Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo jr. U. I/. — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani , Uredništvo trn mpravai LJubljana, FranUikanska altom f/1. Rmkmpitmv nm vraiamm. Nefrankiranih pisem nm sprejemamo. lakaja vsak letrtek. Naroinina lebmm tks mesečna pi iiuyu »irO«l/CIU« = «O Din s« t»««.»».««« «0 fli». ČJ«»f sekcij* J. U. U. pleiujm • ilanarinm. Oglasi po oenlkm in dogovora, davek posebe. Poit. iek. rai. 11.153. Tele/on 3111 Po šestih mesecih Kako čas beži! Pa naj bo še tako trd in neusmiljen, drvi z neverjetno naglico naprej. Šest me* secev je že, odkar je izdihnil naš veliki kralj. Dogodki prehitevajo dogodke. Zemlja se maje v tečajih. Vulkanična Evropa bruha dnevno novih senzacij v svet. In vendar vsi ti mnogovrstni vtisi niso mogli zabrisati one velike žalosti iz src. Zgodilo se je pred šestimi meseci, ali kakor, da se je zgodilo včeraj. Še vedno nam brni v ušesih in srcih mrtvaška pesem zvonov vseh cerkva. Še vedno nam zveni v srcih bolesten jok in krik množic ob pogledu na krsto velikega Pokojnika. Doba formalne globoke žalosti bo te dni za nami. Ali doba resnične globoke žalosti ostane. Zakaj On ni bil formalni predstavnik našega ljudstva in države. On je bil kralj, ki je s svojim ljudstvom živel, On je bil kralj, ki je s svojim ljudstvom trpel, On je bil kralj, ki je za svoje ljudstvo in dr* žavo umrl. Čudovito je bilo Njegovo življen je. Kot otrok je živel v najskromnejših razmerah. V balkanski vojni je bil On poklican, da osveti Kosovo in je na čelu svoje vojske vkorakal v Dušanovo Skoplje. V svetovni vojni je delil usodo s pre* prostimi vojaki, bil je v strelskih jarkih in v najžalostnejših trenutkih Srbije je pre* trpel vso grozno Golgoto umika čez alban* ske gore. Ko je po neskončnih naporih hiralo njegovo telo, ni hiral Njegov duh, ni pe* šala Njegova silna volja. Kmalu Ga srečamo na čelu srbskih čet na solunski fronti. Z Njegovim vzklikom »V svobodo ali smrt!« se je pognala srbska vojska z brezprimerno hrabrostjo na sovražnika, omajala je sovražnikove postojanke, prebila je ognjeno črto in strla vsak odpor. Z navdušenjem brez primera je v naslednjih tednih pometla sovražnika s svete srbske zemlje in osvo* bodila vso Srbijo. In ne samo to, srbske čete so korakale dalje. Tako se je uresničilo naše tisočletno hrepenenje. Po stoletjih suženjstva je vzklila svoboda tudi Slovencem in Hrvatom. Nastopila je nova doba: dobili smo svojo državo. AH kmalu se je izkazalo, da nismo vedeli, kam s tem bogastvom. Tisočletno suženjstvo nas je okužilo, da nismo bili več zreli za pravo svobodo. Vstali so krivi preroki, častihlepni stremuhi, politični pu- stolovci in mešetarji. V takem kaosu sre-dobežnih sil je grozila državi propast. In v pravem trenutku je vstal zopet naš Viteški kralj, razsekal je z odločnim zamahom ta gordijski vozel zmešnjav, pregnal je mešetarje iz templja domovine ter iz-čistil tako z odločno gesto Avgijev hlev. Nastopila je doba notranjega miru. Ali Evropa ni bila mirna. Podobna je bila razburkanemu oceanu, ki grozi. In tedaj je pokazal kralj Aleksander, da ni bil samo vojni kralj, ampak, da zna biti tudi apostol miru. Z lastno iniciativo je pripomogel1 raznim zvezam do življenja, ustvaril je balkanski nakt, prožil je Bolgarom roko in ustavil tako bratomorne in* cidente na meji. Kot apostol miru je šel tudi v Francijo in tam so Mu vzeli usodni streli za nas tako dragoceno življenje. Kratkovidni zločinski fanatiki plačani od lakomnih sosedov so nam ubili kralja, kakršnega še nismo imeli. Presveži so še dogodki, da bi mogli zapopasti vso veliču no našega velikega Pokojnika v pravi per* spektivi. Pal je kralj. Pal je kot junak. Ni mi* slil nase, ni mislil na rane, Njegove zadnje besede so Sile posvečene zopet domovini »Čuvajte mi Jugoslavijo!« To so Njegove poslednje besede, Njegova sveta opo* roka. Tisti, ki so mislili, da bodo s kraljevo smrtjo zadali tudi Jugoslaviji sami smrtni udarec, so se motili. Tisti, ki so upali ob splošni zmedi na bogato žetev, so se varali. Šest mesecev je minilo: Jugoslavija ni propadla. Silnejša kot kdaj prej je! Trd* ne je kot kdaj prej stojijo naše meje. Kra* Ijeva mučeniška smrt nas je združila kot še nikdar, odprla nam je oči, prekalila nam je miselnost, vlila nam moči in poguma. Stoletja našega suženjstva so minila. Minila za vselej! bodi naš klic. Slovenski učitelj! Jugoslovanski učitelj! Minil je čas žalovanja. Prisluhni vase, ali ne ču* tiš kot glas iz onostranstva. Mrtvi kralj kliče: Obriši si solze in privihaj rokave! Razorana njiva čaka sejalca. Vrzi semena dokler je še čas! Bodoči rod raste. Ti mu odpri oči in srce, da spozna in vzljubi domovino in jo bo znal ceniti in braniti, ko pride čas. Slo* venski učitelj, jugoslovanski učitelj! Ne v drugih, — v Tvojih rokah predvsem je usoda domovine. Bolj kot kdaj prej je danes potrebno tvoje delo. Le ono je svetal porok naše lepše bo* dočnosti. Na nova pota (Stališče gornjegrajskega sreskega društva sprejeto na zborovanju 18. marca.) Spremembe v notranjepolitičnem življenju so v tok dogodkov potegnile tudi naš stan. Napačno bi bilo, če bi pustili, da gredo dogodki mimo nas. Nujno je potrebno, da k vsem tem izipremembam zavzamemo svoje stališče kot državljani, posebno pa kot stan, ki je s svojim delovanjem tesno zvezan z življenjem najširših plasti naroda. V zadnjih odredbah vlade smo zapazili trdno stremljenje ozdraviti gospodarske razmere v državi, opazili pa smo tudi, da je vlada pri tem delu pripravljena upoštevati vse konstruktivne elemente. Naša dosedanja prizadevanja in trud so dovoljna garancija, da bo Vlada pri obnovi razmer v državi povabila k sodelovanju tudi nas. Gotovo ni med nami nikogar, ki se ne bi hotel odzvati, nastane pa vprašanje, v koliko se bomo mogli posvetiti temu obnovitvenemu delu. Dvom, v koliko nam je res mogoče sodelovati pri ozdravljenju vsega našega javnega življenja ima svoj izvor v materialnem in moralnem položaju jugoslovanskega učiteljstva. Glede materialnega položaja je možno postaviti več ugotovitev, a naj zadostuje^ samo ena, saj je ta sama dovolj tehtna: Plače učiteljstva, posebno poročenega, so pod eksistenčnim minimumom. Zato ni mogoče zahtevati od človeka, ki je stalno vezan na skrbi materialnega značaja, da bi se z vso dušo posvetil kakemu poslu, ki leži izven območja njegovih stremljenj. Tak človek mora vsako delo občutiti kot tlako, od katere nima nika-kih koristi. Napačno je v takih prilikah računati in apelirati na idealizem, kajti tudi idealizem ima svoje meje. Nikomur torej ni mogoče pričakovati večjih uspehov našega dela, dokler živimo v slabih gmotnih razmerah. S tem seveda nočemo izzvati očitka, da odklanjamo žrtve, da jih nočemo doprinesti v splošni blagor. Na te žrtve se je apeliralo takrat, ko so se nam okrnili dohodki. Takrat nismo godrnjali, ker se prvi moment morda niti zavedli nismo, kako dalekosežne posledice bodo imele take okrnitve in ker smo bili prepričani, da se te žrtve ne bodo zahtevale samo od nas. A smo se v obojem bridko zmotili. Bremena, ki smo jih morali mi doprinesti, da se je uravnovesil državni proračun, so bila sorazmerno veliko večja, kakor n. pr. ona. ki jih je v ta namen žrtvoval velekapital. Ker so naši dohodki zdrknili pod eksistenčni minimum, se je v naših vrstah začel porajati tudi odpor proti izvenšolskemu delu. Čim mani gmotnih skrbi bomo imeli, tem več časa in energije bomo lahko porabili za izvenšolsko delo, ki ga ne bomo več smatrali kot tlako, temveč kot moralno dolžnost, ki jo bomo z ljubeznijo' izvrševali. Če se bomo v prihodnje energično borili za izboljšanje našega materialnega položaja, ne bomo pri tem iskali samo lastnih koristi, temveč tudi koristi naroda in države. Te zadnje pa so dvojne: Stanu primerno plačan učitelj se bo — kakor že rečeno — lažje in z ljubeznijo posvetil kulturnemu in socialnemu delu med narodom. Kljub vsemu pa moramo vedno imeti pred očmi ono staro pedagoško pravilo da je šola prvo. Nihče nam ne more očitati da zahtevamo take plače, od katerih bi lahko zbirali kapital za kake spekulativne svrhe. Hočemo le stanu primerne plače. Iz resolucije, katero je glede naših prejemkov predložilo udruže-nje na pristojno mesto, je jasno razvidno, da so naše plače padle občutno pod eksistenčni minimum. Kje naj nam potem ostane še kaj za nujno potrebne časopise, revije in knjige? Kako naj se strokovno izpopolnjujemo, če m za to gmotne podlage? In vendar se od nas to izpopolnjevanje zahteva. In še nekaj: S povečanjem naših dohodkov se bodo povečali tudi dohodki onih, od katerih kupujemo in to so predvsem kmetje, mali obrtniki in mali trgovci, torej sloji, katerim je nova vlada v prvi vrsti obljubila pomoč. Nekoliko natančneje se moramo pobaviti tudi z načinom izvenšolskega dela. Po čl. 78. zakona o narodnih šolah je vsak učitelj dolžan delati tudi izven šole. Dosedanja praksa je pokazala, da ta zakonska določba ni prinesla onega uspeha, ki ga je želel doseči zakonodajalec. V nekaterih primerih je bil efekt celo nasproten. Pri nas so razmere take. da učiteljevo izvenšolsko delo z ozirom na dana dejstva ni bilo povsod zaželjeno. Iz tega so nastajali konflikti, od katerih je imelo ravno učiteljstvo največ škode. Preko vsega tega bi lahko mirno šli, ne moremo pa iti mimo drugih, veliko škodljivejših posledic, ki jih je rodil dosedanji način izvenšolskega dela. Laiki namreč, ki vedrijo in oblačijo v našem javnem življenju, so citirani paragraf razumeli tako, da je možno z njim vplivati na učitelja v tem smislu, da je s svojim izven-šolskim delom koristil predvsem samo posameznikom in ne narodu. Ako pa izvenšolsko delo ni bilo tako, je moral učitelj čutiti vso jezo teh mogočnikov. Na ta način se je de-moraliziralo delo samo, pa tudi učiteljstvo. Posledica je bila še hujša politizacija šole, učiteljstva in njegovega dela. In zopet je bil učitelj tisti, ki je moralno mnogo izgubil. Njegovo stališče med ljudstvom se je občutno omajalo. Politizacija kakega stanu pomeni poslabšanje kulturnih in socialnih razmer v državi. To kvamost je pri nas v najnovejšem času spoznal pravosodni minister g. Kojič, ki je 15. februarja svečano izjavil, da bo njegova prva naloga, depolitizirati sodniški stan. Njegov ukrep je javnost toplo pozdravila, kar kaže, da ves narod čuti škodljive posledice delovanja tega ali onega politiziranega stanu. Nešteto dokazov bi lahko doprinesli, da so naše ugotovitve glede izvenšolskega dela točne in da je naše članstvo po veliki večini za revizijo vprašanja izvenšolskega delovanja. Učiteljstvo je delalo izven šole že tedaj, ko paragrafa o izvenšolskem delu še nikjer ni bilo, bi delalo brez njega tudi sedaj in v bodoče. Dokazov za uspehe tega dela med narodom ni treba iskati. Vidni so na vsakem koraku. K tej vrsti delovanja ni bilo treba nikogar siliti. Učiteljstvo je svojo moralno dolžnost v polni meri izvršilo brez pritiska, iz idealizma in iz lastne iniciative. Bilo je neodvisno od vsakih tujih vplivov, zato je pa tudi želo uspehe in priznanje. Danes je drugače. Z uzakonjenim izvenšolskim delom smo posredno prišli pod vpliv elementov, ki kot lajiki ne bi smeli imeti niti najmanjšega vpliva na učiteljski 6tan. Bolj ko kdaj prej smo baš sedaj upravičeni zahtevati depolitizacijo učiteljskega stanu. S tem bomo zopet dohili proste roke pri izberi izvenšolskega dela. Vsak si bo izbral tisto, kateremu se bo lahko posvetil z vsem svojim znanjem, zmožnostjo in veseljem. Delal bo v onem društvu, v katerem bo po lastnem preudarku splošnosti najbolj koristil. Nihče več ga ne bo mogel siliti, da bi se udej-stvoval tam, kjer iščejo razni mogočniki svoje lastne koristi. Ne ukaz, temveč samo želja naj bo, da učitelj dela tudi izven šole. Njegovi uspehi na tem polju pa naj se priznajo v oceni in pri premeščanjih. Ta želja pa naj ne velja samo za učiteljstvo, temveč za vse uradništvo. Naša organizacija je po številu članstva najmočnejša v državi. In vendar naletimo na velike tež koče in nedovoljno upoštevanje vedno, kadar se potegujemo za svoje pravice, kljub veliki armadi članov. Teh težkoč smo deloma krivi sami, ker v lastni vrstah ni one solidarnosti, ki je potrebna, da kako organizacijo poveže v enoten, trden kolektiv. V organizaciji se ne smemo počutiti kot ljudje različnih svetovnih naziranj, nobene razlike v službenih letih, v službenem položaju in po spolu ne smemo poznati. V organizaciji smemo biti samo ljudje, ki imajo iste dolžnosti in iste pravice. Ljudje, ki se bore za iste cilje. Še močnejši bomo postali, ko se v boju za materialne in moralne pravice strnemo v enotno fronto z vsemi organizacijami nameščencev. Umestno bi bilo, da to misel do kraja izvede baš naša organizacija kot najmočnejša. Pri takem postopanju bi pridobili na moči, ugledu in vplivu. V solidarni borbi bi se moralno ojačili, pa tudi svoje materialne zahteve bi lažje uveljavljali. Iz navedenega sledi: Nujno je, da osredotočimo bodoče delovanje v društvih predvsem v borbi: 1. Za izboljšanje našega gmotnega položaja! 2. Za stalnost! 3. Za depolitizacijo šole in učiteljstva! 4. Za revizijo vprašanja izvenšolskega dela! 5. Za sodelovanje z vsemi organizacijami nameščencev. Tribuni Tribuni so bili neodvisni od konzulov ter so smeli s svojim ugovorom (veto) ovreči celo sklepe senata ... (Iz zgodovine starih Rimljanov.) Učiteljska organizacija je ena izmed najmočnejših zajednic v naši državi'. V malo-kateri stanovski organizaciji moremo danes najti tolikšno povezanost1 in disciplino stanovskih interesov, kakršna se opaža v poslednjem času v organizaciji JUU. Pozna se, da je na čelu te številne armade inteligentov mož, kateremu je z oprezno taktiko uspelo izravnati stare spore v mirno sožitje in pripeljati našo stanovsko barko v mirne vode. O teh 'njegovih nemalih zaslugah, doseženih v tako kratkem času, smo si danes že menda vsi na jasnem, zlasti slovenskemu delu jugoslovanskega učiteljstva, organiziranem v JUU pai je v moč in veselje, ko z dneva v dan opaža, kolikšno zaupanje in ugled uživa človek, izbran iz naše srede med 25 tisoči tovarišev in tovarišic. Marsikatera pereča zadeva se je premaknila z mrtve točke, odkar smo mu poverili borbo za naše pravice. Res je, da je še marsikaj nerešenega, kar bi lahko že tudi bilo odpravljeno z dnevnega reda naših nejevolj. So stvari, ki so ranile naš stan na najobčutljivejšem mestu in treba bo še mnogo idealizma, samozatajevanja in medsebojnega zaupanja, če bomo hoteli doseči vsaj uresničenje najelementarnejših pravic, ki nas neposredno tangirajo. Na naših zborovanjih se sestavljajo vsakovrstne resolucije, v katerih zavzema učiteljstvo svoje posebno stališče k posameznim vprašanjem gmotnega in specialno stanovskega značaja. Ne da se trditi, da bi bile takšne resolucije vedno brezplodne, nasprotno, uve-rili smo se, da so jih na merodajnih mestih že često vzeli v postopek kot vodilo k rešitvi učiteljskih oz. šolskih vprašanj. Potrditi je tudi potrebno sledeče: čim večja povezanost vlada med zbranimi zborovalci. čim bolj se je to ali ono delikatno vprašanje specializiralo ter vzelo v pretres na številnih zborovanjih, tem bolj so se čutili voditelji naše organizacije moralno močni, da so brez bojazni na kompetentnih mestih lahko iznesli eno-dušne zahteve organiziranega učiteljstva. Na žalost pa je med našimi zborovalci opažati še mnogo tistih, ki ne verujejo v pomen takšnih akcij ter se pri obravnavi stanovskih interesov zadTŽe več ali manj abstinenčmo, mesto da bi se spontano pridružili zahtevam aktivnejših posameznikov. Mnogokrat se je na tem mestu že poudarjalo, da je baš učiteljstvo tisti stan, ki dela domala v vseh organizacijah, obstoječih na našem podeželju. Po drugi strani pa nam je iz izkušnje znano, da so plačilo za to požrtvovalno in nesebično delo: nehvaležnost, zavist, denunciacije, obrekovanja, lažne ovadbe itd. Toda vse to ni navdalo s strahom agilnih delavcev, ki se trudijo za narodovo dobro in katerim je največkrat edino plačilo njih čista vest! Ne! Oplojeni v borbi z zakulisnimi ro-varji, zavistneži in stremuhi, se posvečajo svojemu tihemu in vzvišenemu poklicu še z večjo vnemo in samozatajevanjem. Da je temu res tako, o tem se vsakdo od nas lahko z 'dneva v dan prepriča pri bližnjem ali dalj njem sosedu, če ni še bil deležen naštetih »poklicnih dobrot« na lastni koži. Verjetno je tudi, da bi nam vedeli o tem mnogo povedati tudi tovariši, ki so za,posleni na ljubljanski sekciji JUU in so po svojem položaju v kontaktu s prizadetimi trpini.--- In tako se poraja samo od sebe eno naj-delikatnejših vprašanj naše medsebojne stanovske ureditve, namreč vprašanje svobode našega izvenšolskega dela. Znano nam je še iz pol preteki osti, da so se v premeščanja učiteljstva radi vtikali krajevni faktorji, ali bolje rečeno: krajevni mogotci, ki so učiteljevo izvenšolsko delo češče izrabljali v svoje pridobitne odnose s preprostim ljudstvom. Učitelj. ki je bil na večna moledovanja ali pritožbe takšnih mogotcev končno le nameščen ali premeščen iz kraja, je bil. kajpa. ž'e tudi moralno obvezen, vsaj spočetka, da je usmeril svoje izvenšolsko delo po všeči takšne peščice ljudi, če se ni hotel že prvi dan v kraju onemogočiti. Poznam pa primere, kako je na vse zadnje učitelj le obrnil hrbet agilnemu udejstvovanju izven šole, ko je spoznal nečedne namene teh vaških tribunov, ki so si pričeli lastiti nekakšno kuratelo nad prosvetnim delom učitelja med narodom. Zgodilo se je že tudi, da je imel učitelj v tem tihem, a zato tem bolj tragičnem boju za seboj vse preprosto in vdano ljudstvo, ali to mu ni moglo nuditi zadostne garancije, da bi ne bil izpostavljen raznim šikanam. ki so mu jih za plačilo nesebičnega dela servirali užaljeni tribuni, največkrat celo v obliki anonimnih ovadb, podpisanih s številnimi ponarejenimi ali z lažno pretvezo pridobljenimi podpisi neukega ljudlstvai. In kam nas naj vodi v bodočnosti ta pot razdvajanja? poleg učiteljstva največje spoštovanje preprostega ljudstva: duhovščino. Ali ni bil in se povsod tudi smatral duhovnik pravi duhovni Vbdltelj svojih faranOVVse dotlej, dokler ga nis razmere pahnile V politično sodelbva1 nje, torej v udejstvovanje izveh fcčrkve? Kdo more torej povsfem tem' nuditi garancijo 'tičlteljstvu', da ga rie"čaka vbočločnosti ista usoda, če se ne bo njegovo izvenšolsko udejstvovanje zaščitilo z zakonom, ki mu bo obenerh nudil vso tik to faželjfend in pfepb-trebno svobodio v delu, za katerega se zahtevek njegova aktivnost in duhovno vodstvo tega ali onega pokreta. Zakon o narodnih šolah navaja v § 1 odst. 3., da so narodne šole dolžne »širiti pro-sveto v narodu posredno in neposredno s So-dejovanjem z Vsemi kulturnimi ustanovami za tiarodtio prosvečiVanje«l' '(Vša naša podeželska'društva ž nacionalnimi; socialnimi ali ka-ritatiVnimi tendencami so kultiirne ustahove za narodno prosvečivanje! Pripomniljaz!) §" 78 tč. 11. istega ¿akoria pa nalaga uči-teljstvu tudi dolžnost »delovati' na narodnem prbsvečevanju«. Nikjer pa niso te dolžnosti v zakonu tudi komentirane', tako da bo vesteh učitelj, ki mu danes že vsak vaški tribun gle- da na prste, hitel postati vsaj član, če ne že aktiven delavec vseh mogočih društev, ki pobirajo članarino (kai jte navsezadnje tudi važno!);'če se1'bo hotel izogniti šikananr 'vaških t rimi nov. ' : ' -i > Dokler pa ne bo zajcon nudil učiteljstvu garahcijd popolne svobode v izven^olskem dŽfd"iičiteO&,Htil dokler "s'č temu njč'g6vfcmil udejstvovanju ne bo dal pečat spoštovanja in avtoritete z najvišjega mesta naše zakonodaji, dotlej obstoji možnost, da bo delaven tiči-telj stal med dvema taboroma ljudi, od katerih'ga bo eden nosil na ramah, drugi pa ga bo besno sovražil ter ga od časa do časa tudi denunciral pri oblasteh. Vaškim tribunom ni dovolj, če se jim je učitelj pokazal sposobnega že na vseh poljih izvenšolskega udejstvo-vanjai'in"če tudi vedo, da je bn duša Vsakega pokretai'4n dVtištvenega življenja,' bi časih le radi napravili iz' njega' tudli — babico... ' 'Tukdj' na j haša' organizacij a'Poseže v boj za praViCe podeželskega1 učiteljsfva, zahteva naj Svobode V izvdnšolskem delu iti v bodoče tvori vsebiho' naših fesoltfcij, 'pa bomo sebi in zanamcem opfeli življenjsko pot nepotrebnega1 šavja in trnja. ' " • Lojze Zupane f 11 I U 2 , V, . cT T U»' r>~J -,»■+ .r. Pred nami stojijo važni dogodki, ki bodo morda temeljito izpremenili dosedanji zuha-njepolitični položaj naše države. V mislih imam prevsem novo stanje v razmerju Italije do Jugoslavije. Mussblini je na usta novega italijanskega poslanika na našem dvoru podal izjavo, ki' dokazuje, da bo italijanska zunanja politika zapustila stara' izvožena pota iri poiskala nove orientacije v svoji politiki do vzhodne sosede. Na vidiku So razne p6godbe in govori se celo o prijateljskem paktu med obema jadranskima državama. Nimamo namena baviti se obširno s tem pretežno političnim problemom, vendar nam naša nacionalna dolžnost in dolžnost graditeljev narodne kulture narekuje, da tudi ob tej priliki povemo svoje mnenje. Nismo bili nikoji nasprotniki sporazuma z našimi zapadnimi 'sosedi, ker dobro Vemo, da bi mirno in složno sožitje moglo prinesti velikih koristi obema narodoma. Vendar pa ponovno glasno poudarjamo, da ni mogoča rii-kaka trajna prijateljska pogodba med jugoslovanskim in italijanskim narodom, ce- bi pri tem pozabili na nepravično stanje 600 tisooev naših rojakov pod Italijo. Priznavajoč dejanski stan, ki ga ie ustvarila Rapajlsjia pogodba, se vendar poslužujemo prirodrie pravice, da se zavzamemo za usodo naših rojakov za mejami. Te prirodne pravice naim he' rhdte odreči niti'g. 'Musšolini sarti,' ki j'e že opetoV&nb dal priliko, dadmo videli kako se Italija briga za Svoje rojake, pa naj1 Bodo tir v'katerikoli državi. Drobtinica? Ne! Splošne vesti ™ ,» ir n Xo Mft , A r4 . > : r>" , — Svojemu prvemu učitelju postavili slavolok. V vasi Šuvajič, golubački srez, v mo-ravski banovini, so se kmetje v zadnjem času z vsemi silami zavzeli za šolo, ki j 6' 'tfdsltfj niso imeli. Uspeli so, zgradili lično šolsko poslopje in prišel je V vas tudi prvi učitelj Bra-rtislaV čekič: Ta dogodek sd kmetje piroslaVili rta 'prav slovesen način. Na koncu vaši so postavili slavolok, kjer so z godbo "dočakali prVega -dči/telja. Otroci, njegovi bodoči učenci so ga obšuli s cvetjem, a župan ga je v imenu občine prav' iskreno"pbzdrfaVil. "Vsa Vas"je ri&to' v pbvorki spremita Učitelja' v šolo, v novi iti' prvi prosvetni doiri v tej vasi. rt — Upraviteljstva se ponovno naprošajo, da izposlujejo pri krajevnih šolskih odborih plačilo" žkostale naročnine »Popotnika«. Kajti, £e ;bo dolžna naročnina še dalje znašala preko 80.000 Din — in ne bo v najkrajšem času poravnana. bo nastala nevarnost; da bo moral »Popotnik« prenehati. Uprava JUU. — Lepo patriotično slavje. Tam v skoro pozabljenem Sv: Roku obSotli je domači PJS priredil v nedeljo, dne 17. p. m. lepo spominsko svečanost pokojnemu kralju Zedinitfclju. S-skromnimi prispevki skrajno revnega prebivalstva se je posrečilo v kratkem času nabaviti spominsko ploščo iz marmorja s pri- m ■\>»4VI*J«V««IM Luuuuije, m u\-j)ij'/ •:. i t r.c;;» rtr. —i Napredovali so učitelj i(ce) v VIII. skupino: Ferenčak Frančiška iz Št. Ilja, Podjaver-šek Albina iz Rogaške Slatine, BeVc Marija iz Št. Jahža, Urbajs Alojzija iz DOIa/Jerše Danijela iz ZagradCa^ ' ; "" —i Prevedena v X. skupino: Prešeren Jo- sipina, zabav, iz Tržiča. ' ! ■ ; Učiteljski pravnik a Lilede vprašanja ali ima upokojeni državni uslužbenec pravico na akontacijo1 na pokojnino z ozirom na dejstvo, da je v uradni-škettt izakortti z dne 31. marca 1931'. predvideno nakazovanje akontacije samo na rodbin-in ne na osebne pokojnine (§ 150. urad. zakona) sem poslal glavni kontroli dopis br. 47.460/1 od 8. novembra |934., v katerem sem potidatril; da obstoja dejstvo, da v § 128. urad. zakona od 31. marca 1931. ni predvideno nakazovanje akontacije na pokojnino osebnim upokojencem in da je to vprašanje bilo v istem odnosu do čl. 152. urad. zakona od 31. 3ulij a 1923. V čj. '131. zakona o državnem računovodstvu je predpisano, da so dovoljeni začasni izdatki tudi v takih slučajih, ko to minister financ posebej in pismeno odobri. Tako posebno in pismeno odobren je zai izplačilo akontacij na pokojnine se nahaja v odloku ministrstva financ Dr. br. 102.000 od 30. julija 1926. Kur je z odredbami čl. 34. finančnega zakona za 1922./23. dopolnjen čl. 131. zakona o drž. računovodstvu tako, da je minister financ pooblaščen, da more prenesti svojo pravico glede angažiranja izdatkov, kakor tudi izdajanja odredb za izplačilo po čl. 13^ zakona o drž,- računovodstvu tudi na svoje področne organe, so odloki o akontaciji na pokojnine in odredbe za izplačilo teh akontacij izdajali pred in pb razpisu Dr. 102.000/26 organi, ki so bili za tb pooblaščeni s posebnim odlokom mirtistra financ. Ta postopek je bil podaljšan na podlagi čl. 60. finančnega zakona za 1928 /29. na podlagi odstavka 6. in 7. rešenja ministra financ • št. 2150 od 19. marca 1929. (Službene Novine br. 78 — XXXII od aprila 1929.) in na osnovi člena 51. in 52. pravilnika o poslovnem redu v ministrstvu financ (Službene"Novine br. 100 — XXXVIII od 3. maja 1930.), ki je tudi sedaj v veljavi. Po tej razlagi morejo upokojeni drž. uslužbenci prejemati akontacijo na pokojnine, ko pooblaščeni organ z ozirom na upravičene primere, v katerih se zaradi administrativnih težkoč ne more takoj regulirati osebna pokojnina ali ne more takoj izplačati regulirana pokojnina, izda odlok o angažiranju potrebnega izdatka in Odredi izplačilo. S takim sklepom j.e soglašala glavna kontrola v svoji splošni seji od 13. nov. 1934., o četner me je obvestila s spisom br. 115.065/34 s tem, da v mejah razpisa Dr. br. 102.000/1926 izdam navodila vsem ministrstvom in ustanovam radi enotnega postopka. Po tej zahtevi in na osnovi § 1. zakona o organizaciji finančne uprave in čl. 6. in 131. zakona o drž. računovodstvu dopolnjenega z Odredbo čl. 34. fin. mmmtmmmmmmmmmmmmm^mrn HJ. J T V s» o » %■» Lepo boste oblečeni ako si nabavite tkanine za plašče, kostume ali obleke 'I . , , pri tvrd ki m i? mm Tvrdka ima ogromno izbiro različnega manufakturnega blaga, res dobrih kvalitet, okusnih vzorcev in barv in skrajno solidnih cen. Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo! renin. Prenarejajo se stavbe toda temelji ostajajo nedotakljivi. Med te temelje in korenine prištevamo tovariša Vilibalda Rusa, in to po vsej-pravici. Kot dolgoletni tajnik okrajmega učiteljskega društva, zastopnik učiteljstva v okrajnfem šolskem svetu, v stalnih borbah z raznimi šolstvu neprijaznimi eksponenti, je opisan v zgodovini našega dTuštva, a- to ne s ž lat trni črkami; trn ob" trnu tvori'besedilo, ki seLob njem bohoti cvetje in sad. Iz naših' rok in" po naši volji je prevzel mesto šolskega nadzornika, v učiteljske roke; je rekel, da ga vrhč, kadar bi zgubil njegovo zaupanje. Postal nam je uradni predstojnik, gospbdar. Priznati moram, da je S svojega uradnega1 6tališča praV tako hranil učiteljske pravice in avtoriteto, kakor preje kot stanovski bojevnik. Boril;se je, kakor sem rekel ob grobu, s lpoštenostjo- za poštenost, ne da bi pri tem izigraval ali žrtvoval svojo poštenost. Ne morerti Sicer trditi, da bi se med društvom in njegovim uradom nikdar ne bila pojavila nesoglasja. Tudi so bila'; a on je razumel, da ne stopamo nikdar v ospredje kot osebe, temveč le kot organizirano članstvo v borbi za' svoje pravice. Upošteval je to in tudi klonil. Bil je dobrodušen. Tudi to lastnost so večkrat izrabljali, nastavljali mu pred noge kamenčke, ki se jim je izogibal, da so drugi lahko lomastili preko hlodov. Kot pedagog je stopal po 6ledu svojega velezasluižnega predhodnika Janežiča, ki nam je Ostal v neizbrisnem spominu ravno radi tega, ker ni nikomur vsiljeval posebnih metod. Ko svet še sanjal ni o delovni šoli. smo bili delavni v smislu njenih načel vsi kmečki učitelji, ki nam je pouk temeljil na brazdah kmečke poljarte. Nadzornik ni za to tu, da išče napak, ne; njegova dolžnost je, da po-žlahtnjuje slabiče s cepi, ki jih lomi na žlahtno rodečem drevju. In tako je on tudi ravnal. Učiteljstvu je razprostrl svoje dobrohotno srce ob priliki mnogih pevskih koncertov, ki smo jih prirejali v korist Učiteljskemu kon-viktu. Koliko je bilo v teh prireditvah' truda, more razumeti le oni, ki je kdaj .sbdeloval. Z dobro voljo, neprisiljenim humorjem je šel preko težav in dosezal krasne uspehe; z njim Vse učiteljstvo. Sprevod se je pomikal po vsem Kranju, od njegove skrajno žapadne ležeče hiše do vzhodne točke' mesta ... pokopališča. Toda glej čudo! Ob cestah ni ljudi, ki smo jih vajeni ob takih prilikah, vse trgovine so zastrte sredi popoldneva, kakor da je mesto izumrlo. Ozrem se naprej, ozrem nazaj. Ves Kranj je v sprevodu. Črna, zamolkla nit ogromne fnnožice se vije, vije';in kiči' že ob grobu ko obstane krsta tik pred menoj, so-bbrcem na potih preko trnjeve Kalvarije učiteljskega življenja. »Zaželel ši me, ko so Te obhajali, prišel sem, a 'Te niseirt motil, ker Tišje zapustila zavest, in sedaj š'i tu, ob meni, na pbtu, ki si je še rte 'želim.« Zadonela je pesem, bridka in tužna. »Ah, kolikokrat sva jo pela skupaj, pod Tvojo taktirko, Tvojim spretnim vodstvom! In kolikim tovarišem in tovarišidaml« Zamrazilo me je. Sam sem'. Prav sam od' one trume vesele, ki sem jo našel v okraju kot absolvent učiteljišča. Sam — v tej množici. Molče — odkrite glave — korakam v sprevodu — s čuvstvi, ki jih pri drugih ne opažam. Oddblžili 60 se njegovemu spominu. Raz Narodnega doma sekajo pretrgani akordi sokolskih trobnjač' v naše duše — in moja ni hladna. Poslavljam se ob odprtem grobu. Poslavljam kot tovariš, kot predsednik sreskega društva, kot zastopnik ljubljanske sekcije v imenu 3000 članov, v slovo od 24.000 organiziranih tovarišev(-ic). Pred menoj blešče v solncu jekla sokolskih sabelj, vetrič se poigrava s šesterimi prapori, ki se sklanjajo nad1 njegovim grobom, zasnežene planine se ljubko ozirajo v 'hladno gomilo, kakor da bi mu hotele vrniti izkazano ljubezen z zadnjim poljubom, tam v ozadju za Košutnikom pa se zbira obraz neba v temne gube, ki so nas ogražale na' povfatku proti podgorskim domovom. Ob v«ičih cvetja je Sklenjen živ venec, ki si ga je spletal pokojnik v srezu 39 let. Srce ob srcu. Mladina in Sokol, tovariš in tovarišica, od blizu in daleč, meščan in kmet, gospod in siromak, ves srez je tu. Odjeknili so tužni akordi gasilske godbe, in proti nebu so"se vzpeli vzdihljaji krasne nagrobnice številnega zbora. Poslavlja se Sokol, proslavlja ga kul-turtii delaveč, in s cvetjem — poezije polnih čuvsteV — zagrne gortiilo — tovariš v imenu starih prijateljev,' Ogroirtrta množica se razide, za riahii buči" vihar. Duše so nam rfiračne.' Pozabljene bodo naše anekdote, ki jih je on tako hudomušno spletal Od Šole do šole, da je sVoji službi omilil obraz; pridobival si zaupanje. Bil si nam tovariš — Vilko — in mi Ti ostanemo tovariši s Hvaležnimi spomini. Josip Lapajne. •j* Viljemini Nepužlanovi Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli... Komaj je dahnila pomlad na zemljo svoje prvo cvetje in šo zažgbleli ptički v pomladanski dan, je zjomila kruta smrt cvet TvOje življenjske pomladi, saj bi štela' v nekaj dneh šele 25 let. Vsa cvetoča snovarija Tvoje mladosti, vsi upi in nade, katerih je mladost tako silno bogata, so se razblinili nenadoma v nič. Komaj si dobila skromni košček kruha, ki si še ga tako veselila, komaj si stopila obrok med otroke in se jih oklenila z vso svojo mehko dušo, že ležiš V mrtvašnici, posuta s cvetjem in zelenjem. Ko si bila pred 14 dnevi še pri učiteljskih pevskih vajah, si pripovedovala, kako lepo je v Bohinjski Srednji vasi, kako si srečna, da si po dolgem čakanju dobila v novembru lanskega leta tako lep kraj v podnožju veličastnih planin med našimi dobrimi Bohinjci. zakona za 1922./23- predpisuje glavna kontrola sledeče navodilo za izplačilo akontacij pokojnine: 1. Zahteve za izplačilo pokojnine se morejo naslavljati ministrstvu financ (splošni oddelek) šele tedaj, ko to rešenje o reguliranju pokojnine potrdi glavna kontrola. 2: V izjemnih in upravičenih primerih, ko se zaradi administrativnih težkoč ne more takoj regulirati pokojnina ali ne more takoj izplačali regulirana pokojnina, se more ministrstvu financ (splošno oddeljenje) nasloviti zahteva za izplačilo akontacije na pokojnino v soglasju s čl. 131. zakona o državnem raču-rioVddstvii. 1 3. V Zahtevo za izplačilo akontacije na pokojnine se mora označiti a) nesporna službena leta, prizhana za pokojnino, b) vsota, ki se naj izplača a konto pokojnine in c) kraj. v katerem se upokojeni uslužbenec stalno naseli.' 4. Vsota akontacije pokojnine ne sme presegati 213 one vsote, ki pripada dotičnemu uslužbencu po zadevnih zakonskih predpisih na račun pokojnine, brez drag. doklade, ki se bo izplačevala poleg odobrene akontacije po predpisih, ki so za to veljavni. 5. Po zahtevi za izplačilo akontacije na pokojnino se izda odlok za angažiranje izdatkov ter se izda nafedba za izplačilo na podlagi pooblastila iz čl. 51. in 52. pravilnika o posloVnČm redu ministrstva financ. r». K«* ■* f - 6. Ko bo pokojnina definitjvno regulirana in ko rešitev o reguliranju pokojhiiie odobri glavna kontrola, se izda na zahtevo pristojnega' YeS6¥a * 'OdTedba zr i^PlaCHo ria fKKHSgi pooblastila iz čl. 51. pravilnika o poslovnem redu v ministrstvu financ. V tej odredbi za izplačilo se mora označiti številko spisa, s katerim je odobreno izplačilo akontacije z odreditvijb, da pristojna blagajna o priliki izplačila tegulirane pokojnine izvrši obračun med1 vsoto, ki je bila izplačana a konto pokojnine «f vsbto, izplačati t>0 Rešitvi o reguliranju pokojnine. 7. Radi točne evidence akontacij posveti osebnj in pokojninski odsek splošnega oddelka ministrstva financ največjo pažnjo temu, da v obstoječi kontrolnilk akontacij zabeleži sledeče podatke: a) priimek in ime, prizadetega, b) številko odredbe za izplačilo akontacije, c) znesek akontacije, č) datum, od katerega teče akontacija in d) blagajna, ki izplačuje akontacijo. 8. Odredbe točk 1., 3. i 4. tega navodila se nanašajo samo na osebne pokojnine. V pogledu izplačil'akontacij na rodbinske pokojnine se postopa po 2. odstavku § 150. zakona 0 uradnikih in 2. odstavku § 156. zakona o drž. prometnem osobju v zvezi s točko 5., 6. 1 7. tega navodila. Gornji odlok je odobrila tudi glavna kontrola z odlokom splošne seje štev. 123.991 od 7. decembra 1934. Naša gospodarsRa organizacija Učiteljski dom, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani. VABILO na VIL redni občni zbor Učiteljskega doma, reg. zadr. z omej. zav. v Ljubljani, ki bo 23". aprila 1935. v sobi odsekov JUU, Frančiškanska ulica 6 v Ljubljani. Začetek ob 8.30. 4. Poročilo o kupljenem domu. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, bo čez pol ure drug občni zboir ki sklepa neglede na število navzočih zadružnikov. V smislu § 16. zadružnih pravil je računski zaključek razpoložen v poslovni pisarni vsem zadružnikom 14 dni po razglasitvi tega vabila. Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani, dne i. aprila 1935. Stanko Vrhovec, s. r„ Zora Rugelj, s. r., načelnik. tajnica. —g Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja so darovala sreska društva JUU: Petrinja 570 Din; Kočevje Din 1000,—; Smederevo - Podlinavsko 155 Din; Laško 300 Din; Kotor 500 Din; Vranje Din 641.— in Stevan Tanovie zbirka Din 100.-—. Skupaj Din 3266— prej objavljeno 44i20'50 dinarjev. Skupna vsota Din 47.586'50. ir-Kn J Učiteljska 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnice. 3. Računski zaključek za leto 1934. | Kako si se veselila turneje po Bolgariji! Mislile bomo Pate, dt^ga tbvarišica, ko b&mo gledale bolgarska rožna polja, prinesle Ti bomo cvetja in Ti zasadile na grob bolgarsko vrtnico v spomini. Ko Ti bo zadonela na grobu zadnja pesem v pozdrav in bo pokrila zemlja Tvoje i^lado telo, bo za nas vse opomin, da se uresniči v življenju le malo upov in da življenje v današnji težki dobi človeku v ničemer ne prizanaša. Vse si naredila, kar si mogla, Ti iskrena, skromna duša. Ostal bo v naših srcih lep in svetal spomin nate. -ina. 1 i ; 1. f Kune Ivan Tovarišu s Sočinih bregov v slovo. Ravnokar smo Te položili v varno zemeljsko naročje svobodne domovine, da počakaš plačila za svoje 32 letno prosvetno delo. Tam ob naši bistri Soči na levem bregu v gorskem Kalu si začel strmo učiteljsko pot 1903., kamor si prišel iz koprskega učiteljišča poln sladkih nad. Oznanjal si tam vero ljubezni do rodne grude in njene lepe materine bešede,' kjer smo rili učili par desetletij. Preselil si se v Soško dolino na'desni breg v prijazni Ročinj in 1909. si ustanovil tu lastno gorko ognjišče. Ob bistri Soči si ustvaril svojo lastno družinsko srečo z ljubljeno ženo in vzornim sinom, ki danes plakata za dobrim možem in skrbnim očetom. Tudi mi. Tvoji tovariši, Te ohranimo v svetlem spominu. Prepričani smo vsi, da Te še ljubijo naši tam ob Soči. S svojim mirnim smehljajočim nastopom si združeval pri svojem narodnem in prosvetnem delu moško res-nobo in plemenito dobrosrčnost, da srno Te vzljubili vsi stanovski tovariši^ ki smo Te spoznali. Klasična je bila Tvojžf miroljubnost, ki je osrečevala naš narod v ljubezni do doma in se strnila z rodno grudo. Tebi se je spolnila srčna želja, da si izročil svetp zemljo svojih dedov svojemu rod-ridmu potoiricu, a ni se Ti posrečilo žarko hrepenenje, da bi lepoto vseh krajev svojega mladostnega narodnega in prosvetnega delovanja videl. Tvoje poslednje besede, ki si mi jih povedal pri najineiri zadnjem pozdravu na ulici so bile: »Nikjer ni tako lepo, kakor tam ob Soči!« A. U. •• M Vsak učitelj(ica) «ta mam je lahko član des Ornaments 72 Din. Der Papierschnitt mit Tif-Schneidefeder' 54 Diri. Der Transparent-Papierschnitt (Leuchtbilder fiir Fensterbilder, Krippen u. Laternen) 9 Din. V zalogi imamo tudi vse vrste peres, katera se rabijo za te pisave. Učiteljska knjigarna v Ljubljani, podružnica v Mariboru. —t Šolski mladini za pirhe. Še vedno mladino najbolj razveselite z bogato ilustrirano, pouka, smeha in drugih nedolžnih vragolij polno knjigo Manice Komanove: »Zgodbe, slike, šale ...« Založba Učit. knjigarne. Dobi se tudi po vseh drugih knjigarnah, po znižani ceni 30 Din. = JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v ponedeljek dne 8. aprila 1935. z začetkom ob 9. uri, in sicer v prostorih državne narodne šole v Lescah. — Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Referat: Učiteljski gospodarski dan. Reorganizacija društvenih zborovanj. 3. Poročilo o zborovanju upraviteljev na Jesenicah. 4. Došli dopisi. 5. Ustanovitev društvenega orkestra. 6. Slučajnosti. — Odbor vabi vse tovariše, ki so člani društvenega pevskega zbora, da temeljito naštudirajo svoje glasove. Udeležba je obvezna za vse članstvo. Na s vide n j e! O dbor. Mladinska tiskarna —t Sprejemni izpit za srednje šole. Profesor dr- Kozina in MJakar sta izdala brošu-ričo, ki obsega snov za sprejemni izpit za srednjo šolo. V osnovni šoli ne pripravljajo učencev za srednjo -šolo. saj študira le majhen odstotek naše podeželske mladine', zato bo knjižica prav dobro služila vsem, ki so namenjeni v gimnazijo ali meščansko šolo. Ko predelajo knjižico si bodo učenci utrdili oziroma pridobi znanje, ki jim bo potrebno za sprejem, še bolj pa bo služila kot podlaga za dober napredek v gimnaziji ali méscanski šoli. Knjižico je založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. Cena broširani knjigi je 10 Din. —t Odobrenje kraljeve slike. Glasom odo-brenja pisarne Njegovega Veličanstva kralja in umetniškega oddelka Ministrstva prošvete pod EN br. 13.833 od 14. decembra 1934. in po odobritvi Ministrstva notranjih zadev je odločilo navedeno Ministrstvo pod štev. III. 3191 od 21. decembra 1934., da se za vse državne in samoupravne urade ter šole nabavijo slike Njegovega Veličanstva Petra II.' dela dvornega slikarja J. Uhlika, katere se prodajajo v korist voj. invalidom. Slika kralja v kraljevskem oblačilu, format 60 X 80"cm 80 Din. Slika kralja v kraljeVsketri Oblačilu, format 40 X 50 cm 40 Din. Slika kralja v sokolskem kroju, format 50 X 70 cm 60 Din. Za cenjena naročila se priporoča Učiteljska knjigarna v Ljubljani in podružnica v Mariboru. —t Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike. PisaVa z ostrokoničastim peresom, katera je pri nas v večini šol, kot zunanji znak starega pisalnega pouka še danes običajna, se je preživela. Zahteva naj bi učenci uporabljali pri pisanju širokokoničasta peresa, pa se zdi nekaterim naravnost revolucionarna. Ali ni bil prehod od gosjega do jeklenega peresa, ki ga je doživel prejšnji rod večji prevrat, kakor je zamenjava ostrokoničastega peresa za to-pokoničasto pero, ki za njo stremijo novodobne zahteve? V te svrhe smo naročili več knjig v novodobni pisavi, ki Vam jih tu navajamo: Dr. Ivan Matko: Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske higiene. 10 Din. Rediš Schrift 6 Din. Rediš Ornamente 9 Din. Rediš Antiqua 9 Din. Zeichnen mit der Rediš Feder 42 Din. Lusjige Redisziige 10 Din. Mit Sütterjin zuf Schul- urid Lebensshrift 60 Din. To-Unziale 9 Din. To-Kurzive 9 Din. Vom Punkt zum Entwurf (Die Farbenwelt in F&d&rzdgeri) 54 Din. Elementare Entwicklung Učiteljske tiskarne! —mm Velikonočna številka »Našega roda« izide prej kot običajno, talko, da jo lahko dobijo naši naročniki že pred velikonočnimi prazniki. Opozarjamo na to naše poverjenike. —mm Za velikonočne praznike vam nudi Mladinska matica vse knjige svoje založbe s 25% do 50% popustom. —mm One šole, ki niso naročene niti na 1 številko »Našega roda« in so dobile list na vpogled s prošnjo, da se nanj naToče ali pa ga vrnejo, tega pa niso storile, so še enkrat naprošene, da. prejete številke vrnejo. —mm V rednih publikacijah izidejo letos: Í. Kresnice VIII. z najrazličnejšimi zanimivostmi iz prirodopisja, priirodoslovja, zem-Ijepisja itd. 2. Fr. Bevk; Pastirci, izredno lepa in napeta povest iz življenja naših mladih pastirjev. 3. Bambič: Čudovite prigode mladega Pasjeglavca. 4 barvna slikanica, ki bo posebna slaščica za naše najmlajše. 4. Dr. R. Andrejka: Po Sloveniji naokrog, delo, ki nam pokaže lepote, zanimivosti in važnosti naših krajev. Vse štiri knjige bodo bogato ilustrirane. —mm Zagrebški »Obzor« od 30. marca govori v članku »Bibliografski podaci o slo-venskoj književnoj produkciji« tudi o pomenu Mladinske matice za razvoj slovenske književne produkcije in se čudi predvsem veliki nakladi naišiih rednih publikacij. »Male Cri-kvene i Školske novine«, ki jih izdajajo gra-diščariski Hrvati, so prinesle v svoji zadnji (7.) številki 2 prevoda iz »Našega iroaa« in sicer »Prebujenje« od H. Ahačičeve z ilustracijami in članek o pjsanicah, ki ga je napisal za »Naš rod« ravnatelj Novak. »Jugosloven-če« je ponatisnilo v svoji zadnji številki K. Širokovo pesem »Tri kaplje krvi«. Šolski radio , .- . m .jf". ••> ~ ■ —r XXVI. teden. V torek dne 9. aprila bo predaval g. Vojko Jagodic: Spominu blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ob zaključku globoke žalosti. Dne 9. aprila bo preteklo 6 mesecev, odkar je tragično preminul naš veliki kralj. V teh 6 mesecih od njegove smrti pa do dapes so zadobile vezi, ki so vezale velikega pokojnika in ljudstvo čudovito veličastne oblike. Zgodilo se je, kar se zgodi pri vseh velikih borcih z duhom in mečem za narod in državo, da postanejo s smrtjo poveličani in tako zapisani v zgodovini. In kakor se z vsako smrtjo pokaže, koliko je kdo storil' dobrega, tako se je pokazalo tudi po smrti našega pokojnega kralja, da je bilo vse ■njegovo življenje v službi za bodočnost močne domovine. Žato je naša sveta dolžnost, da se ga spominjamo z ljubeznijo in hvaležnostjo. V petek 12. aprila bo predavala ga. Andreja Grum Skuljeva: Kmetskj dom se pripravlja za Veliko noč. Razpored. 1. Cvetna nedelja. 2. Veliko čiščenje. 3. Peka. 4. Veliki petek. 5. Blagoslov in vstajenje. -r V kmetijskem ra^u bp ob 7.30 v nedeljo 7. aprila prhlava^g. mz. Vink»: Kmetijska posvetovalnica. Stanovska organizacija JUU Iz društev: Vabila"' = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU bo zborovalo v soboto dne 13. aprila 1935. ob 8. uri v osnovni šoli na Rakeku po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo odbora, 2. Konstituiranje odsekov, 3. Gospodarski dan (referirá tov. Fr: Mercina), 4. Predlogi. — Ker je zborovanje posvečeno v prvi vrsti našito gospodarskim ustanovam, ki tvorijo hrbtenico organizacije, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Odbor. = J]JU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bó zborovalo V sbboto 6. aprila t. 1. ob 9. uri v Ormožu in sicer v dvorani* oririoškega kina. Razen običajnih točk je na dnevnem'redu predavanje tovariša predsednika Lj. Bel-šaka o T,'' G. Masaíylcu in predavanje tov. A. Debenaka S^. Maijete »Od Siiriiave do Tater«, š skioptičniriii' slikami. Ker zborujemo v kinu, ši lahko mislite, da bo še'tiékaj Mvržerio. — Polnoštevilno udeležbo pričakuje ' Odbor. = JUU —SRPSKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREÓ bo zborovalo dne 13. aprila 1935. ob 9. uri v Narodnem domu po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Formiranje članstva v delovne zajednice. 3. Učiteljski gospodarski dan: dialog — Hren in Vrane. Odbor. — JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo v soboto 13. aprila v Pečarovcih. Začetek ob 9. uri. Na dnevnem redu je aktualno predavanje tovarišice Jezovškove, poročilo odsekov, dru-allCa štvene zadeve z dopisi, praktična navodila tov. ■ Titana iz sadjarske stroke, gospodarski dan, slučajnosti. Odbor. JUU SRESKO DRUŠTVO X LJUTOMERU bo zborovalo v soboto 13." aprila v Radencih. Gospodarsko predavanje je poleg običajnih točk na programu. Začetek ob 10. uri. Zborovanje je celodnevno! V svrho žigosanja prinesite s seboj članske karte! — V četrtek 11. aprila pa bo v Radencih ob 4. uri popoldne odborova seja, h kateri sta vabljena tudi tov. Porekar, kot poverjenik za »Učit. samopomoč in tov. Korošak, kot poverjenik »Učit. tiskarne«. . Odbor. ^ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOJZJE bo zborovalo dne 6. aprila 1935. ob uri v Sv. Petru pod Sv. gorami. — Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Referat tovarišice Zabret Francke1: »Vzgoja 4eklet, ki zapuščajo šolo«. 4. Predlogi in nasveti. 5. Slučajnosti. Odseki zborujejo Vi ure pred pričetkom zborovanja. Odbor. Poreflla i + SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA je zborovalo dne 4, marca 1935. na Ovsišah z začetkom ob 9. uri. Zborovanja se je udeležilo nad 70 članov. Po otvoritvi zborovanja je predaval bivši minister gospod Mohorič o sodobnih gospodarskih problemih naše mlade države. Zanimivo in instruktvino je opisal v svojem predavanju stanje našega gospodarstva, posebno natančno pa je orisal ozadje kmetskega gospodarstva v naši državi. Temeljito je seznanil članstvo s perečim vprašanjem o kmetskih dolgovih in o njih likvidaciji, o denarnih vprašanjih in o naših denarnih zavodih, o znižanju obrestne mere ter o inflaciji in deflaciji. V svojem predavanju je posvetil gospod predavatelj veliko pažnjo tudi sodobnim socialnim vprašanjem. Poročal je o možnosti zaposlitve delavstva v industrijskih podjetjih o borzi dela, o brezposelnosti in njenih vzrokih, o zaposlitvi domačega delavstva pri velikopoteznih javnih delih, o državnih financah, o tujskem prometu in mnogih drugih aktualnih problemih. Nad dve uri trajajoče predavanje je nagradilo članstvo z glasnim odobravanjem. Predavanju je sledila kratka in živahna debata. Tovariš predsednik'se ie nato zahvalil v imenu društva gospodu predavatelju za uspelo predavanje. Prečitali so se došli dopisi. Nekateri dopisi so izzvali prav živahne debate, zlasti dopisi sekcije o članskih izkaznicah, o učiteljskem dnevu in o reorganizaciji društvenih zborovanj. Obravnaval se je tudi neki spor med društvenim predsednikom in sekcijo, ki pa še ni likvidiran. Na predlog tovariša predsednika je članstvo sklenilo, da bo v mesecu marcu na Jesenicah zborovanje za upravitelje z dnev-niih redom:' Upraviteljevo uradovanje in uradni dopisi. Zborovanje za vse članstvo naj se vrši v začetku aprila v Lescah. Uspelo zborovanje je zaključil tovariš predsednik ob 13. uri. BaebJier Leopol^ preds. Puntar Vilko, ta j. + JUU — UČITELJSKO DRUŠTVO ZA m ie zboroi,1°dne * Od 52 včlanjenih je bilo navzočih 33 t. j. 60%. It Predsednik tov. Rozman se je v uvodnem govoru spomnil predvsem visokega rojstnega dne predsednika bratske ČSR Masaryka in ga orisal kot filozofa, državnika in junaka. Pozdravil je nazvočega g. kmetijskega referenta in nove člane. Omenil je vse važnejše nove uredbe oblasti, ki se tičejo šole in uči-teljstvai predvserii' one o obveznem zdravniškem pregledu, ki zopet zadene naš materialni položaj. II. Glede sreske kmetijske razstave se je sklenilo: a) Material naj se potom šolarjev nabira postopoma. b) Zainteresirati je treba predvsem kmetovalce. ------------- ' ' c) Vsak oddelek razstave bo vodil strokovnjak, ne učitelj. č) Za gmotne podpore ¿t bo prosilo banovino, srez, kmetijske institucije Ih občine. d) Razstava bo meseca oktobra v Mozirju v Sokolskem domu. e) Ob času razstave bo istotam zborova- nje. III. O eventualni dekoncentraciji politične uprave in šolskem zakonu so izčrpno in vestno razpravljali tovariši Rozman, Predan, Pe-trač in Kolar. Predlogi, ki so jih stavili so' bili v celoti sprejeti. Tov. predsednik in tajnik sta se poverila, da te predloge sestavita v primeren elaborat in ga predložita sekciji. IV. O vprašanju izvenšolskega dela in drugih perečih problemih učiteljskega stanu je referiral tov. tajnik. Referat se je sprejel kot kolektivno mnenje društva. Sklenilo se je objaviti ga v »Učiteljskem tovarišu« kot poslanico vsem ostalim tovariškim društvom. V. Tovariš Tratnik je poročal o gospodarskem dnevu. Sklepi: a) Članstvu se toplo priporoča pristop k posameznim gospodarskim ustanovam. b) Članstvo bo priredilo po eno prireditev za učiteljske domove. Poverjenik tov. Predan. VI. Prihodnje zborovanje bo 11. maja v Šmartnem ob Paki. Posvečeno bo ekonomskemu in socialnemu položaju slovenskega podeželja ter odnosom učiteljstva napram tem razmeram. Bolgarsko šolstvo (Priobčuje Viljem Kus.) (Dalje.) Učiteljski inštituti. Tudi učiteljske šole bodo po uveljavljenju predloga v marsičem izboljšane. Učne osnove za te šole zahtevajo višjo izobrazbo učiteljstva. V ta namen bo osnovnošolsko učiteljstvo pridobilo na šoli ono izobrazbo, ki so jo do-sedaj imeli progimnazijski učitelji. Učiteljski inštituti bodo obstojali v Sofiji, Slivni, Plov-divu in Šumenu. Določbe, ki se tičejo učiteljskih šol so uvrščene med določbami za srednje šole, dasiravno zahtevajo učiteljske šole kot predpogoj absolutorij gimnazije in uspešno dovršen zrelostni izpit. Predlog zahteva predmete treh kategorij: 1. Skupino pedagoških predmetov. 2. Skupino splošno izobraževalnih in praktičnih predtne-tov (bolgarščina, tuj jezik, petje in godba itd.). 3. Skupino predmetov, ki si jo kandidati izberejo sami, upoštevajoč svoje individualnosti. Ta skupina predmetov naj pelje k smotru špecializacije učiteljstva na višji stopnji osnovne šolp. Tretja skupina (torej individual- Novosti na knjižnem trgu —k Kraljica Viktorija spisal Lytton Stra-chey, poslovenil Oton Župančfič. Založba »Modra ptica« v Ljubljani. Knjiga predstavlja umetniško pisano biografijo angleške kraljice Viktorije. V knjigi je mojstrsko opisan oni diružabni razred, ki ie pod vlado te kraljice dosegel najvišjo moč ne le v Angliji marveč po vsem svetu. Ta razred je bil angleški srednji stan. Zgodovinski dogodki so omenjeni le v toliko v kolikor se najneposrednejše tičeijo oseb, ki so v knjigi opisane. — Založba »Modra ptica« izdaja za svoje naročnike vsako leto štiri knjige. Letna naročnina znaša za knjige v mehko vezane 180 Din, v polplatno 240 Din in za knjige v polusnje vezane 300 Din. Naročnina se plačuje lahko tudi v mesečnih obrokih. Naročniki prejmejo poleg štirih knjig vsak mesec leposlovno revijo »Modra ptica«. VII. V socialni fond Viteškega kralja Aleksandra se bo ob koncu poslovnega leta nakazal enkraten znesek. Legitimacije JUU se sprejmejo. Kdor do konca t. šol. leta ne plača članarine, ga bo odbor črtal, članarino pa iztirjal sodnim potom. Sprejeta resolucija: a) Šola naj se depolitizira po predlogu celjskega učit. društva. b) Pridružujemo se željam in zahtevam, da se iz že znanih razlogov na noben način ne izvede monopolizacija šolskih knjig. c) Iz razlogov, ki so jih navedla že druga tovariška društva, zahtevamo odpravo ku-luka. Preds.: A. Rozman. Tajnik: Hudales Oskar. na) se zopet deli na tri strdke in sicer na zgodovinsko, kemijsko - prirodopisno in matematično - fizikalne. Učitelji na pedagoških inštitutih so gimnazijski profesorji, ki morajo imeti najmanj pet let prakse. Te imenuje minister prosvete. Njihov socialni položaj in plačilne razmere so podobne onim učiteljem, ki so na glasbeni inl umetniški akademiji, učitelji pedagoških inštitutov so torej v skupini visokošolskega učiteljstva. Njihova učna obveznost je določena na 12—18 let tedenskih ur, dočim morajo gimnazijski učitelji poučevati 18—24 ur na teden. Tudi direktor pedagoškega inštituta ima odmerjeno delo v šoli, ki je določeno na 8—10 tedenskih ur. Predlog izpreminja tudi sistem otroških vrtcev in osnovnih šol. Visoke šole. Visokih šol je nekoliko kategorij, ki so razdeljene v Specialne visoke šole in na univerzo. Med Specialne visoke šole je na novo vpeljana tehnika. K Specialnim visokim šolam spada tudi glasbena akademija in akademija znanosti. Organizacija univerz ostane z ozi-rom na glavna vprašanja po določilih sedanjega zakona. (Dalje prihodnjič.) —k Franc Ramovš: Karta slovenskih narečij v priročni izdaji. Izdala Akademska založba v Ljubljani 1935. Besedilo priloženo karti obsega 16 strani in obsega vsa pojasnila karte ter tudi zgodovinski razvoj dialektov. Vse slovensko ozemlje, tudi neodrešeno, je razdeljeno na 46 narečij. Publikacija je izšla v 300 numeriranih izvodih. Cena izvodu Din 32.—. Dobi se tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Karto priporočamo šolam v nabavo. —k Izšla je 3. št. »ŽIVALCE«, ki prinaša prav poučne in zanimive članke o teji malih živali, n. pr. o valilnih jajcih, krmljenju piščancev, o vzreji mladičev dom. kuncev, o neuspehih pri valjenju in vzreji golobov, določitvi starosti pri kozah, o vzreji kanarčkov, o ptičarstvu sploh, o rejčevem knjigovodstvu itd. List prinaša mnogo koristnih nasvetov, ki jih bo učitelj lahko s pridom uporabljal pri šol. pouku. Naročnina za šol. upraviteljstva je znižana na letno 20 Din. Uprava »Živalce« v Ljubljani, Novi trg 5 pošlje vsakemu interesentu list brezplačno na ogled. Kupuj domače blago! Brezposelni nočemo podpor, mi hočemo dela! Kupujte domače izdelke, ker tako zaposlite brezposelne! Lačni in bedni otroci so duševno in telesno manj razviti! —k Slikar Miha Maleš 6e nam najlepše predstavlja v novi številki tedenske ilustrirane revije za radio, film, gledališče, modo in šport »Naš val«, ki prinaša že na ovitku Ma-lešev interier cerkve v Crikveni, v redakcijskem delu pa lepo zbirko Maleševih del, ki nam kažejo slikarjev razvoj od1 časa izdaje »Rdečih lučk« do danes. V novi številki »Našega vala« se seznanimo z novim odlokom ministrstva prosvete v zadevi šolskega in ljudskega radia, z zamenjavo radijskih sprejemnikov, s statističnimi podatki o slovenskih avtorjih na naših ljudskih odrih, z radijsko tehniko itd. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno eno številko »Našega vala«. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. —k Znanstveni vestnik Akademska založba je začel letos izhajati. Izšli sta 1. in 2. številka I. letnika. List izhaja štirikrat na leto. Letna naročnina za naročnike izdaj Akademska založba Din 6.—, za druge Din 12.—. Naročila na poštni predal 232 v Ljubljani. List v obsegu ene tiskovne pole prinaša več znanstvenih razprav. V prvi številki poroča na uvodmem mestu, da je sestavljena komisija univerzitetnih profesorjev, ki pripravlja za izdajo pravopis in pravorečje našega jezika. Druga številka razpravlja o pomenu, potrebi in nalogah Akademije znanosti v Ljubljani. —fc Izšla je 4. štev. VI. letnika »Modre ptice«, leposlovne revije 6 prav pestro vsebino. Vladimir Bartol je prispeval zgodbo Služba, ljubezen in tbc; dr Silva Trdina priobčuje Mumova pisma, Milena Mohorič pa Popotne impresije. V »Poročilih« je priobčeno Ali ste že član Učiteljske tiskarne? obširno gledališko poročilo o Linhartovi komediji: Veseli dan ali Matiček se ženi. Letna naročnina samo na revijo 100 Din. Naročniki na redne publikacije prejmejo list kot dopolnilo h knjigam brezplačno. —k Misel in delo, kulturna in socialna revija prinaša v svoji 7, številki naslednje članke: Beseda in dejanje. — France Veber: Ma-saryk filozof. — Dr. Vrčon: Ob dvajsetletnici londonskega pakta. — Alojz Zalokar: Brez inteligence? — Poleg teh člankov je tudi »Obzornik« z bogato vsebino. — Letna naročnina znaša 60 Din. Uredništvo in uprava Ljubljana, Gosposvetska cesta 4. —k Viteški kralj Ujediniteli u narodu. Sekcija JUU za primorsko banovino v Splitu je izdala knjigo: Viteški kralj Ujedinitelj u narodu. Zbral in za mladino priredil prof. Stjepan Roca. Cena 10 Din. Knjiga ima 143 strani in je v njej zbrano ogromno gradivo nanašajoče se na blagopokojnega kralja Aleksandra. —k Tjelesno vaspitanje jugoslovenske školske omladine. Izšla je 6. številka ki prinaša gradivo za telovadbo za vse štiri razrede osnovne šole. Revija prinaša tudi prav dobre načelne in informativne članke. — Letna naročnina 30 Din. Uprava Zagreb, Bogovičeva 7. Mali oglasi Mali oglasi, ki slažij« v posredovalne in socialne nanene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'- ČEBELNE PANJE A. Ž. (Žnidaršičeve) izdeluje po najnovejšem načinu in najodličnejši izdelavi po najnižjih cenah v vsaki množini — Klamink Vinko, Dolga vas pri Kočevju. Inozemsko šolstvo m učiielfsivo R.miKLAUC .PRI ŠKOFU"- LJUBLJANA UNGQRJEVfl UUCO-PBED ŠKOFIJO 3 Dq/tie üÍí¡2spooje! FR. P. ZAJEC lipialai optik UuHfamm, Stmri trg t priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. Vodilna konfekcija za pomlad ZA DAME: krasni moderni damski plašči že od Din 220 — naprej do prekrasnih dunajskih in pariških modelov ZA GOSPODE: Elegantne obleke modernih vzorcev, najfinejši izdelek že od Din 290"— naprej Trenchcoati od Din 490"- do najfinejših Hubertus plašči in pumparice v veliki izbiri po brezkonkurenčnih cenah F. LUKIČ, Stritarjeva ulica I ovo» Slike z Jadrana velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis 1. Baška na otoku Krku 2. Mesto Rab na otoku Krku 3. Slapovi Krke pri Skra-dinu 4. Sibenik 5. Pogled na Trogir z otoka Ciova 6. Pogled na Split 7. Dubrovnik 8. Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo 1 Za cenj. naročila se priporočata Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani in podružnica v Mariboru