GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Aim te niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3— 1242 Entered m Sctond CI— Matter September Zl«t, IMS at (be Port Office At New York. N. onder AH of Coatnm of Marefa 3rd. 1879. No. 300. — Stev. 300. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 28, ! 938—SREDA, 28. DECEMBRA, 1938 Volume XLVI. - Letnik XLV1 FRANCOSKA VLADA ZAVRAČA POSREDOVANJE Amerika naj zgradi 13.000 vojaških letal PRI POGAJANJIH MED FRANCIJO IN ITALIJO, NE BOSTA NAVZOČA NITI HITLER NITI CHAMBERLAIN Francija ne mara ne Chamberlaina, ne Hitlerja za posredovalca. — Pripravljena pa je za pogajanja. Poslanik Francois-Poncet je grofu Cianu izroči! francoski odgovor. IZ ŽIVLJENJA KARDINALA SKRBENSKEGA ~ " • ............. ................ ....... Pokojni je bil po letih svojega dostojans t v a najstarejši kardinal. — Predno se je odločil za duhovnika, je študiral pravo. škof v Pragi. Leta J920 je bil poškodovan pri neki avtomobilski nesreči ter se je nato od- — Kaj mislite o ameriški trgovini in industriji! so sra na doni svojega brat?, je bil posvečen v duhovnika, je bil li uzarski častnik vprašali, v avstro-ogrski armadi. | Hopkins je odvrnil, da je v Kardinal pi. Skrbensky je božičnem razpoloženju in da bii po leti h svojega visokega 'mora zvečer igrati Santa Clau-mesta najstarejši kardinal. |sa ter še precej nakupiti za Skrbensky je bil potomec BVojo šestletno hčerko Diano. siare češke baronske družine,! Nato se je spomnil pretek-ter je bil posvečen v škofa Je- Jlosti: — Vsi, ki me poznajo, konklavu od leta 1903. Ba ron Skrbensky je bil rojen v Han-dorfu v Avstriji, kate-kraj pa je po svetovni vojni PARIZ, Francija, 27. decembra. — Francoska vlada je Italij i poslala noto, s katero sprejme italijansko odpoved Laval-Mussolinijeve pogodbe in ji i aznanja, da je pripravljena za pogajanja, da pa se morajo taka pogajanja vršiti edinole med obema državama. Ob istem času pa je potovanje ministrskega predsednika Edouarda Daladiera v Tunizijo in na Korziko, ki je bilo prvotno naznanjeno kot kak izlet, zavzelo velik političen pomen. Italija označuje Daladierovo potovanje kot izzivanje. Njegovo potovanje pripravljajo v mnogo večjem obsegu, kot pa je bilo prvotno nameravano, in najbrže zato, da se bo moglo primerjati z obi- pove<,al *voji c'Hst! in seu seskom angleškega ministrskega predsednika Cham-1 p red no '................ berlaina in vnanjega ministra lorda Halifaxa v Rimu in bo obenem tudi nekak odgovor Francije na italijanske demonstracije za francosko zemljq. Francosko noto je izročil vnaiijemu ministru grofu Cianu poslanik Francois-Poncet v nedeljo dopoldne. V prvem delu note francoska vlcda naznanja, da je prejela italijansko odpoved pogodbe iz leta 1935, v drugem delu pa odločno zatrjuje, da Francija Italiji ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje. V tretjem delu nota razpravlja o morebitnih na-daljnih pogajanjih, toda italijansko vlado odločno svari, da bi na pogajanja povabila kako tretjo stran ko, bodisi angleškega ministrskega predsednika /""•1 l 1 ' 1 * vi i t . t .. i i" "j t"* Jv p" o»cwvm vujiii ^namberlaina, ali pa nemškega kanclerja Hitler-»pripadel Čehoslovaški. Po do-ja Četudi francoska vlada popolnoma zaupa Neville Chamberlainu, se vendar boji, da ga bo Mussolini, ko pride na obisk v Rim, skušal pridobiti za posredovalca. Vnanji minister Georges Bonnet je tudi imel dolg razgovor z angleškim poslanikom sir Eric Phipp-8om. Ker je italijansko časopisje popolnoma pod vladno kontrolo in prebivalstvo ne more izraziti svojega političnega mišljenja, bi pisanje italijanskega časopisja na Chamberlaina ob njegovem obisku moglo vplivati tako, da bi slednjič mislil, da italijanski narod od Francije zahteva zemljo, ne pa Mussolini in njegovi pristaši. Se manj pa bi bila Francija zadovoljna s Hitlerjevi-m posredovanjem, kajti znano je, da je Hitler v Berchtesgadenu, kjer razmišlja o prihodnjem dramatičnem nastopu. Zato se hoče Francija pogajati naravnost z Mussolini jem, ne mara pa sprejeti nobenega posredovalca. V Italij i ne vodi javno mnenje vnanje politike, temveč samo Mussolini, ki jo more tudi sam pre-meniti. In v nekaterih slučajih je že tudi svojo politiko izpremenil. Prejšnja leta je bila Jugoslavija velika sovražnica Italije, sedaj ste si obe državi veliki prijateljici. Poglavitna naloga Francije je Mussolinija prepričati. da je za Italijo najboljše, ako je prijateljica Francije. Na potu v Tunizijo in n a Korziko bodo ministrskega predsednika Daladiera spremljali admiral Jean Darian, aef mornariškega generalnega štaba, general Joseph Vuillemin, poveljnik zračne sile in general Alphonse Joseph Georges, član vrhovnega vojnega svtf*. TAJNIK HOPKINS - ZAPRISEZEN Novi trgovinski tajnik je že začel vršiti svojo novo službo. — Zaprisegli so ga v Beli hiši. — Časnikarjem ni izdal svojih namenov. HUDI VIHARJI PO 4. JAN. BO ROOSEVELT PREBRAL VSEJ EVROPI Zračni promet med Anglijo i n kontinentom je ustavljen. — Po Evropi so imeli večinoma bel Božič. WASHINGTON, D. C., 24. dee. — Predsednikova žena je PRAGA, Čehoslovaška, 2G. podarila Harry-ju Hopkinsu, decembra. — Kardinal Leon j bivšemu administratorju veJi-pl. Skrbensky je umrl v Nio-j^o biblijo. V predsednikovi derlangendo.rfu na Moravskem, pisarni v Beli hiši je položil tar 75 let. Predno je postal na biblijo de-nico, nakar je bil lilije. Holandske, Švice nadškof v Olomucu, je bil nad- [zaprisežen kot novi ameriški Iranci je v osrednjo in vzho- PARIZ, Francija, 27. dec.--Prvič v desetih letih je bil vsled hudih viharjev prekinjen \ es zračni promet med Anglijo in kontinentalno Evropo. Tudi aeroplani, ki opravljajo zračno službo iz Nemčije, in trgovinski tajnik. Nato se je predstavil časnikarjem, ki so ga čakali v pred- dno Evropo, so ostali na tlen. ?(jiogo snega je zapadlo po severni Franciji in ob Angleškem kanalu, kjer vlada hud mraz že več dni. PARIZ, Francija, 27. dec.— Skoro cela Francija je imela bel Božič. Pariške ulice co zasnežene. Hoteli v zimskih zabaviščih so prenapolnjeni. Vojaki v Maginotovi črti so dobili običajno božično kosilo v podzemskih prostorih. BERLIN, Nemčija, 27. dec. ta 1899, leta 1901, ko je bil star vedo, _ je rekel, _ da sem — Nemčija je imela bel Božič., komaj 38 let, pa je dobil kar- doživel več slabih'božiče v, po-(kar j« navadno in skoro skozi dinalski klobuk, in je bil tedaj 'sebno slab je bil pa lani. vsako okno je bilo videti bo najmlajši kardinal. | £ani pre(| božičnimi prazni- V Vatikanu ni bil najmanj ki mu je umrla žena, kmalu za-20 let in ni bil v kardinalskem tein je pa mioral v bolnišnico, KONGRESU SVOJO POSLANICO WASHINGTON, D. C., 27. decambra. — Neko zanesljivo poročilo pravi, da se je predsednik Roosevelt odločil, da priporoči kongresu veliko povečanje obrambe dežele. V svoji poslanici, ki jo bo sam prebral 4. januarja pred obema zbornicama kongresa, bo Roosevelt povdarjal, da Združenim državam in njihovim sosedam grozi oborožena sila £ greši vnih diktatorskih držav. končani gimnaziji je baron Skrbensky študiral jus v Ino-mostu ter je stopil pozneje v avstroogrsko armado in je postal h uzarski častnik. Kot čast-i«ik je ostal pet let, nato pa ji odločil za dubovski stan. Ko je bil posvečen v duhovnika, je nekaj časa služboval kot kaplan, pozneje pa je šel v Rim, da dokonča svoje duhovsko učenje. Cesar Franc Jožef ga je le-' ta 1899 imenoval za praškega nadškofa. Leta 1901 pa ga je papež Leo XIII. imenoval za kardinala. Bil je svetovalec cesarja Franca Jožefa in je imel nanj velik vpliv. Izmed vseh sedaj še živečih 55 kardinalov, je bil kardinal Skrbensky edi- kjer so ga operirali na želodcu. MCADOO BOLAN SANTA BARBARA, Cal., 25. dee. — Bivši senator Wm. G. McAdoo, ki je star 77 let ter je bil pri zadnjih volitvah poražen, je nevarno zbolel. — Zdravniki so mu priporočili popoln mir. Odkar se je vrnit iz Washingtona, se dobro ne počuti. STRAŠNO DEJANJE STAREGA OČETA NEWARK, N. J., 27. dec.— Trinajstletna Virginia D e -backeh je v nevarnem stanju v tukajšnji bolnišnici. Njen 60-letni stari oče jo je s sekiro smrtno ranil. Poškodovano i-nia lobanjo in ima hude rane žično drevo. Gospodinje so se zelo truelile, da so nakupile vse potrebno v.a. 'božično kosilo. Zelo pa primanjkuje v Nemčiji jajc, presnega masla, orehov, pomaranč in drugega sadja. Po koncentracijskih taborih ni bilo r.ikake božične proslave. Na tisoče jetnikov se je vozilo na ski jih ali pa z drsalkami. Kancler Hitler je bil božič- POLOŽAJ NA SPANSKEM Marokanci in Italijani so si prebili pot čez gore. Fašisti so baije prodrli 25 milj daleč. HEN DAY E, Francija, 27. decembra. — General Franco je -svojo veliko ofenzivo pričel v petek zjutraj in od tedaj z vso silo vdarja na republikan-■ ko utrjeno črto. Marokanci in italijanski črnosrajčniki so prebili pot čez Grosa pogorje; v zapadni Kataloniji in so s svojo obkoljevalno taktiko 'baje zvabili v past več tisoč republikancev. Na severnem koncu 40 milj 1940 imele 2320 aeroplanov. In dolge fronte republikanci uspe- tedaj je Arnold rekel: "Po šp.o drže svoje postojanke ter dan jih razmerah je to lepo ste-navzlic hudemu mrazu brani- vilo." jo goro Mcntsech ob reki Se | To izjavo pa je Arnold po- 'dal ob času monakovskega do-Neko fašistično poročilo pra- govora; toda sedaj ni znano, vi, da so marokanski kavaleri- ako se je Arnoldovo mišljenje »stl in Italijani v Grosa go rov Vsied posledic tega dogovora Teden pozneje pa bo predsednik s posebno poslanico priporočil, da je zgrajenih najmanj 10,000 vojaških aeroplanov. S tem da je zadnji kon-sres že dovolil eno iniljardo dolarjev v obrambne namene, je bilo sklenjeno, da bo za bojno mornarico zgrajenih 3000 aeroplanov ter bo skupna zia-čna sila Združenih držav štela 13,0000 aeroplanov. Ta velikanski obseg vojaškega prograima je zbudil veliko presenečenje, kajti do sedaj so visoki vojaški častniki priporočali primeroma majhno zračno silo, pa tembolj učinkovito. V oktobru je generalni major Henry H. Arnol izjavil, da armada ne potrebuje mnogo aeroplanov, da pa potrebuje hitrejše. Po tedanjem načrtu bi "Združene države do leta ju napredovali 25 milj. Republikansko vojno ministrstvo v Barceloni priznava ni večer v družbi svojih prijateljev kemu mestu, je najprej še! k svojemu bratu, pozneje pa na £iad nemškega viteškega reda »v Oberlangendorfu na Morav-skem, kjer je živel kot puščav-nik. a-vtomobilista sta opazila o-genj. Poklicala sta požarno b ram bo. Ognjegasci so pogasili ogenj, sneli obešenca in od vedli otroka v bolnišnico. ^^ Ko obnovite naroč-nino, pridajte še 50 ^ centov za S. A. Ko-^ ledarzaleto 1939. ITALIJAN. BOJNE LA-D JE V BUENOS AIRESU Argenti: BUENOS AIRES, na. 27. decembra — Ameriška kri žarka Phoenix je dospela \ Buenos Aires ravno v času, ko ( je velikanska množica Italija-1 nov pozdravlja dve novi ita- i lijpnski križarki. Ob prihodu križarke Phoe-; n i x je bilo v pristanišču tirno-1 go tisoč Italijanov, ki so krica l\ in pozdravljali italijanski križarki Duea d* 'Aosta in Eu-<>:<-.nio d i Savoia. Buenos Aire.s ima drugo največje italijansko prebivalstvo v novem svetu. Največ Italijanov ima New York, namreč nad 2,000,000. Ameriška križarka se je za- i vzhodu. Pri Ribaroji se fašisti nahajajo blizu važne železnice, po kateri dobiva Barcelona in Ta-ragona svoje potrebščine. Ravno tako pa tudi ogrožajo po dolinah mnogo cest, ki peljeio iuiravnost v osrčje Katalonije. Fašisti poročajo, da so zavzeli Cogull, Granena da las Ga r rigaš, Soleras in več drugih krajev južno od Leride, re publikanči pa trdijo, da >e v njihovih rokah še vedno nahaja Cogull in Granena. Fašisti pravijo, da so v je! i 1000 republikancev in izstrelili 7 aeroplanov. kaj premenilo. Kongresuiki so po veliki večini mnenja, da se predsednik zavzema za kar največjo zračno silo, ker je nemška zračna si!a na tako visoki stopnji. Poleg tega, da bo ameriška zračna sila zelo povečana, se je predsednik tudi odločil za dve 'veliki bojni ladji po 45,000 ton. Včeraj je Daladier poldrugo uro razpravljal o svojem potovanju v Tunizijo s poveljnikom v Tu- nizu generalom Eirikom Labonne-om, ki je nalašč '^J*1* p°'aef i^i8*5^ kri" v ta namen prišel v Pariz, in z njegovim štabom. & fašistične pesmica po- Ualadier je rekel, da se bo na Korziki mudil samo [molu pa so Italijani kričali:— nekaj urt v Tuniziji pa tri dni, nakar se bo preko- < VEN IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Hakwr. President J. ijUp«ha. Se«. Ptoce oC business of tte corporation aim! »d dresses of above officer«: m WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year 188DED EVEHY DAT JEXOEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS , Advertisement on Agrsensent Za celo leto velja ll«t m Ameriko „ In Kanade .............. ffl.oC za pol leta ................$3/jO Za fletrt leta................ Za New York Ea celo leto . . $7 00 Za pol leta ................J3.T-0 Za inozemstvo xa celo leto .. «7..\) Za pol leta ................ $3.60 Subscription Yearly -Q1.A8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMfil NEDELJ *N PRAZNIKOV -dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je sani natisk knjige w vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnične popolnejši ed vseh dosedanjih kdaj, je cena knjitf sedaj znižana. $ Cf NWiiepri - KNJIGAMI: SMVEMC NiBLISlM« COMPANY 216 Wert 18th Street ^ New York, N. Y. ZARADI ZAUŠNICE GA JE UBIL Okrog polnoči se je pripe pred liiišo št. 10 v Dvorščakovi ulici v Mariboru izvošček. ki je tam obstal. Kočija je stala na vali. '/ji\ klanega zvalili t runo' praisiea »so ga oparili in •nato čistili -ščetine z njega'. Pri tem delu 1=0 pa prisotni opazili, da je 75-let ni mož nacnikrat postal ntnavadiiQ,-okreten, obe-nem pa tudi molčeč. Nenadno cesti že nekaj časa, ne da bi se se je zgrudil če/ trugo. Razbur-bil fledo pojavil. Stražniku, ki 1.jeni in prestrašeni so ga brž je patroliral v bližini, se je to vzdignili in ga zanesli v hišo. zdelo sumljivo. Xa;to je stopili Ker je še kazal znake življeajs, h kočiji in vprašal izvoščika, koga čaka. Na kozlu sedeči izvošček mu pa 111 odgovori'1. Na prvi 1 »ogled se je zdelo, da'prspe je močno vinjen in da spi. Za- Kovač so miu .skušali pomagati. Najprej so poslali po duhovnika v Zae; rje. Ali tudi duhovnik je p rek as no, kajti Ivan je medtem že izdihnil. to ga je hotel stražnik predra-.Na praznik so ga ob velikim miti, toda vse prizadevanje je'številu prijateljev '11 znancev položili na zagorskem 'pokopališču k večnemu počitku. bilo zaman. Stopil je na kočijo in si moižakarja pobliže o-gledal. Šele tedaj je opazil, da jo ves okrvavljen in da je v kočiji cela mlaka krvi, ter da jo možakar že mrtev. O tem jo stražnrk takoj obvestil predstojništvo policije, na kar je odšla v Dvorščakovo ulj- IZ AMERIKE JE PRIŠLA DOMOV UMRET Iz Škofje Loke poročajo*: — Pokopavali smo gospo Pavlo Poru i kov o iz Poilpulferce, ka- čo policijska komisija, ki jo b~re tragična smrt in ostale ugotovila da gre za 'J7 h-t-neg i Franca Sumandla, uslužbene- okoliščino .so prešimiile vsakogar. BernikoVa je bila doma koga potnika, ki se'je pri z gratškim potniškim vlakom z Glavnega trga v Rad van je. Na povratku .se je Šumandl, ki jo bil prej že nekoliko vinjen, ustavil v Mandlmi gostilni v Rad vanju, kjer je naročH četrt litra vina. V gostilni j«' bil tedaj tudi .'>"'» h t ni čevljarski pomočnik .Josip Topolčnik iz Smart nega na Pohor ju. Sil m and l je od svoje četrtinke »spil samo polovico, ostanek pa jo ]K>nu!dil Topolčnikovi. Ko sta ])opila vino, sta skupno zapustila gostilno. Na podlagi teli ugotm-itev .so studenški 'orožniki še ponoči izsledili Topolčnika, ki stanuje pri (uijidkojenom železničarju Ivaiiiu Plibertškn v Gornjem ga pri izvoščkiu "Modilu, ki imai'Z splošno znamo Kajbetove do-svoje podjetje ob železnici Št.j niaičije v Podpulferci, kjer 2. Nadaljnja preiskava jo do- imajo njeni starši še zdaj go-giiala, da je Šumandl vozil no-'stilno in trgovino. Pred esmi- mi leti so je bila poročila z mizarjem Josipom Kemikom, ki jo bil vnet prijatelj Škofjeloško sokolske družino in njen dobr sodelavec. Želja po napredku in uspehu pa Bornika ni vzdržala doma, odpotoval je v A-meri-ko in leto pozneje za njim še žena Pavla. V -ročnem in nad vse mirnem lepem zakonu H' jima je narodi lo dvoje doce, od katerih je Slavko star S let in Karel 5 let. Vse jo bilo dobro in lopo, da ni pričelo pešati njeno zdravje. Nekoč pozneje že je pripotovala iz Amerike domov 111 se podvrgla zdravljenju, letos pa jo je bolezen ki docela vseli zadnjih pot lot ni kaj popustila, y.opot do-vedla domov v Fcdpulfereo. Radvanju, kjer so ga ob štirih Konec preteklega meseca je ed-zjutraj aretirali. Bil je še pre-j potovala iz Kanado iz Wind- AKO WMKlt A V ATI: OBISKATI SVKTOVNO K AZSTAVO, V AM i K TA ZEMLIEVin \KmMir, DMO POTltirpp^ _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW Y0RKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPJSJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA * /toitnino " Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter • • • • • • cej vinjen. Po daljšem oklevanju je fprizmal, da s«ta se Šumandl 010 spotoma sprla ter da •Xsl je v raz d razen ost i zabodel z žepnim nožem v prsi, ker mu je Šmmandl privolil zaušnico. PRAŠIČA JE ZAKLAL ZA SVOJE POGREB-CE Vse prebivalstvo zagorske doline razpravlja o nenavibdni smrti 75-letnega prev'zitkar.yi Tvana Kovača, po >domače Lo-vrička iz Za vin nad Zagorjem. Pokojni 1 jO vri čok je bil zaradi odkritega značaja, prijetne z^o v or ni st i in delavnosti povsod priljubljen Odkar je izročil posestvo sinu, je vedno še marsikod našel kaj priložnostnega zaslužka. Zadnje čase je bil zaiposlen pri ol>činskih cestah,. Na; zimo pa mu je mnogo neslo klanje prašičev pri po-sani vm\il 1 gos poda r j i h. Te dni zjutraj je bil doma pri siiifu, da mu zakolje prašiča. [Svoje delo je opravil kar naj bolje in jo bil še prav posebno vesel zaradi dobro opitane ži- sorja v Ontario, otovala vlomov. Poguma ji jo dajala zavest, da bo spet pod skrbnim varstvom svojih najožjih pa tudi v zdravmiike v domovini jo imela neomejeno zaupanje. Ti so res storili kolikor premore človeška znanost in spretnost a, toda življenje je ugašalo. Te dni se ii je stanje (tako hudo poslabšalo, da so prepeljali revo iz bolnišnice domov, kjer je že istega dne izdihnila. Preden je izdihnila, sta bili njeni poslednji besedi: "Otročički, otročicki . . KDO JE UMORIL MATEVŽA KAISERBER-GERJA? Pred nekaj tedni se je mnogo pisalo o skrivnostni najdbi mrtvega 24-letnega ]>osestniko-vega isna Matevža Ivalsetsber-gerja iz Gereičje vasi. Poleg mrtveca so našli samokres, ifc katerega sta bila izstreljena Iva strela. Ugotovilo -o je, da VABILO NA VESELICO! NA SILVESTROV VEČER, DNE 31. DEC. PRIREDI SLOVENSKI DOM na Danube Street, LITTLE FALLS, N. Y, NA KATERO ULJUDNO VABI VSE SLOVENCE IN NJIH PRIJATELJE OD BLIZL: IN DALE£'. DA SE V KOLIKOR MOGOČE VELIKEM Številu udeleže. IGRALA BOSTA ZA PIJESAŽRLJNE HARMONIKARJA ŠVASNIK — ZORCE PLESALO SK BO LAHKO OI> S. DO a. I.'RE ZJCTRAJ VSTOPNINA: Za odrasle 25r, otroci prosti, Ctanl Sov. Domu imajo za kupiti pri odboru tikete in sicer za 1 dolar. PUACE IN JEDAČE BO DOVOLJ NA RAZPOLAGO. — NA SVIDENJE 31. DECEMBRA ZVEfEK FRANK MASI.:: orožje ni bilo lar>t mrtveca, pač pa mu je manjkala listnica s (il)0U din, kaiteri denar je pokojni imel s seboj, ker jo bil na potu k svoji nevesti, s katero sta mislila naslednjega u-:ie delati pri notarju ženitno pogodbo. Med preiskavo sla bila a-retirana dva osumljenca In sicer brat pokojnega Franc Kai-seiberger in poso.vtnikov sin Feliks Kos, 'ki je pokojnega spremljal na potu k nevesti. Ko sta sedela oba v zaporu, so se širile vesti, da si je Kaiser-berger sam končal življenje in vse je že kazalo, da bo sodna preiskava končana. Orožniki so si pa na vse načine pr»zadevali pojasniti zagoneten zločin. Med preiskavo so ugotovili, da je imel pokojni Kaiserberger ljubavno razmerje z 20-letno R( žalijo Ceh, ki je podedovala okoli 20.(K)0 din dedščiiie, ki pa jo je zapravila z nekim prijateljem. Zato se je razmerje med njo iin Kaiserlu^rgerjefii <»-hladilo in je navezal Kaiserberger razmerje z neko drugo posestniško hčerjo, katero jo tudi mislil poročiti. Zaradi tega je Celiovn vložila proti Kai-seibergerju odškinlnin-ko tožbo za 12.(MK) »lin, istočasno pa je tudi navezala prijateljske stike s i>o ročen i m Feliksom Kosom, ki |>a jo bil v velikih denarnih stiskali. Vse kaže, da je fVhova pregovorila Kosa, da je umoril Ivaiserbergerja i»n si prilastil 6000 din, za katere je vedela, da jih Kaiserberger nosi. s seboj. V zadevo pa so baje zapleteni tudi brat pokojnega Franc in Kosova žena. Orožniki iskali zaščito pri materi. (>-Zetovega surovega ravnanja je bil večkrat deležen tudi njegov 2(i-ictni sin France Repar. I>no 8. novembra je krenil oče s svojimi .sinovi Francetom. .Tožetom in Stankom v gozd na dob). Franc je šel pozneje do-niov krmit živino. Kmalu sta prišla >za njim v »hlev brata Jože in Stanko. Franc jima je dejal, naj se vrneta a* gozd pomagat očetu pri delu. Brata pa ga nista ubogala in sta mu začela nagajati. Zato je Frane piisolil Stnlvii klofuto. V tem je videl, da je Fraeie udaril Stanka, je stopil k Francu in mu prisolil zaušnico. Franc je pobegnil v hišo oče pa je pohitel za njim. Nekaj časa e in nedopuščeno željo ne oblačiti se. Angleži visoko cenijo starost, posebno če je v stekleni t ah. Beograjska ce-ta v Subotiei j» bila pred štiridesetimi leti še zelo zanemarjena. Ni bilo n jsfalta, ne pločnika in ob naj manjšem deževju je bilo na nji j toliko blata, da so konji jedva zmogli premakniti voz. Namesto pločijikov so ob dežju postavili ob hišah deske in lesen hodnik je bil toliko širok, da sta se dva človeka komaj srečala. Pomladnega dne, ko je bilo na Beograjski cesti jezero blata. je koračil po takšnem lesenem "pločniku" pastir z o-slom, natovorjenim s posodami mleka. Osel je koračil sprci, za njim pastir, brezbrižno kadeč pipo. Nasproti jima je prišel gospod in videč osla, kako je zavzel ves hodnik, se je prestrašil, da se bo moral umakniti v blato. Toda — zgodilo se je obratno. Čim je osel dospel do gospoda, se je sam od sebe prestopil s hodnika na blatno cesto. — Kaj ne, očanec, dobro ste naučili osliča, da ve, kdaj se mora človeku umakniti. — E, gospod, ne jaz ne kdo drugi — nihče ga ni naučil. Zna in ve on sam najbolje, da mora pametnejši zmerom popustiti . . . "GLAS NA BOD A"—New York Wednesday, December 28, 1 938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY CKXK KBAKvJC: PRAVLJICA O SLEPEM KRALJU Čez noč je postal milijonar Angleški ninister lia rodnega i vlada v Labsinovili tovarnah v- Živcl je kralj. Bil je bolj mogočen i-ii brigat kot katerikoli človi k na svetu. Vladal je isto in sto pono.-nim narodom, in -to in sto pouomih narodov j«' gltdalo v njem .svojega velikega oeeta. Bil je mogoeeii gospodar .svoje države, ki je bila tako velika, da sonce v njej ti zašlo. Bilo je v njej eno -a-mo veliko jutro z milijoni rosnih .sonc ua travi, bilo je v njej eno ««iio veliko poldne z živo gorkoto, ;ki je skoraj žgala, bil jt* v njej en Mim veeer, ko se vse umiri in zaživi le za svojo največjo ljubezen. V njegovem kraljestvu ni bilo trenutka, ki ga ne bi napolnjevala pr^em, in ne trenutka, v kate-mu bi življenje zastalo. V nje-u«»vem kraljestvu so živeli satih* srečni ljudje. Bili tak-o nrečni, da so govorili in verjeli, da njih kralj ne vlada samo njim, anvpak tudi sonou, ki ponija življenje. Najsrečnej- >i elovek v kraljestvu pa je bil . , , • -i. , - ,• » , .. (kdo od njegovih ljudi. Kot z kra j. N icnix a pa lama je lula', , . , , , , - , • ,4 .... , s, t* m '"leta in leta, kot ze sto in si« |mavIjmvi«) lepa. < ez v^ fini,, . . wtal ol, *VOji uri, ko ! '!l dvora,,e v že tisoč in tisočkrat je sedel n, bile velike kot .»aim* s. n«*iic planjave. Krasile so jih pre— progi« mehke ko mah v gozdovih in le|H* kot cvetoči travniki. T i ><><"• prijetnih stvari, ki -i jih le kralj more počeleti, jih je oživlja tisoč zve-tiii Ijmli je bil « -rečnih v njih. Ko si je kralj zaželel ve-elja, mu je slo godcev na zlatih in .srebrnih godalih zaigralo in sto mladih 1 »lesa I k mu je zaplesalo. In sto godcev s -rebrnimi in zlatimi godali in sto mladih phsalk je obsevalo ti><«" luči. In njih i£oil>. ta je bila topiti, kot so tople dobre človeške oči. Kralj pa je bil slep. Kralj je bil slep. Tisoč zvestih ljudi, ki »so -živeli na njegovem dvoru je že dolga leta o-pažalo, kako kralj vsak dan manj vidi. V začetku tega skoraj niso mogli verjeti. Kako in zakaj naj bi oshpel njih dobri kralj ? Pozneje so se začeli bati iH z njimi se je bala vsa država. Živeli so pa na dvoru tudi ta čas kot vedno, ker zelo mogočen je bil kralj Nihče mu ni upal omeniti njegove slepote. Kralj pa je bil slep. Xi več videl resnih juter, ni več videl svetlih poldnevi)v. ni več videl toplih večerov. Yes dvor in vsa država je to vedela. To je bila rudna reč, — kralju si jo pa nihče ni upal omeniti. T<> je pa čudna reč, če je kralj slep; če je slep kralj, ki vlada zemlji in sonou. Pa je Šlo vse naprej kot je šlo, ko so bile kraljeve oči še žive Niti kralj ni rekel, da ne vidi, niti že to kot je seaei na svoj prestol in vladal, kot je že tisoč in tisoč poldnevov in veeerov bilo njegovih, tako so bili njegovi tudi odslej. In so minevali dnevi, meseci in leta in nihče ni rekel besede, in je že vse kraljestvo mislilo, da tudi slepi kralj more vladati zemlji in soncu. To je pa čudna reč, če je kralj slep, to ne more kar tako lahko iti dalje. To je tako. kot da bi samo sonce oslepelo, pa 'ne vidi. da ne sveti vsem cvetlicam na travniku. In cvetlice nagnejo svoje glave in ne rastejo več. To je tako kot če se jutranja ro-a ne sveti več, Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA llKluuovljeu« aprilu 1804., inkorporiruua VI. juuuurja 18&8 v državi Illinois, b sedežem v mestu Juliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., JoUet, Illinois. SKIT NO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,300,000 sulvextnost K. s. K. jfcftxute znaša 110.71% K. S. K. Jednota Ima nad 35.000 tlanov In Slanic v odraslem in mladinskem oddelku. SKITNo ŠTEVILO KRAJEVNIH D RUTE V 185 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7,000,000 <;kslo k. s. k. jednote je: "vse za vero, dom in narod!" Če se bočeS zavarovati pri dobri, polteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj sc pri Kranjsko-SlovenskI Katoliški Jednoti, kjer ae lahko zavarujefi za smrtnloe, razne poSkodbe. operacije, proti bolezni lu onemoglosti. ■<• K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane in Članicc od 10. d<> »L lela : utrinke i»a takoj po rojstvu iu do 10. leta. Zavaruješ se lalilui «*l |C5» do ».VKlO posiurtnine. -> ' V Mladinskem oddelku K. H. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lfie za razred "A" in 30c za razed **B" in »stnne stalen, dani zavarovalnina z vsakim dnem naraSča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu *'A" se plača do $450.00 in zavarovanega; v razredu MB" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje* we lahko za $2.00; $1jOO In 50c na dan ali $540 na teden. Asesmen*. primemo nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. * * Clanl in Članice nad 60 let stari lahko orejmejo pripadajočo Jlw rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in Sanice so prosti vseh nadaljnlh asan- Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. 8. K. Jadnote", ki Izdaja enkrat na teden t slovenskem In angleškem jeziku 4* katerega dobiva vsak član ln članica. >n Vsak Slovenec in Slovenka bi mora!(a) biti zavarovan (a) pri K. R K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. 0» fie nisi član aH članica t« mogočne ln bogate podporne organizacija, potrudi ae in pri-, stopi takoj. < -4.. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah M moralo hiti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli «e nimate društva, ■padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; tm je le o«em oweb t starosti ot| 16. do 6(1. leta. — Za natdaUua po. In navodila pišite aa glavnega tajnika: ■ - ZALAS, Mt NO. CHICAGO STREET, JOLXET, ILLINOIS aimpak leži kot mrtev prah po zemlji. To je tako, kot da ni in ne bo noben veeer -nikoli več »'crak in ljubezen ne bo mog;la več rasti. To je tako,- kot da leži kraljeva palača kot kup zi-dovja čez hrib, da se mu na daleč ogne plaha srna, ker se ga boji. To je tako 'kot če ni več pesmi v sto srebrnih in zlatih godalih, ki pozabljene leže v roki. To je ta'ko, kot če sto mladih plesalk čaka, da bi jim kdo zaigral plen, že dneve, mesece in leta čaika. da so že vse kot iz kamna. To je tako, kot če luč več ne sveti in ne greje, ampak visi na steni bot bek> platno, ki je vse mrzlo in hrapavo. To je čudna reč, ko je kralj -lop. Y*ak dan je minil kot nekdaj, in kralj je z zlatega prestola vladal, a njegove besede so bile votel zvok. Nihče jih ni slišal. In prihajale .so vesti iz ogromnega kraljestva, čudne vesti o narodih, ki iiko več verovali, da njihov kralj vlada njim in :soncu. Vstajali so narodi, uprli so se svojemu gospodu, kri je tekla, veliko, veliko krvi je teklo, vstajali ho novi kralji, manjšalo se je kraljestvo iz dneva v dan, vsak »lan je bilo nvainj zvestih v palači slepega kralja, vsak dan je bil bolj sam slepi kralj. Kot strahovi in izdajalci so bežali ljuldje od njega. A nihče ni izpregovoril grozne besede, nihče je ni upal izpregovoriti, izpregovoril jo tudi kralj sam ni. Velika palača je postajala ta ko mrzla, da v njej ni zdržal noben človek več. Vsi so Sii, nekateri prej, nekateri pozneje. Nekateri molče, drugi preplašeni, tretji so pobegnili, ne da bi komu kdoj (to omenili, in postali sami kralji v razkosani državi. In ko se je neko kralj prebudil, je bil sam. Vstal je, kot je vstal že tisočkrat. Sedel je na svoj prestol, kot že tisočkrat in izpregovoril. V mrtev prostor so padle njegove mrtve besede in se odbile ob mrtvih godalih, kot da so zadele ob nje mrtve kositi. In sto dvoran je -odmevalo kot blazen g robot in kralj se je ves s tresel. "Kot v grobu ga je zazeblo na njegovem prestolu, kot zadeta žival je planil po preprogaih, 'ki so bile nekdaj mehke kot mah v gozdu in lepe kot cvetoči travniki, sedaj so se pa drobile pod njian kot osusene krvave cunje. Kot najbolj beden in zapuis&eui človek, ki nima niti žive niti mrtve stvari, ki bi ji lahko povedal svojo grozno bolečino, je bežal iz svojega podirajočega se gradu. Pred vrati, s katerih je bilo strgano bogato zlato, je začutil dib človeka. Na golenu kamenju je sedelo dekle. S čmo lialjo je bilo odeto. V njenem resnem Obrazu se je svetilo dvoje oči. K njej je padel umirajoči kralj. Dvoje dobrih rok je objelo kraljev obraz. Trpke ustnice so poljubile slepe kraljeve oči. Prvič sta se srečal kralj im ona. Njej pa je bilo ime Resnica. zdravja Walter Elliot je napovedal oni dan veliko akcijo proti raku. Razširjeno bo o-mrežje bolnic, amibulanc in laboratorijev. Angleška vlada kupi v Kanadi 100 gramov radija za pol milijona funtov. Niso še daleč časi, 'ko- je pripadel monopolu radija belgijskem Kongu 3n ko je bilo njegovo pridobivanje v drugih delih sveta mnogo manj pomembno. Takrat je veljal en gram radija v jugoslc". denarju 3 in Kanadi. Labsine je sedaj milijonar, znan po vsem ameriškem kontinentu. Pred 8 leti predno je odkril bogata ležišča uranove rude pri Medvedjem jezeru, ga je pa poznal samo njegov tovariš Panl Gilbert. LabsLne in Paul sta se takrat napotila k severnemu polarnemu krogu iskat rudo. Zašla sta pa v silne snežne meteŽe in tudi mraz je pritisnil tistega leta prej. nego navadno. Ponoči je bila ta'ko mrzlo, da so . .jima zamrznile veke, čez dan pol milijona din . Radij se .^|jhna je pa jemal vid sneg. Paul pccenil samo zato, ker so od- j ^ osiepoL Latere ga je pu- krili nova ležišča v Kanadi. Ltil v začasnem taborišču in se Zdaj je .na vsem svetu čistega lliapotil preko Medvedjega je- radija okrog 700 gramov. (la bi na drugem bregu Radij bo kupila angleška odkril ležišča neznane vrste John Simončič SLOVENSKI KROJAČ 227-09 LINDEN BLVD., ST. ALBANS, L. L, N. Y. VOSCl VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO! med i, ki je njene vzorce takoj prinesel v Otitawo ti|. iaiiiiioiiit« ja!iiiii>iii«.5ti>BiB.fiaataa»iviilaaBiaie« Romani... odi si... ro vesti Don Kibot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. MAKKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- «0 Kaiifuiivit povest iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Mečka) ....................................................... MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. 1'hll-Ups Oppenbeim. 92 strani. Cena ................ Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. (Jppcnheim je zuani angleški ro-anoplsec poznan po celem ivetu. MIMO ŽIVLJENJA, C1 Ivan Cankar. 230 str. Cena 25e 75 .80 MED PADAKJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. lili strani. Ona..... .. .«0 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čila-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAČ .....................................................35e Ako Vas zanima le-po čtivo,. naročite si TK?3 Slovensko - Ameri-kančki Koledar za leto 1939. lalff^titinttifllr^Slfttržilff* *>llliiail«l*l,MlSfjii»«>* AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je polog .lurčiO-a naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jili Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrsiti, je Kersnik usi>ešno dovrSil. "Agitator" si>**C_ aed "ifcijo-va najboljša dela. ANDREJ HOFER -..................-..............................50e BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.............—................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena —........................—...........M Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi ra^devaJo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER ..........................................85e BOJ IN ZMAGA -------------------------------------------------^Ot CVETINA BO ROG RAJSKA _________________________________45e CVETKE (praTljice za stare ln mlade)--------------30c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c DEKLE ELIZA, spisal Edinona de Conconrt. 112 strani. Cena .................................................... Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko pod&ni in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sadijo *raj njega in kramljajo t njim. DEVICA ORLEANSKA ...................................-.......50e DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. ' > Cena .SI Dve čtricl enega našlb najboljSib pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molstersko zavrženi, kot jfb more eavrSitl edlnole naS nežno-čutečl MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRA DIAVOLO...........................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-Clnskl, veselomodre humoreske, 72 strani JU KMEČKI PtJNT, spisal Au^. Šenoa .....75 Zgodovina: naSega. kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — Za »in ji kmečki pant" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni > užitkom prečita KRALJEVIČ IN BEKAČ ....................................tOe KRVNA OS VETA (povest iz abruftkih gora) — 30e LA BOBBEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena...H -Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parl-Knjiga i* svetovno znano delo. LISTKI. (Ks. MeSko\, 144 stran!.............70 MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) -----------70« MALI U>RD> spisala Frances Bodgesoa Bar- aett. lfS slini runa ____________-—------...... Jt Oldboko zasnovana povesi o otroku* ki gane odljudnega- čudaka. Deček je pled ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini In »veži, pač pa sna razlikovati le med dobrim Cena Jt -štiri zanimive Črtice našega priznanega pl-MALENKOSTI. spŽaal Ivan Albreht. 120 strani. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni zuski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TEI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievee. TRI knjige po 150, 180 In 114 strani. Cena .........M vsak zvezek. Vsi trije........ Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-fil poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Bole do gole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjivi ao pisane živahno. Ob čltanju se bo moral Clta-telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. <5 strani. Cena ..t........___________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, U bi imel tako 2ivo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd. ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezo vili k) Zbirka najboljših kratkočasili« iz vso 11 s t«! nov — 2D2 strani.........50 nadkžna nikolaj a vna Spisal V. M. liarsin. 112 strani. Cen- ......... Jfi Junak1 tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo bi* kvišku, a Bredi pota omagajo. NAŠA LETA, »pisal Milan Pugelj. 125 Btranl. — Cena vez..............70 BroS............. M Knjiga vsebuje dvanajst povesil pisatelja Pu-gija. ki je poznal dušu dolenjskega kmeta kot le lualokdo. NADKŽNA NIKOLAJAVNA Spisal v. M. Garšin. 112 slravt. O-iia.....M Junaki te^i romana l>l«Htijo lu tavajo bkozi teuio življenja. VzjienJajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................S* NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40i NOVA EROTIKA, »pisal Ivan KOZMaN. Trde »e-zana. 115 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ......................................................... Verna slika pestrega velikomeatnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ................................................——• To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT Z10NA, spisal Leonid Andrejev. 131 »tr. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga §e dve, naateč "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR .................................................35» POŽIOALEC .....................................................-..... POSLEDNJI MOHIKANEC .....................—.....- PATRIA (povest lz Irske zgodovine) ...................80s POVESTI IN SLIKE, opisal Ksaver Mežko. — 79 strani. Cena ................... ____________________________ Jf Knjiga vsebuje tri povesti na Sega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njezove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. _j PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. (Jena ..................... «40 PRAPREČANOVE ZGODBE ------------------------------Me PRIUODBElEBELICE MAJE, tr4> vez.------- PRVlC MED INDIJANCI. Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ................... »M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM -----------»Os RDEČA IN BELA VRTNICA ...........................MO PTICE SELIVKE, Rabindraaat Tagore. Tria vez. 84 strani. Cena .......................................... Prgeovori, eseji ln misli slavnega »ndljske-ga pisatelja. Student naj bo. — naš vsakdanji kruh, spisal F. k. Finžgar. 80 strani. Cena M NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveb svojih delih obilo duševnega užitka. PRAVLJICE, KoSutnik, II. zvezek. Cena...... .71 pravljice. H. Mayer. Gena ................ Jt turki pred dunajem ______________________________Sto TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 80 str. Cena .10 •4B NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih Je posvet!! «*o]l materi. TISOČ IN ENA NOč, s slikami, velika ' izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ... . . .3.25 t — Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET * ^ " ' ' NEW YORK. N. Y. } "©LIS HA" B O D A''—New YoriE Wednesday, December 28, 1938 SLOVENE '(YUGOSLAV! T) ATT iT SI ,FHKR NI >o<5> včasih greši. WPA DELAVCI PROTESTIRAJO ROHAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 16 15 SIHBDLUon SHRDLU HBDI "Gunter, moj dragi brat! Kako bova hvaležna usodi, da te je obvarovala greha. In kako zelo bova hvaležna gospodu Werderju za njegovo dobroto in tako velikodušno razi inevajije. Ali je sploh mogoče, da so Iše tako dobri ljuklje na svetu in taka sreča ea naju f Neizmerno me veseli — in v prvi vrsti zaradi tebe. Nikakor ne moreš pojmi t i, kako me je vedno bolelo, kadar sem pomislila, kako delo moraš opravljati. Četudi tvoja služba ni mžinirsSka, vendar moreš porabiti v njej vse, bar si s>e iubLI. In tudi jaz boan deležna te sreče. To je za mene skoro preveč, Gtrater.*' •Solze ji stopijo v oči; toda so solze veselja, ki so odnesle s seboj vse stiske »njenega srca. V sredo te srečne opojnosti pride gospa Pluska z dvema e lik ima porcijama pečenke in cmoki.. Gunda strmi, kot ne bi videla prav. Brata pogleda z nemim vprašanjem in brat ji smeje prikima. Gospa Pluska je prinesla tudi nekaj pre-! anoga in drva. Kmalu ogenj veselo zaplapola. I Gunde ve led pre ve lik ga vziimirjnja že davno ni več zeblo.' In ko sedi z bratom pri mizi i'n mirno povžije dobro« pripravljeno jed, ga ima še mnogo izprašati. i Gunter ji mora vedno pripovedovati o vseh podrobnostih. Gunda ,pa nikdar ne more dovolj slišati. ; Pravzaprav še vedno ne more verjeti v veliki čudež, ki je zgoldil. "Samo ko ne bi jutri, kadar se zbudiva spcznala, da so bile samo sanje," (pravi tiho. 4iNe Gunda, to nikakor niso «mje.'• "Oh. Gunter," naenkrat se vrže na njegove prsi, "potem bom pa počasi zopet p rioela verovati v pravljice in tudi to, da je bila v resnici pravljična vila z 'avtomobilom, ki nama je pomagala." Brat ijV*?stra 6t,a 'naslednjega jutra zgodaj n-a nogah. Premišljujeta, kaj imata sedaj' storiiti in gresta mirno in stvarno na delo. Naprej Gfimter oidk-upi uro, ponosen ,da je mogel zopet nositi spomin na svojega očeta. Ko sta šla oba kupovat, se kar (poglabljata v srečo. Gunter si kupi dobro obleko za pot, za družbo in šport, aa Gundo lepo priprosto obleko, gorico siiknjo in nekaj /plerila^ Slednjič je šlo že tristo mark in Gunterju že pričenja očitati vest, ako ni preveč zapravljiv. Toda te i®datke bo dovolil, da mu njegov novi gospodar polagoma odtegne Od njegove plače. Preveč tudi ni hotel izrabljati Werderjevo dobroto.. Končno si Gunter še preskrbi potni list, nato pa gre proti d-ornu, kajti dopoldne je kmalu minilo i*n Gunda se je morala pripraviti na obisk pri Werderjevh. Meld potom sta neko-ko jed a. Ko se Gunda obleče, pokliče brata in oba žarita v veselju, ko rtojita nasproti. O, kako je vendar lep svet in kako lepo je biti mlad in je zopet mogoče z zaupanjem gledati v življenje. . Nato spremi Gunter svojo sestro k poulični železnici, med potom kupi nekaj za večerjo, sprejme doma nekaj >na kupljenih stvari m vse spravi -v kovčeg. In sredi svojega dela naenkrat prestane, izgubljen v misli stopi k oknu in gleda v sinji-P? ZLm.ske®a neba. In zopet mu obstainejo misli pri dekletu ki je v idel Silvestrov dan. Zopet mu poleti njegovo mlado navdušenje k Joani Werderjevi. • • • Gunda je prišla pred Werderjevo vilo in nekaj časa z utripajočim srcem stoji pred vrtnimi vrati, ki so bila zaklenjena. Sicer je — tako si misli — nekoliko drzno, tako padem v mir te hiše, jaz, strojepiska brez dela. Prav nič ne bo eudno, a!ko me z besedami, ki ne bodo ničesar povedale pobijejo iz hise. Kar mi je Gunter o tem možu povedal, zveni malo prervec pravljično. Toda sedaj sem tukaj in samo ko-injfcom junaško potegne zvonec. ■ Brat se ne sme sramovati boječe setre. In slednjič - kaj pa se more pripetiti! m z odločnimi sunkom potegne zvonec in se takoi nato prestraši, ko se vrata sama odpro. Hrabro vstopi, koraka proti hi«! ,n pri glavnih vratih se že prikaže Stoke, ki je da 08 P®1^ drugih dei še tudi opravljal delo vratarja Gunda ga nekoliko plaho pogleda ®1ibi hoteli1 KtJsPO^ Werderju naznaniti, da je tukaj Gunda Bertram; poklicali so me." Stuke veselo gleda v krasni, nekoliko plahi obraz i rosim, vstopite, milosti jiva gospica; že čakajo na vas " Gundino majhno srce utriplje s težkimi vdarci. Toda ™ ^wif' fe.n,h™ ^irih kamnitih stopnicah ter mimo služabnika stopi v h«šo. Pred njenimi očmi se odpre ve-lika, elegantna veza m skozi druga vrata ji stopi naproti le PO in zelo prijazno dekle ter jo z nasmehom pozdravi Gospica Bertram, kaj ne da?" Gundino srce je že mnogo lažje. "Da^ milosti ji va gcspica - bila sem tako drzna, da sem se odzvala vabilu gospoda Werderja." . . Jo.an.a J1 naproti. Gunda jo pogleda z isti k0t takrat nje,tt brat - tem si j' t»i£Oj pridobila njeno srce. J 050 Vas že čaka! gospica Bertram, Morate opro *titi, <*a vam ne pnde naproti, ker bolj te-žko hodi " "Saj tega ni treba, milostijirva gospica — zelo prijazno i< bala »topiti v hiso. Sama sebi se zdi,m 2ek> vsiljivo " Joaoa se hairno nasmeje. Važ ,,rat pa je ""*« «**> Tedaj pa se fcudi Gunda nekoliko nasmeje <4Da; -^im_stvarem morem zbrati'cel kup juma- tbm^k^L^ gktljrV°1 da W mal° pri- VSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: mm—m^m—^ SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St.. New York, N. V. V uradu reliefnega administratorja v Wasliingtonu so se -e^tali zastopniki reliefnih lavcev iz 26 držav ter protestirali proti nameravanemu odpravljenju WPA. BAKTERIJE TUDI POMAGAJO. Na Angleškem bodo vse pri- za zdravljenje Zdrave, močne padnike redne vojske cepili z novim serumom, o katerem menijo, da more človeka za vse življenje zaščititi proti strašnemu omirtvičnemu krču (te-tatnu). Zdravniška veda je našla tako nov pripomoček zoper bolezni. Laboratoriji modernih sero-terapeVtičnih zavodov so videti na prvi pogled nedolžni in ne zanimivi, kakor shramba kakšne lekarne. V predalih stoje neštete majhne cevi, komaj' večje od prsta, ki: jim ni videti, da vsebujejo smrt v najstrašnejši obliki. To so tako rekoč valilnice za najmanjša in najnevarnejša vseh bitij, za bacile. V steklenih cevkah so jim pripravili redivo po vseh znanstvenih pravilih, ustvarili so jim možnost za najboljši razvoj. Bacili tetama se množijo na primer najbolje, če jih daš v neko vrsto mastne mesne juhe. S to julio torej napolnijo cevke, položijo vanio bacile, postavijo vse skupaj v nekako alilno komoro. živali, večinoma konje, cepijo s tem strupom, ki izvira iz čistih kultur kakšnega povzročitelja boIez»:ii. Živali dobe naj-prvo zelo majhne količine strupa. Telo odgovori na to takoj s tem, da stvori zaščitne snovi. r*im bolj se telo navadi strupa, tem večje so količine strupa, ki ga vcepijo vanj in tem večja je tudi količina zaščitnih snovi, ki jo telo samo izdeluje. Tako postane živalski organizem takorekoč tovarna za izdelovanje .najučinkovitejših pripomočkov zoper najhujše ku.ge, ki obiskujejo človeštvo. Zaščitno snov, ki jo je izdelalo živalsko telo, je treba sedaj telesu odvzeti. To je preprosto. Konj dobi majhen vbod-Ijaj v vratno dovodnico in skozi gumasto cev odteče kri v pripravljene kozarce. Kri se v ko zarcili sesiri in sokrvca. ki se izlot Ta dragocena tekočina rešuje ljudi pred boleznijo, s katero so bili prej cepili živali. Če bi mogli serum izdelovati v re- IZNAJDITELJ STENOGRA FIJE NAGRAJEN ZA SVOJO IZNAJDBO — S SVOBODO. Ze zdavnaj je človeštvo po- . .V , v , . ti- M™ ki je bil leta TO) v okušalo svoio pisavo tako iz-1 , . . .... . , . .. ......donu, pravi: "A Angini i popomiti, da bi vsaj izurjene.Tsi *' mogli ž njo dohajati govorjeni govor. Že Grki so v četrtem stoletju pred Kristusom poznali neke vrste okrajšave. Rimljani so ta sistem že bolj iz7JO-polnili in se je v nekaterih ozi-rih ohranil do današnjega časa in je prešel v vse jozike. Da krstna imena krajšamo, na primer T. namesto Ivan, ali Fr. na mesto Franc, je podobno, smo po srednjem veku .podedovali od KimljaTiov. Toda šele suženj Marcus Tullkiis Tiro, ki je služil pri senatorju in najslavnejšem govorniku Oiceronu. je iznašel pisavo, ki se tudi v današnjem pemeuu more imenovati stenografija. Svojemu go«f>o'larju je nekako leta Gt> pred Kristusom zagotavljal, da .more na voščeni tablici s svojim pisalom iz kosti tako hitro pisati. valimo komoro. Bacili se prič- , nejo množiti v nedogled, a kol^r™h'_bl ^veda dnigače, poteče določen čas, precedijo numK'tTi (rfus, preceaijo it. ,., .......' "iuho" skozi neverjetno -osto bacile same na pomoč in sito. Biti mora tako gosto, dakllh nas^1,tl J zlTO ^ da ..... 1 bimo zdravilno snov. kakor bo on govoril. Cicero . je bil ves navdušen nad to iz-•i i/ nje, je ze pravi serum. .,, - v . . najdbo svojega sužnja m je sklenil sistem praktično preizkusiti. Suženj Tiro je dobil naloiro. da mora v svoji pisavi ir/učiti še vrč drugih -užniev. V rimskem smatu je bila kmalu nato javna preizkušnja nove --- ■ . . - . to pa se ne da. Treba je po- nstaiTiejo vse morilne klice na njem, preceiena tekočina pa vsebuje bacilni strup. Kna največjih prevejanosti modeme medicinske znanosti l'e ta, da uporablja baš ta strup ■iii«taai||.jS|ii9iiaai|a| ............................. HuinH'-'lj'.iti'.iiii'-'tiiniiHil'-'iiiimiiii^^nn; ZA ZIMSKO SEZONO IGRE hklda, Urauia v 4. dej......... * Itictinionda, 4. .60 Jf Vlarta, Semenj dejsuja .......... Prepeluh narixliia pravljica » t. dejanjih ....................45 ron^kove m j ne nm Miklaitoi veter. Mladluska i Trrkl pred Dunaj«. Fabjola In Neia ______.'„____________Ba Ml anopie. Sv. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., N^W YOBK ALI ste že naročili t^3 Slovensko - Ameri- kanski Koledar za ^ leto 1939? pisave. Prvi govor, ki jc bil za govornikom -^tenografiran, pa je slavni govor Cicerona proti 'Katilinovi zaroti. Svojemu sužnju je Cicero v zahvalo za to iznajdbo podelil prostost. Ta stenografija je bla znana daleč tja v srednji vek, pozneje pa je prešla. Šele a- 16. stoletju so jo ponovno obnovili in skušali vse bolj izpopolniti. Anglež Bright je Tironovo pisavo s posebnimi znaki pred, nad in pod besedami tako izpopolnil, da je za vsakdanjo rabo potreboval le 556 'besednih znakov. Dosegel je take uspehe, da j<* bila ta pisava v njegovi df bi v Angliji kakor v modi Filip Harsdorffer, pisatelj znamenitega "Xurenberskega lij ; Lon-je čisto nekai običajnega, da poslušalci pridigo zapišejo od besede do besede. Vsa umetnost pa obsto ji v skoraj enakih znakih. kakor so se jih nekdaj pri Rimljanih posluževali tako imenovani notarji.11 Podjotni zal' žniki pa so ta način pisave uporabili tudi za to, da so pisateljem, zlasti pt* dramatikom kradli mjihova dela. Kadar je bilo kako delo uprizorjeno, so za'loznikovi ste-n( BOLEČINE fc Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867 s panameriske konference Dr. Cantilo, argentinski minis ter za vnanje zadeve, predlag a preuvijskega ministra dr. Coucha za predsednika konference. CVETLICE IN SADJE V PLINU. L)a je .mogoče z mnizojii ohraniti cvetlice in sadje dolgo časa, je že davno znano. Sedaj pa so v agrarno kemičnem zavodu v Turinu pre rs k usili novo 11 tožn os t za konzerviranje teh stvari. Vrtnice, nageljne in banane so -zaplinili. V ta namen ui^o-rabl.ia.;o razne mešanice kisika dušika in ogljikovega dvokisa, poskusi pa so pokazali, da se banane v me samic i dolgo držijo, ne da bi dozorele. Kadar je potrebno, jih potem pustiš, da dozore, kakor se to v ostalem dogaja tudi z bananami, ki jil^ konservirajo s hladom. Še zanimivejši so bili uspehi z vrtnicami in nageljni. Po več dni so jih imeli v plinski mešanici, pa jih potenv na zu«maj in po vonju niti strokovnjak ni mogel razlikovati od cvetlic, ki so jih pravkar odrezali od stebel. Prednost novega načina konzerviranja je v tem, da je mogoče sveže cvetlice aH sadje v razmeroma vročem ali •hladnem vremenu pošiljati vi enostavnem plinskem zavitku kamorkoli, ne da potrebovali dragih hladilnih naprav. Sevedat se plin takoj ia,gubi v zrak, ein> zavitek odpreš, ne more pa nikomur škodovati. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, Iff. Y.