajšnjega »Sunday Chroniele« _ namerava Mussolini takoj po obisku pri državnem kancelarju Hitler ju posetiti tudi Chamberlaina. Navedeni Ust poroča to vest s pripombo, da ni bilo mogoče od nobene strani dobiti potrdila za te informacije. Predsednik britanske vlade Chamberlain bo predvidoma te dni prekinil svoje pocitnice, da se za nekaj dni vrne v London, kjer se bo sestal z nekaterim! vodilnimi člani vlade, da obravnava z njimi vprašanje predstoječih pogajanj z Italijo {n položaj v Šanghaju. Kakor poroča »People« bo britanska vlada v kratkem zahtevala nov dopolnilni kredit za vojno mornarico v iznosu 50 milijonov funtov šterlingov. Ta kredit se bo uporabil za 4 oklopnice po 7,500.000 funtov šterlingov, 6 podmornic po 300,000 funtov šterlingov, 18 malih rušilcev po 300.000 funtov šterlingov, 200 pomorskih letal in večje število malih motornih torpiljerjev.
LONDON, 23. avgusta. Diplomatični sotrudnik dnevnika »Sunday Referry« poroča, da obstoja možnost, da bo Chamberlain v teku jeseni obiskal Mussolinija.
lava luialska - pm&Mi futitefa-jejo še dve miiiatdi feuov - piftauska fkm&a v fmfuetffi kaoHibata sveta
Socialni ofaumik
TIENGIN, 23. avgusta. Jugozapadnood Tiencina se je razvilo v noči na nedeljo srdito topniško obstreljevanje. Po poročilih se je neki japonski oddelek znašel v kitajski zasedi. Borbe pri Lianghsian-gu, približno 40 km jugozapadno od Pej-pinga, zavzemajo vse srditejše oblike. — Japonska ofenziva za nankavski prelaz še ni dovedla do nobenega rezultata. Dve sveži diviziji kitajskih ‘borcev sta navalili na Japonce, ko so se izkrcavali na desni obali reke Whangpoo, ter so jim zadali hud udarec, čim so stopili na kopno. Razvila se je strahovita borba. Kitajci trdijo, da so Japonce prisilili k pobegu na ladje. V Šanghaju kar naprej gori in se računa dosedanja škoda na preko 225 milijo-niov dolarjev. Kitajska četrt Čapej v
Zena - fuu/eijkUa
LONDON, 23. avgusta. Maršal Čang-kajšek je imenoval svojo ženo za letalskega maršala in vrhovno poveljnico •vseh kitajskih letalskih sil. Gaspa Čang-kajškova je zadnji dve leti zbrala potre-
je skoro popolnoma v ruševinah. Strel iz japonske vojne ladje je pogodil eno največjih kaznilnic sveta. Pri tem je bilo 10 kaznjencev mrtvih in večje število ranjenih. V kaznilnici se je nahajalo okoli 7000 kaiznjencev vseh vrst, s katerih evakuacijo so takoj pričeli. Zadrižali se bodo edino težji kaznjenci, dočim bodo ostale pustili na svobodo pod pogojem, da se prijavijo za vojno službo.
TOKIO, 23. avgusta. Havas poroča: .»Ašaki« piše, da bo vojni minister zahteval naknadne kredite v višini dveh milijard jenov za potrebe v kitajski vojni. Še pretekli teden so menili, da bo zadoščalo 500 do 600 milijonov jenov. Tirajno krožijo vesti, da bo v kratkem proglašena t splošna mobilizacija.
bna sredstva, s katerimi je zgradila dve Tetalski tvornici. Ameriški polkovnik John Juebb je organizator kitajskih pilotskih šol v Kantonu, Lajumu in Hangčau.
Sktivuastote ftodfHoauce v fkatMitskem
hičefit
LONDON, 23. avgusta. V posebni noti je general Franco napovedal Angliji, da b-odo tudi v bodoče njegove ladje potopile vsako tujo ladjo, ki bo osumljena prevažanja vojnih potrebščin v valencij-sko luko, brez ozira na to-, če bodo trčile na nje na odprtem morju ali ne. V zvezi s to Francovo grožnjo so angleški in francoski krogi dali Francovi vladi na znanje, da 'bodo angleške, oziroma francoske vojne ladje streljale na vsako Fran covo ladjo, ki bi ovirala svobodno plovbo ISTANBUL, 23. avgusta. Turška vlada pripravlja v zvezi s potopitvijo parobro-
/3a »Armura« stroge ukrepe, da se zaščitijo turški teritorialni interesi v njenih vodah. Splošno mislijo, da se nahaja pod morniška baza na enem od dodekaneških otokov. Turška križarka »Hamidie« je opazila včeraj v Marmarskem morju pod mornarico, ki je plula na površini brez za stave. Podmornica se je takoj potopila in izginila. Pri Dardanelih in Bosporu se virši strogo nadzorstvo Marmarskega morja. Valencijska vlada je izdala nalog, da ne zapusti noben parnik ruskih pri stanišč do nadaljnjih navodil.
. id
iS .
siftOfa ua
m -
tfte-
tilM &Ohde
ŠANGHAJ, 23. avgusta. Zatrjuje se, da je 11 japonskih bombarderjev metalo na mesto Siang King zračne torpede, napolnjene s strupenimi plini. Učinek teh pli-novi je bil strahovit. Bombe so okužile vse mesto. Narod je bežal iz) hiš in se je že pri drugem, tretjem koraku rušil, be-
žeč radi nevarnega plina. Smatrajo, da so zračni torpedi 'bili napolnjeni z iperitom, ker je ta strup povzročil smrt mnogih meščanov za nekoliko ur. Zatrjujejo, da je več sto Kitajcev umirlo v najtežjih mukah radi zastrupitve s plinom.
Razširjenje pokojninske obveze na Češkoslovaškem. Praškemu parlamentu je bil predložen zakonski osnutek, po katerem naj se obveza zavarovanja po predpisih pokojninskega zakona za nameščence razširi tudi na kvalificirane nameščence grafične industrije. Isto zahtevajo tudi prodajalci pri bencinskih črpalkah in natakarji.
Srečna država. Na Švedskem je brezposelnih samo 31.000 oseb.
Rudarsko zavarovanje v Belgiji. Pred kratkim so provizorično znižali rente v posebnem rudarskem zavarovanju, rudarsko zavarovanje samo pa vklopili v organizacijski sestav splošnega delavskega zavarovanja.
Zvišanje plač. Industrije in denarni zavodi so na Poljskem iz lastne inicijative zvišali plače za 10%.
Zahteva rudarjev. Predstavniki rudarjev pri TPD so v smislu konference z dne 24. julija v Trbovljah, ki jo je sklicala (Delavska zbornica, sestavili posebne mezdne zahteve rudarjev. Te zahteve je Delavska zbornica že predložila za bodočo mezdno razpravo. V osnutku teh zahtev se navajajo sledeče točke: 1. Ure ditev draginjskih doklad. 2. Ureditev stanovanjskega vprašanja v zvezi z razsvetljavo. 3. Ureditev neodgovarjajo-čih akordov. 4. Ureditev zavarovanja stirojnikov.
7 lit pol urni delavnik se je uvedel na Poljskem v rudarstvu. To velja pa za vrhnje odkopne dele. Pri posebno težkih delih se skrajša delovni čas na 7 ur in če je treba tudi na 6 ur dnevno.
Češkoslovaška vzor v socialni zakonodaji. Češkoslovaški zdravstveni minister je izdal silno moderen zakon o bolnišnicah in zdravstveni oskirbi. Razen tega se pripravlja tudi novi zakon, ki se tiče epidemij in higijene, zlasti živilske higi-jene. Moderna socialna zdravstvena zakonodaja omogoča silno visoko stopnjo zdravstvene službe v češkoslovaški republiki. ..
Starostno zavarovanje delavstva. V
smislu/ uredbe z dne 17. marca se pričenja dne 1. septembra t. 1. uvajanje zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Krajevni organi OUZD in Pokojninski zavod vršita priprave za uvedbo tega zavarovanja. Po računu glavnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev bodo znašali letni prispevki za delodajalci 300 (doslej 270) milijonov za delavce pa 240 (180) milijonov Din. Vse socialnozavarovalno breme se bo povečalo za 60 milijonov Din. Okrožni uradi morajo urediti kartoteke vseh zavarovalnih delavcev. Število zavarovnih delavcev znaša okoli 700.000.
9.2% povišanje zavarovancev. Iz računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavstva v Zagrebu je raz* vidno, da se je od 1935 na J906 število zavarovancev povečalo za 51.922 na 612209, torej za 92%. Prispevki bolniškega zavarovanja so narasli za 17.7 na 288.27 milijonov dinarjev, na 1 člana odpade 467.38 (1935 466.30) Din. Primerjava dohodkov z izdatki kaže, da je bolniško zavarovanje lansko leto zaključilo s prebitkom 1.36 milijonov Din, dočim je bil za 1935” izkazan primanjkljaj v znesku 3.02 milij. Din. Od 20 krajevnih organov je lansko leto zaključilo 8 s presežkom v znesku 3.07, 12 pa s primanjkljajem v znesku 6.39 milijonov Din. Naj bolj neugodno je stanje nezgodnega zavarovanja. Tu je za 1936 primanjkljaj 15.16 milij. Din, dočim je znašal za 1935 9.21 milijona Din.
Iteggffti fttadtehU
Dvignimo nivo našega mladinoslovja!
• Pravilna telesna in duševna vzgoja ^otroka - mladostnika je pereče vprašanje ,za vse skrbne starše, naloga vsega prizadevanja učiteljev in vzgojiteljev, dol-ižnost raznih zdravnikov, zavodov in celotne javnosti. Na tem vprašanju mladinoslovja ali pedologije torej niso zainteresirani zgolj mladinoslovci in poklicni vzgojitelji, temiveč prav vsi sloji naroda, ker šele znanstveni izsledki mladinoslovja dajejo osnovo in kažejo vsem zgoraj navedenim smeri za praktično vzgojstvo. Saj mora pedagog-vzgojitelj, ki vzgaja mladega človeka, vedeti, kakšno bitje ima pred seboj in kako mora z njim postopati v različnih starostnih dobah in prilikah, da doseže svoj pedagoški cil]^ Vedeti mora tudi, da otrok-mladostnik m odrasli človek v miniaturi, temveč bitje zase, ki se razvija. Prav s temi raziska-vanji s*e bavi mladinoslovje ali pedologija, kakor jo bomo odslej naprej imenovali.
Pedologija je torej znanost o otroku-mladostniku, ki raziskuje vse faktorje, od katerih zavisi njegov duševni in telesni razvoj. Ona objema otroka od vseh strani: njegov fizološki razvoj raziskuje pe-dobiologija, njegovo duševno življenje pedopsihologija, oblike in vzroke duševne defektnosti pedopsihopatologije, faktorje, ki ovirajo ali pospešujejo njegov ■razvoj v družbi pedosociologija, in pedo-kriminalogija se peča z zločinskimi nagnjenje otroka in mladostnika. Skupni cilj vseh teh panog pa je določanje razvoja in rasti otroka v najrazličnejših oblikah in dobah.
Že iz tega je razvidno, da so izsledki pedologije neprecenljive važnosti za vsakega praktičnega vzgojitelja. Oni mu pokažejo razvojne stopnje otroka v različnih dobah in aktivnost posameznih duševnih funkcij v teh dobah. Mladinoslov-je pa vodi tudi račune o telesni rasti ofcro
ka. Torej si bodo znali vsi, >ki imajo opravka z vzgojo mladine le tedaj začrtati pravilno, naravno in sistematično vzgojno delovanje, ako bodo poznali izsledke mladinoslovja.
Prvi kongres mladinoslovcev se je vršil v Brnu leta 1933. Drugi se bo vršil v dneh 26.—28. avgusta t. 1. v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Namestnika Pavla in častnim predsedstvom rektorja ljubljanske univerze dr. Maksa Samca. Stalni vseslovanski odbor za prirejanje pedoloških kongresov v slovanskih državah, ki ima svoj sedež v Brnu, hoče s prireditvijo v Ljubljani dvigniti nivo našega mladinoslovja, ki je šele v prvih skromnih začetkih. V ostalih slovanskih državah kot n. pr. na češkoslovaškem in Poljskem je ta študij na zavidljivi stopnji. Predstoječi kongres v Ljubljani ne bo samo važna prireditev le iz vzgojnega in učnega stališča, temveč tudi iz tujsko prometnega vidika, saj bodo prišli v slovensko prestolico kongre-sisti iz vseh delov naše države in vseh ostalih slovanskih držav. Predavatelji iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Ju«t goslavije bodo pokazali vse dosedanje , uspehe in izsledke te nove znanstvene panoge. Pokazali bodo tudi nova pota, po katerih pridemo lažje do cilja in dali novih pobud za preosnovo in modernizacijo našega šolstva.
Pripravljalni odbor za prireditev tega kongresa, iki deluje iže več mesecev v prostorih sekcije JUU v Ljubljani pod predsedstvo univ. prof. dr. Karla Ozval-da in tajništvom strok, učitelja Drago Supančičern, je komaj spravil vprašanje kongresa z mrtve točke, ker je za tako veliko in važno prireditev treba prevzeti veliko odgovornost, obilne gmotne' podpore od strani oblasti kakor javnosti, za tehnično izvedbo pa mnogo pridnih delavcev'in pomagačev.
dobivanje terena je bilo zelo komplicirano, kar je nasprotniku omogočilo, da je brez posebnih težav razbil napadalne akcije. Tudi ni imel ISS|K Maribor v svo-_ jih vrstah nobenega strelca, ki bi znal izrabiti zrele prilike. Opazilo pa se je, da j manjka moštvu tekmovalna rutina ter iona prevdarnost v igri, ki je neobhodno ! potrebna za dosego cilja. Enajstorica ISSK Maribora je sestavljena večinoma
iz samih mladih igralcev, ki so sicer dobri tehničarji, toda boriti se še ne znajo.
Tekmo je sodil g. Bizjak. Napravil je sicer nekaj napak, v splošnem pa je bil korekten vodja tekme.
V	predtekmi je mladina SK Železničarja v prijateljski tekmi zmagala nad mladino ISSK Maribora v razmerju 1:0 (0:0). Sodil je g. Jančič.
Pričetek tekmovanja za državno nogometno prvenstvo
Včeraj se je pričela prvenstvena borba za najvišji naslov v jugoslovenskem nogometu. 90 tekem bo treba odigrati, da (se ugotovi, komu pripada naslov državnega prvaka. Okoli 30.000 gledalcev je "včeraj prisostvovalo tekmam, ki so se /vršile v Zagrebu, Beogradu in Splitu. Že prvo kolo je prineslo nekaj presenetljivih ^rezultatov. Tako so na primer računali, da bo SK Ljubljana premagala zagrebško Concordijo, toda Ljubljančani so se ' vrnili iz Zagreba praznih rok, saj so bili .poraženi z rezultatom 2:4 (1:2). Značilno je, da je zmaga Concordije glavna zasluga Mariborčana Rakarja, bivšega člana .Rapida, ki je sam zabil dva gola. Druga tekma na zagrebških tleh med beograjskim Jedinstvom in Gradjanskim se je končala s katastrofalnim porazom Jedin-stva v razmerju 0:6 (0:2). V Beogradu je Hašk premagal Bask z 2:1 (1:0). Jugo-i slavija pa sarajevsko Slavijo z 2:0 (1:0).
V	Splitu je moral bivši državni prvak BSK kloniti pred Hajdukom, ki je odpravil Beograjčane s 3:1 (2:1).
Nogomet za silo!
SK Železničar premagal v prijateljski tekmi ISSK Maribor v razmerju 5:2 — Zadnje priprave za jesensko nogometno prvenstvo LNP
Brez vsakršne reklame se je vršila včeraj popoldne na stadionu SK ŽeleznS-,carja ob Tržaški cesti prijateljska nogometna tekma med starima rivaloma SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Kljub temu, da so bile vremenske prilike za nogometne prireditve dokaj ugodne, se je zbralo na igrišču komaj okoli 100 gledalcev, in to najožji prijatelji obeh klubov, med kateirimi je prevladovala mladina.
Včerajšnja tekma je imela predvsem namen, da bi pri obeh nasprotnikih preizkusila nekatere nove moči, ki jih name-.ravajo uporabiti v prvenstvenih tekmah, ki se pričnejo v nedeljo 5. IX. Ker ni šlo včeraj niti za točke ira niti za naslove, sta oba nasprotnika precej ležerno zaigra
la. Ni bilo opaziti nobene prave borbe in ie bila tekma vseskozi prijateljska in fair. Kljub temu je bila igra precej razgibana ter je v splošnem nudila dober nogomet.
Železničar je zmago popolnoma zaslužil. Morda je rezultat malce previsoko izražen, kajti na polju sta si bila oba nasprotnika enakovredna, izvzemši kakih 15 minut v dirugem polčasu, ko je Železničar blokiral nasprotnikova vrata. Za zmago pa je bila odločilna boljša poveza nost moštva, posebno med napadom in krilsko vrsto. Tudi so bili napadalci SK Železničarja odločnejši ter so streljali iz vsake pozicije.
ISSK Maribor je imel predvsem šibko krilsko vrsto, pa tudi obramba ni bila na višini. Napad je lepo kombiniral, toda pri
Ostale nogometne tekme.
Murska Sobota; SK Mura:Hertha (Gra dec) 6:4 (3:3).
Celje: AtletikirHermes 5:4 (2:3).
Ljubljana: SK Mars:SK Kranj 2:1 (0:0).
Čakovec: Slavija (Varaždin) :Čakoveč-ki SK 4:1 (1:0). Sodil je g. Šneler iz Maribora.
Lahkoatletski dvoboj Maraton :Rapid ,58:56. Na Rapidovem igrišču se je včeraj dopoldne vršil lahkoatletski dvoboj med Rapidom in mariborskim Marato-.nom, ki se je končal z zmago Maratona v razmerju 58:56. Najboljši rezultati v posameznih disciplinah so bili: Tek 110 m zapreke: Smerdel (M) 19.4; tek 1000 m: Germovšek (M) 2:51; tek 400 m: Miihleisen (R) 56.5; tek 3000 m: Hoš (M) 10:34.4. Tek 200 m: Muhleisen (R) 25.3; štafeta 4x100 m: iRapid 3:53.5; skok v višino: Musnik (R) 1.65 m. Skok ob pali-c:: Radič (R) 3.20 m; troskok: Lončarič (M) 11.52; krogla: Vidic (M) 11.82 m; diisk: Radič (R) 35.38.
Državno lahkoatletsko prvenstvo je bilo včeraj v Zagrebu zaključeno. Naslov državnega prvaka si je letos priborila za grebška Concordia in to predvsem radi tega, ker atleti ASK Primorja iz Ljubljane niso startali.
Tekmovanje za seniorsko plavalno državno prvenstvo, ki se je vršilo v Dubrovniku, se je včeraj zaključilo. Tekmovanje je bilo brez udeležbe plavačev iz Ljubljane, Splita in Sušaka in je bil oddan naslov najboljšega kluba v državi dubrovniškemu Jugu, ki si je priboril 274 točk.
OOLNP v Mariboru zopet ustanovljen!
V	soboto se je vršila v Ptuju konference vseh klubov na področju mariborskega okrožja LNP, na kateri so bili navzoči delegati vseh klubov, razen SK Mure. — Klubi so predlagali v OOLNP naslednje gg. dr. Vauhnika (ISSK Maribor), Mozetiča (SK Železničar), Frankla (Rapid), K° niča (ČSK), Mihelaka (SK Lendava), Amona (SK Ptuj), Joštla (SK Drava), Kocibeka (SK Slavija). Predlagani novi odborniki so bili soglasno izvoljeni in se bo OOLNP Maribor konstituiral na prvi seji, ki bo drevi ob 19.30 v posebni sobi hotela »Zamorec«. Omenjeni funkcionarji se naprošajo, da se zanesljivo udeleže te seje Dnevni red današnje seje: konstituiranje odbora in žrebanje parov za prvenstveno tekmovanje I. razreda mariborskega okrožja. (Službeno iz OOLNP Maribor).
Oosfiodatske Mežke
Železniške gradnje. Medtem ko so vpra šanje gradnje železnice Črnomelj - Vrbovško še vedno ne premakne z mrtve točke, so že prejšnji mesec pričeli z grad njo prve etape transverzalne železnice Kragujevac - Banjaluka, in sicer Kragujevac - Čačak, kjer že obstoja ozkotiirna železnica. Tudi je izdalo prometno ministrstvo odlok, da se ozkotirna proga Kra-ljevo-Kruševac pretvori v normalnotirno progo. Nadalje se normalizira tudi proga Zaječar - Metovnica - Bor.
Stabilizacija klirinške marke. Narodna banka je stabilizirala tečaj klirinške marke na 13 Din za marko.
O	vprašanju reorganizacije podružnic .Narodne banke bodo razpravljali na seji upravnega odbora, ki bo dne 30. t. m.
iasntekU$ daSta voija
Preneumno.
— »Rečem vam, gospodična, da mi je takole veslanje po jezeru najljubša zabava.«
— »Tako. Zakaj mi niste tega prej povedali, pa bi ne šla k vam v čoln!«
Obup.
Neki gizdavi gospej so povedali, da se je njen mož na potovanju ponesrečil in da je mrtev.
»Moj Bog!« je vzkliknila gospa v obupu. »To je strašna nesreča, kajti črna obleka mi ne pristoja dobro!«
Potem pa že.
»Jaz sem načeloma nasprotnik zakona.«
»In kaj vas je privedlo do tega nasprot-stva?«
»Moja žena!«
l€tHik
II.
, Zdi se, kakor bi luč v stolpu za hip potemnela.
Moška glava se je naslonila na križa-sto ograjo. Jetnik je pogledal na morje
—	in bliskoma skočil od okna. Morje je kipelo — in spodaj se je na bregu gugal in zibal na valovju čoln. Mislil je, da se moti, da je to blazna podoba njegove raz grete domišljije — mračna sila nočne temnine, ki mu je pričarala to sliko... Korakal je po svoji kletki, njegova senca je padala skozi železje v oknu. In spet je planil k odprtini in z žarečimi očmi strmel v temo. Valovi so šumeče bili ob breg, zibajoči se čoln ga je vabil in dražil. Jadrnik je enakomerno ■škripal radi udarcev valov ob barko. Jetniku se je zdelo, da sliši vabeče petje, ki ga z nežnimi, pojočimi glasovi vabi in kliče iz tem ne ječe. Mož je spet odskočil, v nasprotjem kotu se sključil v dve gube in milo strmel v okno. Nočna lučka je osvetlje-
vala z enakomerno rdečkasto svetlobo davno že do zadnjega kotička znano mu ječo. Toda v tem hipu je videl samo eno: skozi temno okno je strmela v ječo divja noč. Morečo tišino v ječi je nadomesto-valo tuljenje vetra; mož ni mogel pozabiti belega čolna na valovih.
Prisluškoval je, in med šumenjem
morja in žvižganjem vetra je včasih slišal nežno, rahlo škripanje jadrnika.
Prešlo je nekaj minut. Jetnik se je hipoma vzravnal in stopil k steni. Ostranil je kamen in iz skrivnostnega skrivališča potegnil malo pilo. Stopivši k vratom, je pritisnil uho na ključavnico in poslušal. Vse je bilo tiho. V bližnjem hodniku ni bilo slišati korakov. Zdelo se je, kakor bi bilo vse življenje zamrlo; samo razsajanje viharja se je slišalo v ječi. Nato je mož stopil k železju. Že davno prej je ravno ob takih viharnih dneh napilil omrežje. Drsanje pile se je vtopilo v nevihti, da niso straže ničesar slišale.
Čemu je to delal, sam ni natanko vedel. Nad njegovo glavo je korakal stražnik ter rahlo z enim samim pogledom
pregledal breg. Ponoči so se čolni ustavljali na drugi strani in samo v viharnih nočeh, ko se je stražnik stisnil v svojo hišico in se pavil v plašč, v trdni veri, da se v takem vremenu ne more približati noben čoln, da se v takih nočeh nihče ne upa na morje — samo v takih nočeh je upal, da bo prepilil železje ter ubežal svoji mračni ječi.
Čemu?...
Vse to je vedel, toda človeško srce je tako čudno, da preneha biti, če mu ugasne zadnja iskra upanja. Temno in nedoločeno upanje je še živelo v njem; če je gledal na morje, ko je ležalo mirno in gladko kot zrcalo, je s trpljenjem čakal na vihar. In kadar je tulil veter in je morje kipeče in sikajoče butalo svoje valove na breg, je dolge noči pilil in pilil. Ko se je vrgel na svoje trdno ležišče, je globoko zaspal in sanjal o prostosti. Vedel je, da ga od svobode loči samo tenko, skoraj prepiljeno železje — in morje, ki ga ni mogoče preplavati v viharju. Železje bo kmalu odletelo — ostane še samo ena Zapreka — samo ena!
Spet je šel na delo!
Morje se je srdilo, čoln se je rahlo zibal v zalivu, jetnik je pilil in zgoraj na zidu se je vojak zatekel v stražnico v zavetje pred butajočim vetrom.
In ko je bilo omrežje prepiljeno, ga je oprezno dvignil in postavil na tla; v hipu brez pomisleka, je1 skočil na okno in od-tam na tla. Zdelo se je, da se je šele tu zavedel, kaj ga čaka.
Vihar je butal, da se je opotekel. Tam, v celici, se ni mogel prav predstavljati njegove moči in šele zdaj, ko ga je suval, ko je bil ves omoten radi hrumenja neizmernega morja, se je čutil brez moči in brez poguma. Tema se mu je zdela še temnejša, vihar še strašnejši, kipenje morja še hujše. Tu, prost zidov, na svobodi — je pozabil samega sebe. Mala črna človeška postava se je plazila v temi ob zidovju in se prihulila na voglu k tlom. Spet je bilo okoli njega samo sivo morje in zidovje črnega stolpa.
In morje se je krohotaje zabavalo ob pečinah na bregu, človek je sedel, trepetal in poslušal med burnim bitjem srca.
(KONEC.)
HkuMmke m Mtd&he mwu$
Naročnikom, inserentom, dopisnikom in prijateljem „Ve-černika"!
S 1. septembrom t 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra« in »Večernica« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje, (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjene naročnike, inserente, dopisnike in prijatelje našega tiska prosimo, da se s 1. septembrom v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) Oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno h trga.
stražnik v neki drvarnici v Trstenjakovi ulici, kjer je v popoldanskih uirah spala. ■Dekle so spravili na policijo, kjer pa je pri zaslišanju tajila vsako krivdo. Dejala je, da je od doma pobegnila, ker bi si ■rada ogledala Maribor in Mariborski teden. V Mariboru se je potikala ter spala v patrku, po hlevih in drvarnicah. Preživljala pa se je od beračenja ... Ker je dekle dobro razvito in čedne zunanjosti, domnevajo, da je imela v Mariboru oprav ka z raznimi moškimi in so jo zaenkrat poslali v bolnišnico, nakar jo bodo poslali nazaj v Ptuj.
DR. LOVREC RUDOLF, Strossmajerjeva 8 zopet redno ord nira.	4582
Smrtna kosa. V Bistrici pri Limbušu je umrla v 67. letu starosti znana gostilničarka Frančiška Posti. Njene zemske ostanke bodo prepeljali v Gradec, kjer bodo v tamošnjem krematoriju upepe-. ljeni. — V splošni bolnišnici pa je umrla v 62. letu starosti posestnica Terezija Kucej. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Maribor in mladinoslovni kongres v Ljubljani. Od 26. do 28. avg. bo v Ljubljani II. vseslovanski pedološki (mladinoslovni) kongres pod pokroviteljstvom kneza namestnika Pavla in častnim predsedstvom univ. rektorja prof. dr. Samca. Pod predsedstvom univ. prof. Mihajlo 'Rostoharja iz Brna bo zbrana elita proučevalcev mladine iz čS'R, Polske, Bolgarske in Jugoslavije. Tudi Maribor se je odzval častnemu klicu in bodo predavali: prof. Gustav Šilih o »Mladinoslov-nih osnovah«, učitelji Ernest Vrane o »Mladinoslovju v 'luči sinteze«, Albert Žerjav o »Mladinosiovnih mejah v zgodovinskem pouiku«, cand. prof. Dragotin Cvetko o »Sodobni mladini in glasbi«, prof. Ema Deisinger o »Deški predbu-bertetni dobi«. Tako bo tudi Maribor častno zastopan na kongresu, ki je važen za profesorje, učitelje, pa tudi za zdravnike, juriste in nič manj za starše.
Odprta noč in dan so groba vrata. V Barvarski ul. >8 je umrla v starosti 70 let bivša babica Anastazija Weiler. Na Pobrežju v Zrkovski 47 pa je preminila 71 letna posestnica Marija Rojko. Žalujočim naše iskreno sočutje.
Človeške kosti v tezenski gramoznici. V globočini 3—4 m so izkopali v navedeni giramoznici že precej preperele človeške kosti. Pravijo, da so bile kosti v zemlji 50—80 let in menijo, da gre za kosti 4 ustreljenih kolovodij vstaškega madžarskega polka, ki ni hotel 1. 1848 na italijansko bojišče.
2. drž. dekliška meščanska šola v Mariboru (Cankarjeva ulica). Vpisovanje v vse irazrede bo 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8.—*12. uire.
Kolesarjeva nesreča. V bližini Lovrenčičeve gostilne v Kamnici je treščil s kolesa 24 letni delavec Anton Fras iz Roš-paha, ki je pri padcu zadobil pretres mož ganov in so ga morali mariborski reševalci prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Kako bo z vremenom. V smislu vremenske napovedi za danes bo predvlada-lo oblačno vreme v večjem severnem delu naše države. Deževalo bo na severnem in severovzhodnem robu države, vedro pa bo v južnih krajih. Temperatura bo v severni polovici države še nadalje nekoliko padla.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna.
V Razvanju gori! Danes ponoči okrog pol 1. ure je v gospodarskem poslopju posestnice Kac Julke v Razvanju priMa^ riboru izbruhnil ogenj, ki je na mah zajel vso domačijo s stanovanjsko hišo. Plat zvona je zbudil vse prebivalce in so na kraj požara prispeli kot prvi požrtvovalni domači gasilci in pričeli z reševanjem živine in gašenjem gorečih objektov. Kmalu zatem so prihitele na pomoč gasilske čete iz Pobrežja, Hoč in Studencev. S skupnim naporom se jim je posrečilo rešiti vsaj živino, medtem ko so ostali objekti z inventarjem, kljub takojšnji gasilski akciji zgoireli. Gospodarsko poslopje, kjer je najprej pričelo goreti, je bilo natrpano s krmo. Po dveurnem napornem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj vsaj lokalizirati, da ni zajel še sosednjih stavb. Skupna škoda se ceni na 100.000 Din. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili.
Tekme v plavanju. Sok. župa Maribor priredi dne 29. t. m. ob 15. uri tekme plavanju in skokih v vodo na Maribor skem otoku. Pričakujemo čimveč prijav najkasneje do 25. trn.
Tekme v odbojkj in košarki bodo 29 t. m. ob 8. uri >na letnem telov. Maribor Matice. Tekmujejo okrožni prvaki. Ob enem so to izbirne tekme za določitev moštva za savezne tekme. Borbe bodo zanimive, ker tekmujejo letos prvaki vseh Sokolskih savezov v Sofiji. Okrožja naj pošljejo prijave do 24. t. m. Zdravo! Načelništvo župe.
Po Din 10.000
sta glasom telefonskega poročila iz Beograda zadeli srečki
štev. 40.120 in 63.740
.ki sta bili kupljeni v bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Roparji strašijo po Mariboru. Ko sta
šla 13 letni dijak tukajšnje realne gimna-
z nad 50 milijoni izvodov časnikov in časopisov.
Amokov tek in alarm na Ale ksandrovi cesti
v V Krčevini pri Mariboru se je sinoči okoli pol 8. ure pripetil razburljiv dogodek in ni mnogo manjkalo, da ni padlo člo veško življenje. V omenjenem času se je namreč vrnila po dnžavni cesti proti Mariboru skupina moških. V bližini Welle-jeve tvornice na Aleksandrovi cesti je pritekel za njima mlajši, očividno vinjeni moški, Brez vsake besede in vsakega po voda je z .nožem v rokah navil na skupino vračajočih se izletnikov. Neznanec je najpreje od zadej zabodel 39 letnega železničarja Franca Hrobata, stanujočega v Dajnkovi ulici 8, ki je zadobil dva za-bodljaja v hrbet. Nato je navalil na J. Franka, stanujočega v Židovski ulici 14 ter ga z nožem zabodel v prsa, in zatem na Ljuboslava Lutmana, ki je zadobi 4va zabodljaja v roke. Ko je neznanec opravil svoj krvavi posel, je pobegnil ta-,’ko hitro, da ga ostali iziletniki, ki so bili Vv družbi omenjenih poškodovancev, niso mogli več dohiteti. Poškodovancem so nudili prvo pomoč poklicani mariborski re sevalci, ki so Hrovata in Firanka prepe ljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Košaški orožniki so aretirali nekega osumljenca in sicer nekega delavca, stanujočega v Mariboru na Vojašniškem trgu, ki pa krivdo taji. Dogodek je zbudil v Košakih veliko razburjenje.
0 tetn iu omh*
Rdeči petelin na deželi. V Varoših pri |	.	s^nuj'°^	na	Majski
Makolah je ogenj vpepelil gospodarsko! * . F ’ ln„ ". etni ucersec meščanske poslopje posestnika Franca Sireča, ki r?n<J Kacjan, stanujoč na Meljski c. trpi radi požara škodo okoli 8000 dinar-1. -v Sl> 0 0 P°P° l(^ne P° v'no na Meljski jev. Domnevajo, da je ogenj podtaknila
zlobna roka.
Kakor že večkrat javljeno se virši jesenski ljubljanski velesejem od 1. do 12. septembra. Železnica je dovolila polovično voznino za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhod
hrib, sta ju v Trdinovi ulici zaustavila dva^ moška, ki sta se peljala na kolesih. Moška sta zgrabila Vinderja za iroko ter zahtevala, niaj jima izroči denar. Ker Vinder tega ni hotel storiti, mu je eden od moških kratkomalo iztrgal iz rok 50 dinarski kovanec. Nato sta se oba moška vzpela na svoja kolesa ter se odpeljala v
»V IV pU V W J. • Ul/ XI« oCy IvllIUl tt* 1'l d VJiUllU VJ.*"	•	*	*	1 «
ni postaji kupite poleg cele vozne karte : sPien nsojne ulice piroti tvornici »Miše rumeno žel. izkaznico, na katero vam ‘ r™^..Ue£ka sta' roparski napad prijavila bo uprava velesejma dal’a potrdilo in le-'p0™ Kl.se.dai poizveduje za roparje-gitimacijo. S tem se povrnete brezplačno' »me?jen! dogodek je v tekui zadnjih
dneh ze drugi slučaj te vrste ter domnevajo, da gire za ista zločinca, ki sta skušala v Kersnikovi ulici izropati neko žensko pri belem dnevu.
Košaro z 200 jajci je ukradel doslej še neznani storilec branjevki Veri Kubiševi in sicer izpod stojnice na Glavnem trgu.
Ne samo v visoke milijone, temveč daleč čez milijardo, sega število časnikov in časopisov, ki so doslej šli med Slovence. Na velesejmu boste videli veliko sliko, kjer vam bo učinkovito prikazano po natančnih računih, da so Slovenci v 140 letih obstoja slovenskega novinarstva prejeli doma in na tujem 1,260.056.551 izvodov časnikov in časopisov. Ogromno proizvodnjo po vojni predstavlja 16 de
domov. Razstave bodo sledeče: novinarska, etnogirafska, gospodarska, razstava eksotičnih ribic, razstava gozdov, industrijska, Obrtna itd. Letošnji ljubljanski velesejem bo res nekaj impozantnega.
Riziko dela. V Mariborski tekstilni tvornici je prišel pomoižni delavec Anton Svenšek stanujoč v Zg. Radvanju po nesrečnem naključju, z desno roko v stroj, ki mu je razmesaril prste. Poklicani mariborski reševalci so Svenška od-premili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Usoda mladega dekleta... Poročali smo, da zasleduje ptujska policija neko 161etino F. P., ki je osumljena da je neki ženski v Ptuju ukradla zilatnino v vrednosti okoli 3000 dinarjev ter nato pobegnila
proti Mariboru. To deklico je izsledil | belih (seveda le naslikanih) knjig, vsaka
^Oženjeni in oni, ki se šele ženijo, niso za pilote!
Neko ameriško zrakoplovno podjetje se je nenadno odločilo, da ne sprejme odslej v službo nobenega oženjenega pilota. Vsi oni pa, ki so že v službi in se nameravajo poročiti, izgube svoja dosedanja pilotska mesta. Dolgoletna izkustva so namreč dokazala, da oženjeni piloti niti izdaleka ne dosezajo one vestnosti i‘n zanesljivosti, ki jih zahteva pilotska služba. Oženjeni se ukvarjajo v mislih mnogo preveč z družino in nimajo ob priliki letenja tako zbranih misli, kakor iifr taa sicer vsak, ljubezenskih in družinskih vezi prosti uslužbenec. Na račun te^ družinskih in ljubezenskih skrbi je treščilo že marsikatero potniško letalo iz zračnih višin in pokopalo pod seboj premnoge potnike, ki so svoje življenje zaupali podjetniku zračne linije. Pilot mora biti v svoji službi miren in dubaprisoten. Ta izredno zanimiva in edinstvena odločba neke ameriške zrakoplovne družbe je zbudila v vsej ameriški javnosti mnogo komentarjev in obenem razburjanja med poročenimi in zaljubljenimi piloti ter delavci.
Odvetnik — predsednik beračev
Najrazličnejšim klubom v Montrealu se je pridružil še klub beračev. Berači se radi organizirajo, saj tudi vedo, da je v organizaciji moč. Toda navadno predsedujejo njihovim organizacijam tudi berači. V Montrealu pa so berači izvolili za svojega predsednika advokata. Advokat je strogo pazil, da je vsak član vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Skrbel je pa tudi za pravice članov. Vsak član je moral plačati članarino vedno pravočasno in brez poziva. Zato je pa imel mnogo ugodnosti, med njimi tudi to, da ga je predsednik zagovarjal pred sodiščem, če je bil berač obtožen. Vsakemu članu društva je bil strogo odmerjen v mestu pkraj, kjer je smel beračiti in noben drug
Od 1. do 12.
septembra
50°/0 popusta na železnici, parobrodih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2'—.
R A Z S TAVA SLOV. NOVINARSTVA
Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice.
Zoo. Male domače živali Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12 septembra. KRASNO ZABAVIŠČE.
Velikomestni variete popoldanske predstave zast°nj.	VABIMO	VAS!
jadkje tetefamue vesti
DR. BENEŠ NA MORAVSKEM.
PIRAGA, 23. avgusta. Državni prezi-dent dr. Beneš se je podal na Moravsko, da oficielno poseti razna mesta.
150.000 JAPONCEV IZKRCANIH.
TIENCIN, 28. avgusta. V dobro poučenih kitajskih vojaških krogUi cenijo v severni Kitajski izkrcane japonske čete na 150.000 mož. Dnevni dotok znaša okoli 1000 mož.
/berač ni smel v njegov revir, sicer je bil takoj ovaden predsedniku. 'Končno so prišle oblasti na to, razpustile so klub, predsednika pa zaprle.
Neguš nenadno umaknil svoje spomine
HaiIe 'Selassie, zadnji abesinski cesar, je na pritisk svojih političnih prijateljev razdrl pogodbo z tfekim velikim londonskim založništvom in vzel iz tiska angleški prevod svojih spominov, ki bi morali v kratkem iziti in ki jih je pričakovala javnost z velikim zanimanjem. Haile Se-assie je pisal svoje spomine v amhar-ščini. Pisati jih je začel lani jeseni in v njih je opisal vse važnejše dogodke v Abesiniji pod svojo vlado, zlasti pa to, car se ie dogajalo tik pred vojno v Abesiniji ter seveda tudi vse dogodke med vojno. ‘Njegov rokopis so takoj prevajali v angleščino in vsa knjiga je bila že gotova, razen neguševega uvoda, na katerega so čakal;, da bi mogla knjiga iziti. y zadnjem trenutku je pa sporočil neguje v advokat založništvu, da je Haile Se-as-sie sklenil umakniti svoje spomine iz političnih razlogov, ki jih pa ne more povedati. Založništvo se pa s tem ni zadovoljilo in naročilo svojemu pravnemu zastopniku, naj prouči vprašanje, kaj .storiti, da pribori podjetju njegove pravice.
Punt opic
V napuljski kliniki so doživeli te dni razburljiv dogodek. Tjakaj so namreč pripeljali več opic šimpanzov v svrho raznih znanstvenih poizkusov. Živali, ki so bile doslej navajene svobode, se kar niso mogle privaditi zaprtim prostorom. Veliki park, ki se razprostira okrog klinike in ki so ga opice lahko hrepeneče in z svojevrstnimi opičjimi vzdihi opazo \ale skozi okno, jih je mikal vedno bolj, dokler niso nekega dne izkoristile ugodne prilike in zbežale druga za drugo v šumo dreves ter se tam poskrile. Ko so na kliniki opazili, da so opice izginile, se je začela divja gonja za njimi. Ker pa številno služabništvo ni zadostovalo za ta nenavaden lov, so morali poklicati na pomoč oddelek vojaštva. Opice so se pri tem zasledovanju tako spretno izogibale svojih zasledovalcev, da nifo mogli nobene več ujeti. Večino šimpanz so doslej že postrelili, medtem ko se četvorica še vedno skriva v gostem vejevju kliniške-ga parka.
Iz gledališkega sveta.
»Ti toraj nameravaš razrušiti pogodbo ravnateljem, Karta?«
»Na vsak način!«
»In kaj je temu povod?«
»Pomisli! Ravnatelj mi je zamolčal, da odide letos vse vojaštvo iz mestal«
h avijatja m sveUt
»Zvezde ne laže/o/
Vedno kadar stiska beda in trpljenje človeštvo, ga neka notranja sila žene k /temu, da bi poizvedelo kaj podrobnejšega o svoji bodočnosti. Popolnoma razum Ijivo in jasno je, da ta nagon končno prehaja v čisto ali vsaj v neke vrste vražo. Kajti srčna želja, o katere izpolnitvi sanjam in ki jo gojim, me bo samo ob sebi umevno mučila in utrujala, dokler ne bom pupustil in ne bom — ker ,sem »jaz« praviloma šibkejši ko ta moja , srčna želja — končno zavil h kakemu »preroku«, »jasnovidcu«, »vedeževalcu« itd., da mi prerokuje mojo bodočnost.
Ne moremo baš reči, da bi bila sedanjost, v kateri živimo, brez skrbi in trpljenja. Toliko bolj razumljivo je, da je večina ljudi nagnjena k temu, da goji take želje iz sanjskega sveta — in popol •noma dosledno v zvezi s tem je, da število takih »prerokov«, »jasnovidcev« itd. stalno raste. Saj vendar prerokujejo ^bodočnost« iz kart, iz kavine gošče, z roke itd. — in ljudje jim vse sveto verjamejo!
To pa, o čemer bomo govorili, niso le prazna, neumna govoričenja igračkanja, »prerokovanja« in slično. Ne, to je
— znanost?! Da, čeravno ne vzamemo stvari tako strogo — je to vendarle znanost — astrologija! Saj je astrologija tako rekoč mati čisto eksaktne znanosti
— astronomije, o kateri danes nihče več ne dvomi. Obedve se bavita z ozvezdji, zvezdami in njihovimi tajinstvenimi potmi. Toda, dočim se astronomija strogo
, drži tega, da zasleduje pota posameznih ozvezdij in zvezd in jih določa — gre astrologija nekoliko dalje, ko trdi, da ozvezdja nimajo močnega vpliva le na usodo celokupnega človeštva, ampak tudi na usodo vsakega posameznega človeka. Ker pa so gibanja zvezd podvržena določenim stalnim zakonom, lahko na povemo že leta naprej, kakšno sliko bo imelo nebo ob tem ali ob drugem določenem času. Astrologija pa zatrjuje tudi to, da zvezde oziroma ozvezdja določajo usodo vsakega posameznega človeka in da iz stanja zvezd ob rojstvu določenega človeka lahko po matematični poti prerokujemo njegov življenski potek.
Ne da se tajiti, da je danes zelo mnogo izobraženih ljudi, ki tem astrološkim trditvam prav resno verjamejo. Prav tako, kakor drzni cesarski vojskvodja v 30-Ietni vojni Albrecht Wallenstein:
»Zvezde ne lažejol —« In mnogo, kakor pravkar rečeno, visoko izobraženih ljudi si da sestaviti svoj horoskop. Jasno je, da se pri tem ne sme računati takole:
»Horoskop mi je naznanil bogato ded-ščino, ali pa glavni dobitek v loteriji!«
Ce mislimo tako, bomo večinoma zelo razočarani, kar je razumljivo, če pa mislimo in smo celo trdno prepričani o tem, da zvezde — kakor trdi astrologija — dejansko vnaprej določajo usodo posameznega človeka, potem se moramo logično sprijazniti z mislijo, da je naša usoda že vnaprej določena in da ne moremo na njej ničesar izpremeniti.
Če pa je tako, moramo vendar nekaj važnosti polagati na astrološka prerokovanja, kajti jasno je: če poznam svojo bodočo usodo, se bom potrudil, da na kakršen koli način odvrnem, če je slaba,
*ft
in jo bom poskušal omiliti, če pa vse to ni mogoče, se bom pač sprijaznil z mislijo, da je pač tako in nič drugače. »Kismet — usoda!:
Za sestavljanje kolikor toliko natančne fga horoskopa je potrebno delo, ki lahko traja več mesecev, vendar pa niti takega horoskopa ne moremo smatrati za popolnoma verodostojnega, kajti v vsemirju 'krožijo še vedno neznane zvezde in ozvezdja, ki bi lahko imele kak vpliv na mojo ali pa na tvojo usodo. Vendar pa nas še vedno zanimajo horoskopi, ki jih kakšen mojster sestavi v par urah, kajti iz njih so razvidne vsaj glavne smeri bodočega življenja — če verjamemo astrologiji. Seveda mori biti tak horoskop posebej izdelan za vsakogar, kdor se zanima "Ne smemo se obračati na določene »astro loge«, ki imajo takih horoskopov pripravljenih že na ducate in ki si lahkoverne ljudi kar po domače — privoščijo.
Tudi v tem pogledu se seveda mnenja 'delijo. »Za« in »proti« sta pač vedno praven. Tako pravijo n. pr. mnogi, da bi — če bi astrologija imela prav — vsi
ljudje, ki se rodijo ob istem času in na istem kraju, morali imeti enako usodo. Astrologija pa poudarja, da ni mogoče, da bi se dva posameznika rodila ob istem času in na istem kraju. Kraj je namreč ravno tako važen, ker je znano, >da ni nebo na vsakem kraju, na vsakem mestu enako. Celo pri »siamskih« dvojčkih se sozvezdje v drobcu ene same se-.kunde lahko znatno spremeni.
V	Ameriki in v zapadni Evropi je dandanes posebna »moda«, da si dajejo ljudje izstavljati horoskope. Ali je to vraža, ali ne, ni važno. Zelo mnogo ljudi je, ki si dajo izstavljati horoskope iz zanimanja ali po v zabavo. Važno je le, da poveš točen datum rojstva in rojstni kraj. čim točnejši so ti podatki, toliko natančnejši bo pač tudi horoskop.
S tem ni rečeno, da moraš takoj postati veren učenec astrologije čim si daš izstaviti svoj horoskop. Kdor pa je že imel svoj horoskop v rokah in ga je primerjal s preteklostjo in sedanjostjo, se pa bo vseeno malo zamislil in si bo nemara rekel: »Mogoče je pa le kaj na tem? —«
Naš Metuzalem Zoro Aga -se ženi
Najstarejši Jugoslovan Bahtjar Kožan, ki je prekoračil že 132. leto svoje starosti, je še danes telesno in duševno čil. Stara korenina, znan pri nas in v svetu pod imenom Zoro Aga, opravlja iše danes /vsa poljska dela na svoji kmetiji v vasi ,Velike Ribare na Kosovem polju. Dosegel je uprav svetopisemsko starost, tako da ga po vsej pravici lahko imenujemo jugoslovanskega Metuzalema. Njegovi vnuki in pravnuki, ki jih ni malo, so že vsi poročeni. Danes obkroža pradeda Ago že 312 naslednikov in naslednic. Svoje-.časni zelo zanimiv opis tega starčka je ponatisnilo vse svetovno časopisje, medtem tudi nekaj ameriških dnevnikov. Starost je torej pripomogla našemu Metuza-lemu do slave. Zanj se je pričela v zadnjem času zanimati neka ekscentrična 301etna Američanka, ki mu je poslala svojo iženitbeno ponudbo. V Velike Ribare je prispelo iz Lincolna v Združenih državah ameriških te dni na naslov Bah-.tijara Kožana -neko pismo in sicer od neke gospodične Mary Paunwet. V tem pismu ponuja mlada Američanka staremu Kožanu svojo roko in svoje srce in izjavlja istočasno, da je njegova starost in obenem starostna razlika med njo in njim prav nič ne ovira pri tem koraku, s Stari Kožan je bil nad tem pismom nemalo začuden in prijetno iznenaden, kar ,ni nič čudnega, saj ni menda moža, ki ,bi se ne čutil posebno počaščenega, če iSe zanj zanima katerakoli dama. Mlada .Američanka naproša Zoro Agu, da ji činv prej pošlje svojo sliko, ki jo pa Zora Aga predhodno še nima, ker mu je bilo slikanje že od nekdaj tuje. Vnuki, ki so danes stari že 40—60 let, ga naganjajo k temu, da se naj vendarle odpravi v bližnjo mesto k fotografu, da izpolni mladi Američanki vsaj to željo. Stari Zoro Aga sedaj premišljuje ali bi, ali ne bi...
Spomnite se CMD!
Spomenik — »zaslužni" kravi
Te dni so odkrili v W o odstotku v državi Ontario veličasten spomenik neki kravi po imenu »Springbank Snow Countess1«, to se pravi po naše »snežna grofinja iz Springbanka«. Življenje te krave je bilo venčano z mnogimi nagradami in medaljami, ki jih je prejela kot 'zastopnica svoje čiste plemenske rase. Brihtni Američani so si dolgo razbijali svoje glave z mislijo, kako bi čim dostojneje ovekovečili ime te krave in so se končno le zedinili ter ji postavili spomenik, ki jo predstavlja v njeni naravni velikosti. Pri odkritju tega edinstvenega spomenika živalskemu bitju, ki je vse svoje življenje služilo blaginji človeštva, je opravil vse slavnostne ceremonije sam guverner dr. Herbert A. Bruce. Ko je ta krava poginila1 v 1& letu svoje starosti, se je vsa Amerika ovila v neizmerno tugo in to povsem opravičeno, saj je ipo količini mleka prekosila celo nič manj slavno kravo »Sophio« iz Hoodfarma v New Jerseyu. Američani, katerim ne mo-
remo sicer mnogo zaupati, pravijo, da je v enem samem mesecu dala od sebe kar
100.000	litrov mleka. Račun nam kaže, da bi potemtakem odpadlo na to kravo mlekarico dnevno 3333 litrov mleka. Iz vsega popisa te krave vidimo, da je bila ta meriška krava res prava zaloga mleka in si je potemtakem ta spomenik nedvomno tudi zaslužila. Da bi ne mislili, da gre v tem slučaju za kakšno ameriško raco! Govora je namreč o — kravi. Tudi v Evropi bi potrebovali naši kmetovalci, vsaj za nekaj mesecev, nekaj takih krav, da bi si z njimi opomogli iiz sedanje gospodarske krize. Pri nas pa bi bila dobrodošla vsem onim, ki uživajo kmetsko zaščito, ker bi lahko iz dohodkov za miško in sir krili brez daljnega vse svoje obveznosti.
Drobne in poučne
Afrika razpolaga s 4 velikimi knjižnicami, v^katerih je nad 350.000 knjig.
Francija in Nemčija imata mnogo plavajočih sanatorijev, to se pravi ladij z raznimi bolniki, katerih zdravljenje zahteva spreminjajoče se podnebje.
Stari Egipčani so si pustili rasti brade in to samo v slučajih žalovanja.
Praga skrbi v njenem dobro organiziranem socialnem skrbstvu za 13.000 siromašnih otrok.
, 37.000 oseb je umrlo v Ameriki v pre-.teklem letu radi prometnih nezgod, i 522 je tvorniška števiilka posestrime prekooceanskega orjaka »Queen Mary«. Ta ladja bo zgrajena za aerodinamične proge.
Ženski klobuki iz poštnih znamk so .bili v modi leta 1936.
PO najnovejši statistiki iz vse Anglije vPobegne iz »zakonskega jarma« letno najmanj 20.000 ljudi, ki so se naveličali .zakonskega življenja.
, Solnce bi lahko nadomestilo 400.000 lun.
Afriški slon beži mnogo hitreje nego azijski.
i Stari Egipčani so uporabljali pri lovu na razne ptice — prav uspešno za to izučene mačke.
Benediktinski katoliški red je imel pred francosko revolucijo nič manj kakor
37.000	samostanov.
, Na vsem svetu imamo dossdaj napisanih 400 milijonov knjig.
Pri starih Rimljanih je bil Belcebub bog muh.
Aazno
14—15 letno
DEKLE
vzamem za svojo, biti mora .neoporečeno pretekosti, Marija Partlič, gostilna, Sv-Marjeta ob Pesnici. 4630
POŠTENO DEKLE
tovarniška delavka, išče stanovanje pri družini. Nekaj bi plačala za ostalo pa pomagala pri gospodinjstvu. Naslov pustiti v upravi lista. 4632
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, od 5 litr. napr-, ob nedeljah popoldne ^aprt. 4633
Prodam
NOVI MOŠKI TRICIKEL
in skoraj novi »Singer« stroj poceni naprodaj. Zrkovska c-51, Pobrežje.	4631
SOBA
sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni-ka«.	4500
Kupujte svoje po« trebštlne pri naiih inserentih i
Stanovanje
DIJAKINJO
sprejmem v vso oskrbo. Na-slov v upravi lista.	4634
V lepo sončno sobo sprejmem takoj
SOSTANOVALKO.
Cela oskrba Din 400.—. Sodna 14-11, vrata 9.	4635
Obrtniki!
Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v ..Veterniku" si lahko takoj Domagate, saj je ..Veternik" kod edini obmejni slovenski anevnik v vsem obme/nem ozemlju močno razširjen.
Skrivnosti
Bil je mož kakih štirideset let, sirove in odbijaoče zunanjosti. Njegovi črni, gosti lasje so bili počesani mavzgor; krepke, rdečkaste obrvi so zakrivale dvoje majnih, sivih oči, polnih zvijačnosti in hudobije ... Lahko je bilo spoznati za to divjo zunanjostjo nadarjenega človeka, ki ga je ugonobilo zločinsko življenje.
Ko si ga je mladi duhovnik dobro ogle *dal, je stopil1 nekaj korakov naprej in se je nalahko dotaknil njegovega ramena.
Obsojenec se je zdrznil in planil pokonci.
»Kaj hočete od mene?« je vprašal prestrašen in oziraje se krog sebe s pogledi, polnimi groze.
Potem se je obrnil k duhovniku in ostro motri] njegov obraz.
»Pa to je on... je jecljal polglasno ... »saj se mi ne sanja... to je on ...«
Naenkrat pa je nadaljeval glasneje: (ixAh, ali si ti, mali? Zakaj mi nisi precej povedal?... Ustrašil si me! Za zlodja — obvestil bi me bil, da prideš! Kako naj te spoznam v tej novi obleki?... Torej si postal duhovnik?«
»Ne govorite tako glasno,« ga je živahno prekinil mladi mož,« in pomislite, da smem le maio časa govoriti z Vami.«
»Ali prihajaš z doma?«
»Ravnokar sem prispel.«
»Torej si prišel, da me rešiš, in me boš rešil, kaj ne? Ali si zato prišel?«
Obsojenčev obraz je obsijal smehljaj upanja.
Duhovnik je odmajal z glavo.
»Vi govorite o življenju,« je dejal, »in zunaj Vam že pripravljajo mrtvaški oder. Pomislite, da je sodba gotova, da množica že pričakuje svojo žrtev... in da ste ta žrtev vi.«
»Jaz, jaz!« je vzkliknil obsojenec obupno. »Pa jaz nočem umreti, nočem! Živeti moram, živeti hočem... in bom krvnika zadavil, če se me dotakne... O, živeti ! Živeti hočem!«
Bled, poln groze, iz sebe od razburjenja in s krvavo peno na ustih se je zgrudil na svojo posteljo.
V	tem trenutku je nekdo potrkal na vrata.
Bil je kurat.
Slišal je obsojenčev krik in je prišel v strahu za duhovnika vpražat, ali ne želi stralže v sobi.
i	»Ne, ne!« je odgovoril mladenič. »Pustite me le še nekaj trenutkov na samem
z njim — do smrti Vam bom hvaležen.«
Med temi besedami se je obrnil k ob* sojencu in mm pomignil, naj molči. Kurat je odšel.
Kmalu potem ni bilo drugega slišati, kakor enakomerni in pravilni korak straže na hodniku ter zamolkli ropot udarcev kladiva, ki je prihajal s trga.
Medtem se je obsojenec zopet dvignil. Razumel je znamenje, ki mu ga je obisko valeč dal, in si je, poln nemira in čudnega^ upanja brisal z rokavom prisilnega jopiča mrzli pot, ki mu je oblivaj izmučeno čelo.
111.
Zakaj si odslovil paznika? »je vprašal obsojenec in je uprl v mladeniča svoj pogled, poln strahu in upanja obenem.
»Zato da sva sama,« je odgovoril obiskovalec in se je nezaupno ozrl proti vra tom.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Martboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. <L,