T R I B U N A OD Ljubljana 14.11.1970 Številka 6 Letnik XIX T R I B U N A H T A R T I R B I U B U B N U A N T A R T I R novonatisnjenih 6500 izvodov A N U I B U N A T R R I B U N A T pREOBRAZBA ZVEZE KOMU- NISTOV JE STALEN PROCEs Ideološka in politična snovanja univerzitetne organiza-oije ZK na svoj način odražajo stanje v slovenski družta, predvsm pa tokove znotraj ZK Slovenije. Tako kot daje univerzitetaa organizacija (iz sebe) iniciativo, kritiko, na-merjeno na spremembo stanja pri sebi in v ostali družbi, tako črpa iz naprednih tokov v ZK Slovenije večje možno-sti za lastno reintegracijo na kvalitetno novih osnovah. Bežen pregled nad sedanjim stanjem, predvsem nad negativnostmi ter pozitivnimi novimi dogajanji, nam omo-goča širši vpogled v perspektivo razvoja posameznih di-menzij rasti in presnavljanja Zveze komunistov. še vedno zelo uporabljan individualističen način dela in miselnost, ki jo tak način dela povzroča, stalno, objek-tivno spodbujata protidemokratične in protisamoupravne ideološke in politične zamisli. še vedno prisotna relativna zaprtost krogotokov znanosti, izobraževanja, neposredne proizvodnje, prakse oz. politike objektivno ohranja pogoje za »vrtičkarstvo«, monopole in subjektivizem na vsakem od teh področij in ne ustvarja razmer za močnejšo dife-renciacijo ter prestrukturalizacijo. Dolga leta je bila tudi negativno kadrovsko selekcijo v višje tn. visoko šolstvo deloma pogojena tudi z nizkimi osebnimi dohodki in z dru-gimi materialnimi stiskami, deloma pa z napačnim odno-som slovenske politike na tem področju. Ti elementi na svoj način determinirajo preraščanje oblastniške Komunistične partije v idejno in politično Zve-zo komunistov. To preraščanje ne gre brez notranjih pre-tresov, brez pasdvizacije in brez procesa reintegracije na) novih sodoonih osnovah ZK. Če analiziramo stanje samo z organizacijskega vidika, potem opažamo elemente dezorganizacije, pasivizacije dela članstva. Toda številni aktivni člani ZK, ki kot posamezniki zelo prizadevno delujejo na osnovi splošnih načel in poli-tike ZK, ne nastopajo organizirano. Pogosto se ne ve, ka-ko in kaj je Zveaa komunistov ob vedno bolj razvitem samoupravnem sistemu. Nekatere organizacije so očitno zašle v krizo predvsem zaradi ignorance širših družbenih dejavnikov do politične, znanstvene tn druge iniciative ko-munistov iz teh organizacij. Kriza je nastala tudi zaradi monopolizmov in inertnostd posameznih delov članstva. Hierarhieen odnos do študenta na svoj način odraža ne-gativnost stanja. Pomanjknje intenzivne in zavestne notranje aktivnosti v organizacijah ZK ob takem objektivnem stanju zmanj-šuje učinkovitost komunistx>v in njihovih organizacij. V novejšem času se pojavljajo tudi novi tokovi, ki dajejo nov polet organiziranemu delovanju komunistov na univerzi. Predvsem velja zapaziti pomembnejše prodore kolektivnega intelektualnega dela ter kolektivnega pedago-škega dela med študenti in učitelji. Tovrstni praktični pro-dori nedvomno ustvarjajo pogoje za afirmativno kritiko. Interdisciplinarni delovni pristop, močnejša strokovna in znanstvena kritika ter kontrola, večja odgovornost učite-ljev pred študdenti in obratno — to so nova dejstva, ki ustvarjajo tudi nove družbene odnose, novo socialistično samoupravno moralo najrazvitejših delov sodobnega de-lavskega razreda. To so novi elementi, ki na nov način neposredno po vezujejo najširjše kroge delovnih Ijudi. Tovrstne smeri dejavnosti najneposredneje ustvarjajo vez relativno ločenih področij, tj. znanosti, izobraževanja ter gcspodarstva in družbenih služb. Ti tokovi preraščajo doslej preveč za-prte meje, vplivajo na zbliževanje in integracijo slovenske-ga delavskega razreda na mnogo vošji kvalitefcnd kultuirni ter samoupravna ravni. Neustrezen način nagrajevanja posebiK) na nekterih delovnih področjih na univerzi povzroča proletarsko raz-položenje (nizki osebni dohodki asistentov, sorazmemo zelo neurejen materialni položaj revnejših študentov, raz-like med možnostmi za dodatni zaslužek med posameznimi strokami, itd.). Izraz teh tokov je vedno bolj občutna ideo-loška, politična ter strokovna kritika slovenskih znanstve-nikov, učiteljev in proleitarski revolt študenlov. študen.tje so del slovenske družbe, ki je doslej v osnovi postavljal napredne zahteve. Večino ekstremnih, nereailističnih, uto pističnih zamisli na področju politike in ideologije doživ-lj.a idejno in politično konfrontacijo znotraj same uni-verze. V novejšem času se začenja sprraninjati odnos celotne slovenske družbe in politike do znanja in znanosti. Spre-minja se v materialnem pogledu, zviševanju osebnih do-hodleov delavcev na tem področju, spreminja pa s© pred-vsem v svojem splošnem razpoloženju in v družbeni zahte-vi, da bi se mnogo bolj funkcionaliziralo področje znanosti in izobraževanja ter da bi se bolj integriralo v celoten go-spodarski in delovni kompleks. Scxiim, da smo v tem tre-nutku bolj v stadiju, ko se začenjamo tega vedno bolj za-vedati, kot pa v stodiju, ko bi ta zavest že bila reealizi-rana. Smo v stanju, ko začenjamo razvijati pogoje za teme-Ijitejše preraščanje zaprtosti in nefurLkeionalnosti. Neka-tere poteze in akcije pa so nedvomno ohrabrujoče. Sno-vanje dolgoročnega razvojnega koncepta Slovenije, odpira-tiije novih delovnih mestvvišjem jn viso^kem šolstvu, usta-novitev univerze kot velikega sistema, nastajanje skupno-sti raziskovalcev, prizadevanja za razvoj tristopenjskega (nadaljevanje na 2. str.) R ektor Univerze Preserno- vim nagrajen- cew V soboto 7, februarja 1970 je rektor Ijubljanske uni-verze dr. Roman Modic podelii oseminpetdeseiim študen-tom Prešernove nagrade za strokovna dela s področja nji-hovega študija, Objaoljamo priložnostni govor dr. Modica, riagrajencem pa iskreno čestitamo! Uredništvo Tradicionalno proslavo slovenskega fculturnega prazni-ka s podelitvijo priznanj in nagrad tistim našim študan-tom in absolventom, ki so bili v preteklam koledarskem lelu posebno prizadevni in uspešni, bamo v jubilejnem le-tu univerze izvedli z nekcliko večjim zunanjim bleskom. Po dveh letih smo se vrnili v slovesne prostore, ki so bili nied tem polepšani in razširjeni, in je prav, da tudi z oko-lj€m poudarimo praznično vzdušje ob današnji pomembni manfestaciji. Ni pa to tisto, kar bi hotel danes z zadošee-njem ameniti Veseli me posebno to, da so se optiniiističiie napovedi, ki sern jih ob enaki priložnosti izrekel pred letom dni in pred dvema letoma, povsem uresničile in da naša pričakovanja in napovedi niso doživele recesije. 6e nikoli namreč nismo imeli toliko kandidatov za Prešernove nagrade, ^i snio jih spoznali za vredne, da to nagrado prej-mejo, in nikčli jih ni bilo med njiimi toliko, ki so svoje prispevke izdelali in napisali posebej za to priložnost. Poseben napor in prizadevanja, ki so ga nagrajeni žrt-vovali, je res vreden vsega priznanja. 2e sam študij na ljubljansiki univerzi ni lahek, dovolj je obsežen in zahte-ven, obeneni pa pog«ji za delo niso povsod najboljši. Ce sd torej kdo ob štud:ju še najde čas za posebno delo, je to že kar zavidljiva storitev. Zato nas toliko bolj veseli, da niso le posamezniki, ampak da je kar lepa skupina tve-gala tak napor in pri tem uspela. Če trdim, da je študij na ljubljanski univerzi zahteven. ne mislim, da je v tem kaj slabega, kar bi bilo potrebno popraiviti. Resen študij bo vedno zahteven, nemara bo 2iah-tevnost celo naraščala. Kar lahko koristnega naredirno, je le to, da s praviJnim Izborom učne bvarine poskrbimo, da ne bo predtog, preveč natrpan z manj pomembtiimi podrob-nostmi in preveč oriemtiran v širino, manj pa v globino znanja, ki naj ga posredujemo. Pač pa je pri pogojih za delo majrsikaj takega, kar ten-ja popravke in boljše rešitve. Nezadostni in nezadovoljivi prostori, pamankljiva opreana za eksperimentalni pouk ter zlasti pcevelike študijske sku-pine tako pri predavanjih in še bolj pri vajah v labora- torijih in s^minarjih so tiste pomanjkiljivostti, ki jih mora v prvi vrste odpravljati šola. Veseli me ugotavisti, da se razmere zaznavno popravljajo. Lani smo usposobili za &tu-dij dve veliki fakulteitni zgradbi, letos jaseru bo vsa stroj-na fakulteta rešena prostorske stisike. Tuda na polju peda-goških metod si lahko skoraj obetamo veliko izboljšanje. Sredi dela smo pri končan&m oblikovanju predloga za si-stematizacijo, ki bo omogočil med letom nastaviti skoro sto novih pedagoških d&lavcev na fakultetah, zlasti asistentov. S tem sd obetamo pomembno izboljšanje odnosov med ti-Gtimi, ki znanje posredujejo, in tistimi, ki ga sprejemajo; torej boljše pogoje za delo in zato uspešnajši študij. Vss to me uitrjuje v prepričanju, da sem lahko tudi za prihodnje leto optimističen in da labko računam s še več-jo udeležbo na razpisu za Pi"ešemove nagrade in na še boljšo oceno pri&pevkov. Žal pa morarn priznati tudi, da se ob tako vidnem pro-dcru najuspešnejših študentov poprečje ne more in ne more popraviti. Kljub naraščajočemu vpiau štavilo diplom stagnira ali oelo naaaduje. Tudi ta pojav gre najbrž vsaj delama pripisati neoigodnemu razmerju med učitelji in štu-denti, ki ga sedaj popravljamo. Zavedati se je namreč tre-ba, da je uspeh poprečnih in nadpoprečnih študenitov mnogo bolj odvisen od pomoči, ki jim jo nudirno, kot uspeh nadarjanih in pridnih. Vemo pa tudi, da je število novinc©v, ki se ne vpsujejo zato, da bi resno študirali, iz ieta v lebo večje in da narašča tudi število povsem nespo-sobnih novincev, kar ob neugodnih pogojih po svoje zmanj-šuje skrb za poprečrieže. Prizadevamo si sedaj s premiš-ljenimi selekcijskimji ukrepj odpraviti ali vsaj omiliti to cviro na poti k boljšim uspehom. Naj na konou om&nim še to, da instuituclja Prešerno-vih nagrad ni uvedena le zaradi proslave slovensikega kul-turnega praznika_ Z njo zasledujemo zelo določen cilj: vzpodbujati najboljše slušatelje k samostoijnemu kreatdvne-mu delu. Ce se tukaj kaže napredek, je to vsekakor vzpod-budnio in raaveseljivo in si borifio še vnaprej prizadevali ob poositritvi kriterijev povečati število nagrad. Prepričani snio namreč, da garantira uspeh, dokumentiran s Prešer-novo nagrado, tudi uspeh v bodoč&m poklicnem delu, če seveda ni bilo zaprek, ki onemogočujo ustvarjalen razvoj po končanem študiju. Pismo iz BeogradA n| OGLEDALO KRIVO, ČE JE OBRAZ GRd Peto zasedanje skupščine Zveze študentov Beograda, skiicano v avezi z idejno orientacijo H$ta STUDElSiT, gla-sua beograjski študeniov, je potekalo precej nenavadno. čeprav je bilo k razpravi prijavljenih še trideset študen-tov, je bil izglasovan sklep, da se razprava o STUDENTU zaključi. S tem ie bilo urednikovi STUDENTA preprečeno povedati kakšno besedo tudi v obrambo koncepcije lista, pod katerega so se podpisovali. V objavo smo prejeli razpravo enega od urednikov sedaj že bivsega uredništva STUDENTA. V trenutku, ko je neka politična kampanja dosegla za-rišče, bi morala biti tema našega razgovora prav ta kam-panja, ki je istočasno tako nevsakdanji politioni pritisik kot svojevrsten politični ekshibicionizem časovno relativno nov, v bistvu pa zelo star. Zadnja reorganiz-dcija ZKJ je lansirala parolo, da Par-taja noče oblasti, mairveč forme idejnega delovanja. Spom-riimo se, kaj je od te parole ostalo v interpretaciji Uni-verziteinega koaniteja ZKJ in njegpvega sekretarja dr. Branka Pribičevida: univerzitetnj komite je poslal univer-ziletnemu odboru ZŠJ 3U nek teksr,, in ko je izvršni organ. te skupščine obvastil javnost o »svojem« stališču, je uni-verzitetni komite publiciraJ ISTI tekst kot svoje, baje nak-nadne sklepe, zahtevajoč podpano iste javnosti, ki jo je že preslepil. Obnašal se je kot jockey, fei je navdiušen nad pasmo svojega sicer drogiranega konja. To je seveda v pristojnosti morale, kateri &e je priklonil univerzitetnl komite, veiidar s pripoaibo, da implikacije takšne moralr in taicsnega raviaanja ni podcenjevati. In na drugi strani, -oniverzitetni komite izkoristi vsa kc pnložnost za poudarjanje samostojnosti ostalih poli tičnih organizacij in veljavnost sklepov, sprejetih na osno vi takšnih principov odločanja. Tcda ostaja sporno, zaka je viniverzitetni koniita reagiTal, da up^rabim najblažj foimuiacijo, še preden sta reagirala unir/erzitetni odbor in ta skupščina, in preden je bilo o STUDENTU karkol sklenjenega. Gledano s tega stališča ne more agitacij> univerzitetnega komiteja pomeniii drugega kot pritisk n< uni/verzitetni odbor in skupščino Zveze študentov Beogra da, torej pritisk na izvršilne organe določane samostojiii družbeno pclitičns organLizaci(je. Vprašaraje, zaikaj je kljui piriseganju na demokracijo univerzitetni komite ubral bliž-njioo, je preveč naivno, da bi ga bilo wedno potencirati. Univerzitetni komite je delagatom — članom ZK enostav-nc podstavil preprogo skupaj z zelo neugodno dilemo: aii ostati na preprogi, ssveda za določeno ceno, ali pa dow-liti univerzitetnemu komiteju, da preprogo izvleče. Preve-č€no v običajen jezik to pomeni: ali se prikloniti sklepu komiteja, pa čeprav je tvoje mišljenje drugačno, ali pa priti v politični in idejni konflikt z njim? Zams je bistve-no, da se je scenska postavitev te politične drame izkaza-la v dobrem starem stilu: točno: imate svobodo, demo-kraoijo, samoupravljanje, toda pcmnite, komite je zavzel stališče, lepo prosim. In tedaj, kdor hoče spopad s korai. tejem, kdor hoče biti všftet med četnike, ustaše, kominfor-Tttovce ..., naj izvoli. Tako je torej neki partiijski forum cbvezal dslegate — člana ZK, da mislijovedoval mračne dneve Januarju, ki se ga kljub vsemu rnaša uradna politi-ka še ni od©ida. Prav tako menim, in tako bom vedno me nil, da ni nujno v vsakein tekstu posvetiti poseben pasus »prisegam na zjvestobo socializmu, partiji, samoupravlja nju, vodstvu«, da bi tako dobili moji arjgumenti potrebnci težo, moja privrženost temu alj cnemu pa potrebno pre-pnčljivost. Seveda ni nihče kriv, da se tukaj ini sedaj sodi dose danjemu uredništvu STUDENTA Uredniištvo bi bilo lah ko, kajneda, izbralo mnogo pikantnejšo varianto ultvarja-nja z družbo. V tem primeru ne bi polennizjrali npr. z Sti-jačičem, ampak bi se z tijim objeti fotografirali in ver-jetno pošiljali slike našim očkom in maimicam, da bi vi-deli. kako njihovi >>otroci« uspevajo v žrvljenju. Tako ko: se spet na primer nekdanja glavna in odlgovoma urediiikii STUDENTA Nebojša Dragosavac in Rade Kuzinanovič sre čno smehljaita z neke fatografije v objMrtvih duš«.) Ko je govoril na zadnjem zasedanjia te skupšine, n; dr Pribičevic izumil ničesar zanimivega, ko je trdil, da jo ta država dosegla pozornosti vreden naprredek. To ni spor no. Dr. Pribičevič to dobro ve. Prav talko ni sporno, da je tukaj več svobode in demokracije kot v ostalih sociali stičnih držav&h. Tudi niso s.porni še nefcateri elementi in primerjave, ki 30 nam v dobro. Toda bil bi bcdj tragičen od situacije, o kateri in v kateri govorimo, če bi za svojih. dvajs^t l, kjer so Btarši zaposleni). Sedaj veljavni pravilnik o izobraževanju ne daje prednosti prosilceim s slabšim materialnim sta-njem, marveč upošteva najprej in predvsem dosežemi us(peh. V raapravi o določbah našega pravilnika smo pri-§li do prepričanja, da je pravilniik vsebinsiko res po-manjkljiv, saj kriteriji niso dovolj kvantificirani in med njimii socalni položaj prosilca NI USTREZNO upoštevan. Te pomanjkljvosti smo SE ODLOČILI OD!PRAVITI.« »Pri vsem tem pa je bilo vetndar ugotovljeno, da smo pri samem postopku napravili nekatere nepravilnosti formalno pravnega maoaja, od katerih so opazne zlasti nasLedmije: Tako bi morali ponovno razpisati navedeno štipein-dijo, ne pa da je svet brez ponovnega razpisa takoj obravtnaval le tri prijave. Ustrezaia služba bi tudi morala spoTOčiti ponovni Bfclep sveta z utemeljitvijo vsem trem kandidatkam«. Prizadeti študmtki so v Meblu po tem ponudili štl-pendijo kot socialno podporo, vendar bo verjetno dobila Itudijisko posojilo od občine. Dejstvo, da je bila (in do razpleta smo bili tudi mi) prizadeta, nam ne daje miru. Stopimo na pota samo Btojnega žrvljenja s socialnim iz.kiisitvom, M nas sili v dvom ali v kompromis. To nas dela pleaneiniite, pravite. Pravilniki, predpisi in razni zakoini urejajo zadeve med. Ijudrni, pravijo drugi. Pravkar je v izdelavi republiškd zakon o štipetndijah. Predlagatelji se bojijo, da zlahka ne bo prodrl. Predvsam da ne bodo podprli gx3spodarske Organizacije. Zakon mora biti dovolj splošem, da bi zajel initeirese vseh za-Interesiranih. V zakonih pa so tiidi luknje. Nadzor nad politiko štipendiranja bi morali prepu-Stiti samoupravnemu družbeneami organu iz vrst štu- dentov, predstavnikov undverze, izobraževalnih skupnosti in gospodarske zbbrniice. Znana nam je investicijska in socialna funkcija šti-pendij. V primeru Mebla, -ki daje letno 37 milijomiov za štipendijo, brez dvama gre za pametno gospodarsko naložbo, z naraenom dobiti čim prej in čim boljših stro-kovmjakov. Ta nameoi se je že prej in ponekod izirodil v iskanje diplomantov ali spasobnih diplomantov, v li-oitiranje in prekupčevanje gotovih strokovnjakov. So cialna funkcija štipendij se vidi na primeru mamij razvitih občtn. Občina M. Sobota na priiner daje letno pribliižno 70 milijonav za štdpemdiije z namenom, da bi čim več Bposobnih, študija voljnih ddjakov in študentov iz občine izšodaM ne glede na smer iin na kraj poznejše zaposlitve. EJfekt te vrste sofciale za občio je približno štirje diplo-manti letno; odstotek šbipeaidistov z nedzpolnjenimi štu-dijskimi obveznostimd je tudi dio 40—50 odstatkov. V prvem primeru (Meblo) je motivacija za študdj lahko večja (aaradi pričakovanja glede dela, položaja, stanovanja, itd.) in »racionalno« neizkoriščemih štipendij je manj. Za študente ima štipendija docela drugo funkoijo: štipendija je osnova za življenje v mestu in pogoj za študij, za goM fizačni obstanek, naikaznica na konou ali aačetku meseca za plačevanje stanovanja, bloke zameinzo, aa mesečne vozovndce in še kaj. Reči, da daje štipendija plaMo za naše delo (delovni položaj študenta) poineni priznati, da je to delo presneto slabo plačano — 200 sta-rih dinarjev na uro ob 36.000 din poprečne štipendije, plus zdravstveno zavarovanje za tiste, ki nimajo družin-sko zavarovanje in dotacije. (Ob konou lanskega Solskega leta sem v Tribuni zapi-sal, da na Madžarskem pravdobri in odlični šbudentje ter tisti, ki se zavežejo za delo na podežetju lahko dobijo od 800 do 1100 Ft mesečme štipendije, kar je emako pla-čilu delavca v trgovani ali začebni plači učitelja s PA — hrana in knjige so na Madžairskem nepriinemo oemejše kot pri nas. Zato pa študetntje ndmajo možnosti (nitd po-trebe) za honoramo delo. Dejstvo pa je, da znata obe družbi izkorisititi premalo sposobnosti dLplomiranih stro-kovnjakov.) Prepustiti štipemdiranje slučajnostim ali trenutinim perečim potrebam, pomeni postaviti tudi eksisteinco ve-čine študentov v negotovost. Neena/ke možnosti in tolikio razldčnih kriterijev pri dodeljevanju štipendij pa nas silijo v naspratno izkustvo, ki je deklarirano v temeljnih aktih naše družbe, da namreč samo delo in delovni po-ložaj človeka določata njegov položaj v družbi. Jože Konc UNiverza: jet-nik poprečnosTi FANTOM IZOBRAZBE je domena ineščanskih družin. Izobrazbe, kd ne prinaša golega znamja, ampak družbeni položaj. In univerza je zunanji izraz usmerjenostd ki je v osnovi neprecenljivo koristna, vendar nam povzrbča to-liko težav, da smo jo prdpravljeini krstiti kar za krizo uni-verze. Ne bi sicer rad posploševal in iskal grešnega kozla, bojim pa se, da gremo pri zboljševanju raamer na uni-verzi, pri naporih za zvečevanje nj'ene učinkovitosti, kva-ltativno po napačind poti. Prav zdaj dimamo več možno&ti kot kdajkoli za uveljavitev ukrepov, ki bi vsaj posredno lahko pomenili obrat trenda rasti univerze. Univerza raste. vpisujemo vedno več študentov. Boljša se rnaterialna baza študija. Odpirajo se možnosti za kre-pitev strokoivne in pedagoške osnove. Vzporedno s ters sa prihaja do vedno večje apatije med študenti, do vedno večjega prilagajanja tiru, ki teče po trdnih kolesnicah. In undverzitetni delavci temu sami pomagajo. Klljub vpe-ljanim formalnim institutom ki na^ bi študeintu omogo-čali neboleč prehod od vsrkavanja štartne količine znanja na samostojno delo, je samostojne delavce med študenti vedno teže dobiti in, kar je še huje, vedno ostreje se lo-čujejo od mase povprečnih študentov, ki predstavljajo za univerzo tisto polovico vpisanih, s katerimi se še iaplača ukvarjati. Osttala polovica je obsojena žetakoj ob vpisu ia različnili razlogov: zaradi slabe predpriprave, včasih tu-di materialnega stanja, naj'večkrat pa zaradi nemožnosti prilagoditve sistemu. Tu pa se polagoma vračamo k začet-ai trditvi o pomeščanjeinosti procesa študija. študent je za potrditev svoje kvalifikacije in napredo-vanja prisiljen izpolniti mnogo pogojev, ki so zelo togi in včasiih temeljijo že kar na statistični predpostavki kapaci-tati-mosti posamezne smeri študija. študij je vismerjen ta-ko, da poviprečno zmožen študent ob koliikor toliko vztraj-nem delu zmore zadostdti prehodnim kritenijem. Ti krite-rijd so naravnani nekako na sredino populacije doseg pa je omogočen v veliki večini primerov einostavno s tem, da študeot sledi učnemu procesu. Predstaavljajo torej po-učevanje. Fovprečnemu študentu ne puščajo časa in volje (ali zmožnositi), da bi se že kmalu po začetku samostojno oddaljili od procesa. Možnostd oddaljitve tudi formalno ni, saj znanstvenopedagoški kader na univerzi ob danem zelo neugodnem razmerju od študentov, ki prdde pred-vsem do izraza v prvem letndku študija, tega ne more opravljabi. To pomeni počasnejše napredovanje za dobre študente in hkrati dušenje njihovih specifičnih zmožno©td, ki vseikakor obstajajo. Študijski sistem ki je zgrajen na težavnostni jstopnji povprečja, precej natančno določa, kaj mora Student ve-deti, če hoče doštudirati, ne zanima pa ga njegova pro-' sta izbira med alternativami. Ne trdim,, da bi z nasprot-no usmerjenim sistemom morda zmanjšali osip, prav go-tovo pa bi bil le-ta kvalitetno drugačen. Efikasnost uni-verze ni v prvi vrsti količinsko razmerje inputoutput, am-pak ustvarjalna kapacitativnost produkta. Ta pa zaostaja za današnjim razvojem v svetu še hitreje kot študijski programi, ker študijski sistem ne zahiteva niti lastnega odnosa do programa niti njegovega stoodstotnega obvlada-nja. Seveda so tudi na ljubljanski univrerzi izjeme. še v največji meri je to študij tehnične miatematike in fizi-ke, ki je kvalitetno priznan, ki je pa ravno zaradi tega ostro ločen od našega gospodarskega sistema. Približno dve tretjini diplomantov te stroke je danes v tujind in po vsem videzu bodo tam ostali še dokaj časa. Neuporabni so, ker se ne ujemajo s povpredjem, vladajočim v naši družbeni in gospodarski stvarnosti. To jie oster pokazatelj ustvarjanja družbene situacije, ki je po mojem mnenju v marsičem podobna obdobju manufakturme proizvodnj'e ali nekemu nečistemu tehnokratizinu. Družba hlepi po kvan-tivativnem napredku, ki omogoča posamprekah malo mož-nosti za pravočasno biološko reprodukcijjo nniverze in ime-li jih bomo vedno manj. Vrednost diploime pade zaradi te-ga, ker veliko število diplomantov ni siposobno samostoj-nega podiplcanskega razvoja in tako nsa delovnem meetu ustrezajo le kratko dobo. Obzorje univerzitetoga diploman-ta ni fachidiotsko obzorje, arnpak nekaj slabšega: statični pirofdl časa, ko je diplomant »izdelan«. S posploševanjem sdcer žalim vse, ki delajo na univerzi, pa niso taki, in teh je ranogo. Ne predstavljajo pa veoine. Samostojno delo, predstavljajoče prosto izbiro in kontinmiran razvoj, mora postati pravilo. Tega pa kot sem dejal,, v današnjem sta-nju ne moremo doseči. Proces doseganja tega moramo spr-ožiti z grobim rezom, ker reforme na papirju največkrat niso vredne papirja, na katerih so napisane, pa če nosijo še tako pozdtivne premise. Spreminjati imoramo tisto, kar je najpreprostejše spremeniti in kar jiaili2jmu je jasno izražena težnja dTžavno-partijskagM. aparata po monopolizaciji ko- muoikacijskih medijev. Monopoliaaoijo v zadostni meri pa je ta aparat lahko dosegel le tako, da si je sredstva ob-veščanja tudi ekonomsko podrediil, jih spravil v odvisen položaj. S podružbljanjem produkoijskih sredstev je tuida »pro-dukcija informacij« prišla v družbene roke. Tako kot pri vsaki produkcjii se tudi pri produkciji informaoij pokaže aahteva po rentabilnosti, po ekonamičnostd in hkrati tež-nja po čim večji neodvisnostd od oblastndh in sodnih organov. Poleg produkeijskega sistema, ki proizvaja vse-bino množdčniih sredstev obveščanja, in poleg oblastnih organov se pojavi še tretja skupina pritiska, ki s svojimi finančnimi sredstvi vpliva na dejavnost, vsebino in obliko množičnih medij&v. Večja je neodvi&nost ekonomskega sistema od državne oblasti, večji je njegov vpliv na vseb, področjih. Lahko bi torej pritrdili Heniriju Calvetu, ki j* v knjigi »La presse cxjnt«mporadine« zapisal: »Toda v naših dneh svoboda obveščanja ni več popolna. Jacques Kayser je svojo knjigo upravičeno naslavil Smrt neke svobode, Harold Laski pa je lahko poudaril, da je resničnost ob-veščanja v tisku dobila drug pomen tako zaradi vlad, ka se nikoli niso nehale ^animati' za tisk, kot zaradii časo pisnih agencij, dopisnikov in direktorjev ter še posebno zaradi kapitalističnih družb, ki so napravile iz tiska velike kamercialne kupoije. Po drugi strani pa je razširjenosij tiska povzročila, da so postali osnovno orožje v socialnih, nacionalnih in mednacianialnth naspratjih... Tisk je orodje, s katerim oblast ali kdo drug lahko vpliva na jav-nosit in še zdaleč nd odsev javnega mnenja ...« Ta »kdo drug« je v jugoslovanskem komunikacijskem sistemu (sistemih) postal ekonomski sisteon, ki je v do-bršni meri vplival na komercializacijo tiska in drugih sredstev obveščanja. Vse večji postaja pomein finančne podpore vseh tistih, ki (lahko) kupujejo ali na kakršem koli drugačen načdn dobivajo prostor in čas v množičndh komunikacijskih medijih ter tako vplivajo na odlbčitve občiastva. Množični mediji postajajo tako vse bolj sred-stvo za pospeševanje ekonomskega sistema, v ozadje pa stapajo vse tiste številne funkoije tiska in drugih sred-stev obveščanja, ki jim na papirju velikokrat dajeimo naj večji pomen: vzgojna, iaobraževalna, informacijska v ož-jem pomenu besede. V totalttarističnih državah kritizjiiramo predvsem tsisto rekJamo, ki bi jd lahko drugače rekli »prodajati politiko na nepolitičen način«. V sistemu družbesne lastoine, kakr-6en je jiigoslovanski, pa spet stopa v ospredje tista re-klama, ki jo kot vsiljivo in lažnivo kritizairamo pri kapita-lističnih sistemih, tiisto reklamo, ki je značilna za homo-gemdzacijo kulture v negativeem smislu, za nazadovanje kulture. 2al se ti primeiu tudi pri nas vse pogosteje ka-žejo in tako v praksi neredko postavljajo na laž dekla-ri.rano podružbljanje množičnih komundkaoijskih siredst€f\', * V državah, kjer gospodarstvo usmerjajo s planom. kjer je (praviloma) ponudba manjsa kot povpraševanje, je rekiamiranje nepotrebno. V tržnem tipu gospodarstva, kjer mora množioa proizvodov iskati potencialniega kupca, pa post-aja reklamiranje ekonoanska nuja. Med ekonomski sistem in sdstem množičndh komunikacijskih medijev se tako vrine vm&sni element oglasništva ter vzporedno z njim raziskovaoje trga in občinstva. Finančni potencial tako močo vpliva na akus, izbiro jn odločanje potrošnikov ozirama občinstva. To se dogaja v kapitalističmh državah, do izraza pa piihaja tudi v našem družbeneini in torej budi komiunikacijskein sistemu. Z žalostjo moramo ugo fcaviti, da stari slovenski rekli — dobro blago se samo hvali (reklaimira) in dober glas (reklama) seže v deveto vas — ne držita več, vsaj vedno ne. Očitno je, da reklamiranje pri nas ni tako, kot sd ga želimo in hočemo. Finančno »podpiranje« množičnih ko munikaoijskih sredstev laliko rodi nezaželeme posledice, komercializira tisk in druge oblike informiranja ter jih odtujuje občinstvu, takj da vse bolj (lahko) prihajajo do izraza disfunkcije ranožičinih meddjev. Nič čudnega ni to-r©j, da mnogi avfcorji ugotavljajo, da so ranožice bralcev dvajsetega stoletja manj občutljive za argumente resnice in bolj podvržene stiastem, manj poziorne do kritdčnih poročil, zato pa bolj nestalne, spremenljive in pazabljive. Namesto da bi množična komunikacijska sredstva v na-šem sdstemu te pomanjkljivosti občdnstva poskušala od-praviti, pa jih še poglabljajo. Meja med informacijami v širšem smdslu in reiklaina-mi vse bolj izginja, obe »zvrsti« sporočanja recipienitom se prepletata. Naj svoje kratko razmišljanje kančam z dejstvom, fci ga pred nekaj leta pri nas nihče še doumeti ne bi mogel. Gre za zadnjo serijsko nadaljevanko na zagrebški televizaji, 2sa Mestece Peyton. Ni še dolgo tega, fco smo se zgražali nad ameriškimi televrzijskimi posta-jami, ki v vse svoje oddaje vključuje tudd reklame. Zdaj nismo prav nič boljši pri nas: začeli smo z »menjamo filmski trak«, zdaj pa na Zagrebu ekonamslko-propagandini program v novlh serijskih oddajah vsakih nekaj minut prekine film in »postreže« gledalcem z dvema, tremri reklamami. Doklej še naša potrpežljivost, bi se lahko vprašaH. Vprašali kot člaod socialistične samoupravne družbe, ki težl k 5im večji humanazaciji ui noče tretirati posaraee-nika le kot objekt. E K E 0 P P 0 K E filip robar—dorin vselej nekAj škripije marijuana Napaka v računalu. Tri vina. Magot. pričakujem muhe in psihedelično Mino. Pridejo Magot in muchache v minikrilih na tenko in je veliko trušča. In je fun. In Mina je fun. stara se otepa. Vrata počečkana s kredo. človek pri sedemdesetih letih prodaja časopise se smeji pije berači gleda skozi okno in umre sploh je zelo lepo fotografije janez korošin dragiša modrinjak in tone stojko antika pleterje Tema se dela. Spomnem se sobe v samostanu, kjer sem prebival neko poletje. Svečne stene, molitvenik, rjava vrata, Marija z Ježuščkom, zelena žuželka. Sedim na sofi in se dajem tropinjam. Včasih grem naokrog po hosti in kadim pipo ali pod jelkami narnhlo masturbiram. Ribe, cvetača, žganje, drobcd Wittgensteina in Lilijane. Skovikanje gotike, bron, pojoči hodniki, trda razpela črnijo nad prepadi. Tema se dela. Kamenje se vdira globje. Meso se še naprej razleza. rojijo z dvigal Ko se stemni ko se napravi tema vsakdo bi rad irr^l svoj prostor koder bi se v miru vohal. Mate se plazi, Braco se plazi, namazana tla do drugega prostora do tretjega prostora do četrtega prostora. Vdre se. Vdre se še naprej. Vidi se Tomaževa rit vsa znojna vse tja do sedmega prostora vdre se vdre se še naprej in Ladislavova in Božičeva in Kocbekova in tako naprej. Ko se stemni ko se napravi tema vsakdo bi rad imel svoj prostor koder bi se v miru vohal in se stemni in se napravi tema. podgorec Znosi limanice na sonce očisti jih namaže odišavi. Leže med praprot in zaspi. Ob treh je sedemintrideset v senci. Ob štirih preleti poštno letalo. Proti mraku vstane. Trava sope. Insekti so tečni. Zvečer se orosi in limanice dozorijo. Dekleta golo tleskajo o tla. Stopi dz gošče, si zadene plen na rame in odide proti domu. Podgorec. Star je oseminsedemdeset, pije šmarnico in pravi, da še zmerom fuka. Sicer pa največ izvozi v Italijo. dan oplajanja široka zelena dolina gozdovi, ride, vinogradl. Držim se nagega telesa hrasta. Gozdovi gorijo trave gorijo ogenj doli do reke. Ližem mrzlo kožo hrasta. Vonj po gorečem mesu. Globoko potegnem tresem se veje se zaprejo nad menoj. Padem na vroča tla. Bruham isto staro magmo. II Končano. Spal sem nekaj ur. Spočit sem in očiščen. Peč je hladna in zunaj megleno jutro. »Na steni so rdeča drevesa. Z glavo udarjam obnja in stresam črve. čakam na odmev iz kamene dobe. Sem ptič brez kril sem človek, ki leti ime mi je Capi DrugemU, ki je z menoj, je Ivc in tretjemu Goc. četrti je Jarc. Dvigali smo riti s stolov ko nam je bilo tik pred jutrom. Potem je ju-tro prihajalo okrog nas in mi smo šli skozi njega v dan. Konkretno; Ivc je predlagal, da zdaj, ko smo prebili noč na tak in tak način, da je čas obiskati Albino, to je žensko, ki spi. »Na-redimo novo, naredimo nenavadno!« je kričal. Odšli smo iz skrajno predmestne, pol vaške krčme, v manj skrajno, v nevaško, v polmest-no predmestje. Tam so novi bloki, tam so novi parki, tam so nove sobe, v sobah je Albina, mlada ženska, ki spi. »Kako bomo storili?« je postavil tehnično vprašanje Jarc. Sprašujem se; ali je to jutranje, je to ne-gotovo, ali mi je strah v telesu in zakaj, če je? »Kar je odveč, gre preč,« je posmehljivo rekel Goc in posumil sem, da mi pripravlja zahrbtno. Vendar mi je bilo, kot da mi je Jarc v oporo, tiho je stopal z majhnimi koraki in se smejal. Njemu je bilo lepo. Bil ni pol-ptič, bil je hodec, ves na tleh, ni se mu bilo bati, ni mogel v zrak in tudi treba mu ni bilo. Kdo ve, če jaz še lahko? Goc in Ivc si šepetata besede v ušesa in gresta malo zadaj, kot da hočeta iti še bolj zadaj in bolj in bolj zadaj, dokler ne popolno-ma zadaj, to je, drugje. Obrnem se in pravim; »Kaj vidva zadaj tako skrivnostno?« »Nič, nič, kar mirao naprej,« reče Ivc z za-hrbtnim glasom. Meni pa je neprijetno na hrbtu. Zakaj, saj sta prijatelja, med sabo sploh, a tudi z menoj. Kaj se zdaj tu dogo-varjata in me ne pustita zraven? Proti komu sta, proti meni, proti tebi? Obrnem se spet in vidim, Ivca in Goca ni. Pač, sta še, a daleč in vstran; njuna predolga vojaška plašča plahutata v vetru. »Prevarana sva,« rečem Jarcu, »prevarana in zapuščena«. On pa se samo smeje, prijazen in nedolžen je z mano. Ampak Ivc in Goc ne izgineta. Večkrat mi gre obraz v desno in da-leč na koncu desne nekje Ivc meri vame s pu-ško. Ivc, vojak, meri vame s puško, Goc, vo-jak, velike rdeče glave, stoji zraven in gleda široko reže, spodaj ves siv od vojaške unifor- III Duh po spolovilu moje žene in iz kuhinje po sesekljanini in česnu. Junija zvečer. lili letina lili Lili je najlepša podoba iz mojega otroštva. Pridem po stopnicah gor vlije se ploha in zadiši po prahu. Golobi se pojajo po napuščih. Luka spušča zmaje iz oči. Pride Ladislav in prvi vrže sekiro. Požreva si drobovje in Lili tuli: Idiota! Rad se spominjam kako je Lili srbelo. iz čudnlh logov psihedelični božič Vijoličaste tanke za čssr rumene tope za poljsko roza bombe za madžarsko zelene migovce za alžirijo rdeče protiavionske za bolgarijo pikčasto smb migovce za nigerijo jškilasto rumene radarje za naserijo pompejsko rdeče vohune za ndr kdovekakšne kaj za jugoslavijo rumeno sive nagobčnike za mongolijo bordojsko rdeče triperje za romunijo brezbarvne idiocije za preostali svet. Pička ti na nosu zrasla — zncfraj V mesta vdira vročina. V jarku gnije povožen pes. Muhe se lepijo na asfalt. Ljudem gre mučno na smeh. Politiki najdejo način. mehke gume Ljudem, ki se politično blazno to in to žleze močno zatečejo. Ni važno kako nežne popke znajo imeti vsak njihov to in to se obrne v posilstvo Toda ko so gume na vozičku mehke Sveti Sava, je težko porivati! člen še nepoznan Sanja se mi, da z Jožetom potujeva. Po Afganistanu, Gani, Indoneziji, po stari Biafri, stari čehoslovaški; letiva nekaj malega nad Magrebom. Mediteran je ko skledica volovskih oči. Potem še plezava v gore. Sama, brez papig, zvočnikov in motociklov. Jeva kruh in čebulo in lulava v prepad. Potlej Jožetom se igra na frulo. Eh, Josipe, bila sva si taka prijatelja! mate nc me. Zdaj, zdaj, kdaj ljenca? MI je iti v zrak, alni več? Daleč je spomin na zadnji let. st potegnil ukriv- o tla? Tla, cesta, močmo, trdno pod no{ Odrinem tla. Da, dvigmil sem se pol me srak. še sem ptič brez kril, človek, ki 1« ia težko je leteti teži; zelo moram maha okami in odrivati z noigami kakor žabicmlaki. A gre, gre. Strel zgreši in leti dalirej. Ivc da puško Gocu, Goc meri s prs|a ukrivljencu, za-držujje sapo in je še Zaikličem: »Ne boj me, pojdi mirno napr^ vstran.« Potem ga zs Strel zgreši. Strel me kam pade. Vendar me stane sem nazadnje letel in konu najbrž zame piš In miišice me bolijo sem jedel, preveč sei vsod po notah raznih v veliko glavo. to je samo za-še bolje, malo visoko v zrak. prehitd, kdo ve, 3lgo je že, kar fle v sili. V leksi- »Leti v sili...« me tišči. Preveč zrna hrane po- listov. Pod ma- no leti pokopališče, gmgrobu, ciprese na vogallih belih steza. P< pališce v delnem dopc i, tam pod mano globoko. Potem naprej njiv, bledih travnikov, temellje, tovarne za sti Kijetja za sociali- zem. So ceste z vozili svojiiti poteh kot majl ni, pikčasti. Jaz jih me jem, piše v Iek , ker nisem ptič, ki jih je, niti nisem ed ond se jedo med sebo Jarc je bil dolgo v )t pika, ki je šla po dolgem pločniku. On j«e točno določen, Neznsano, nenavadno, človelk, ki leti. čeprav v jutru, poko- kaj zanemarjenih adbišča, jame za nci, ki hodijo po njih samih (kajti es ni nevarnosti. je, definirano je. z, ptič brez kril, težko in nespret- no in zato nisem varenlzraku. Moram vi-še; rmoram v nebo, kajm dve piki s pu-ško, Iki štrli navpik. k staxim, velikim hiš bov, strešnlh kotov Mesto pride. Nekal med onrtvimi stenami Itiste stene, ki ni-majo oken). Stopim flnvaj, polpoln, in se peljcva nekaj po utruj«en, prihajam od jedel in spal. Dve po re sern bil namenjen, okno in sem ga vesel. Petku. »živio, Petek, srečati. Dolgo te nisem no pri srcu, le redko i erem, če niso vo- jaki za mano. A niso. mi je. Petek govori p dobricčdna. »Na kosilo ju,« rtfčem, »bi šel lah lenoj?« Petek ne more. »Saj tudi sam i utrujen in že dolgo Ivcem in Gocem, ni *>.' Saj veš, kako je.« Petek pravi; »Ah, Goc! Ljudje brez vesti, brez morale.« V( n, da Petek isto z marao misli. Tedaj ola >red neko trgovi-no. »Počakaj me,« reče j sem ven.« Izgi-ne v Itemno luknjo in e pet minut. Pri-de s puško Srce se mi »žal mi je, ampak v vesti inoram storiti to, Goc,« reče in napoe. »Tada... onadva nis ti... saj ju po-znaš ... nista isto!« »Vem, nagib pri nji »ravičein. A moj. žal mi je. Tako je.« Smola! Nad nama sk foogo eloktrične zleteti k mestu, .jo mnogo žle-sten. •tno je na ulici, ujti močno sem dolgo že nisem tisto, do kate-Petka skozi na cesto in k i? Vesel sem te Postane mi var- erom bolj varno Petek je večna ovabljen k Vipi- rečem, »ker sem spal. Bil sem z moje morale in a skušala Ivc in napeljave, telefoaii, kuhinje, račimski stroji« grelne naprave, mnogto elektrike v žicah. Kako gor? Odrinem se. Nekoliko laže kot prvič. Žice nasproti, težka elektriika, kako med njdmi ven? Roke so okome, krmariti ne znam in takoij moram v nebo, 6e plavam pod žioami, me pu-ska zadene. Pridem do žic in se zvijam skozi, zatakne se, se oisvobodim, brcam z nogo; žioe breinikajo. Ne dotikam se tal, zato me elektrika ne vzame. Stnel je že tu, a ne gre vame. Leti visoko, visoiko v nebo in se razprši. Medtetm sem že čez in letim za njim. Vidim Petka, majbjnega, manjšega, kako meri name in stre-lja. če ne pridem čez strehe teh velikih hiš, me lahko puška ujame. Ampak kako težek sem in razbolem po telesu. Prileftim do žleba in se ujamem z rokami. Ne letim več; plezam. Vlečein se z utrujenimi mišicami čez žleb v streho. Puška lušči omet z mrtve steoe okoli mene. Kaj r«s vsii streljajo polptiča? Prav vsi? In zakaj Jarc ne? Bi tudi on? Stečem čez streho. Petek ostane spodaj na drugi strami in puška ne moire več do meaie. Splašiin goilobe in mačke do roba na drugi strani hiše. Od tam vidira Vipijevo vilo sredi starih blokov. Moja hiša je zelo vsioka in strah me je vzletetl, kajti kaj, če ne letim več in padem na tla kot zadet golob? S teižo, ki bi me pritisnila v tla? Zato tekam nekaj časa po robu strehe in tja in izbiram kraj, od koder bi se pognal. Mloram v Vipdjevo vilo, kajti Petek lahko pride okoli hiše in strelja name s te strani. V vili pa menda ne bodo streljali, še posebno med kosilom ne in čas je kosila. Mo ram priti točno, se pravi, moral bi. če je sku-hala Albdna, bo dobro. Kje dol? Naj bo. Tukaj. Odrinem se in padam, da mi sapa zamaši iista. Spomndm se, da moram mahati z rokami in plavati z nogami in začnem divje, z močjo. Dvignem se, torej sem še polptič. Uspelo je, letim! Poizvondm s prstom na drobni gumb- Zvo-njenje prešine staro vilo v vseh sobah, predso-bah, kuhloji, sanitarijah. Vrata odpro; Albina. Albiina sexy. »O, Capi, moj dragi tiček,« rede mlada žen-ska. »Kar noter, kar noter! Na kosilo vabimo. Pravi čas. Kmalu bo na miai.« Capi korakam noter. »Kje je Vipi?« prašam. »Pride, pride. Moral bi že. Sedi.« Albina sexy mlada ženska. Miza bogato pogrnjeaia, ljudje sede, krožniki okoli, vznemirjenje, polnaglica, šepet in vzkliki in razni .glasovi, omizni glasovi pred kosilom ča-kajooi prvi grižljaj. Vznemirjenje pred začet-koin. Tedaj Albina sede poleg mene. Albina je močna, težka, tztesana ženska. In vseeno meh-ka! In vseeoo nežna! In vseemo mila! In vse-eno vitka, oblata, spotegnjena, gladka tn obraz-na. Ima obraz kot telo. Njen obraz je rujeoo telo. V njej je vse v enem, ona je telobraz. Albina telobrazna sedi zraven mene in kaj? Prime me za nogo, prime me za bedro, pribli-ža se mi tiču, ptiču, prime me mojemu tiču tik pod mizo, tik pod očmi vseh ljudi, tudi očeta in tete in mame. »Hej,« glasim, »počakaj«, sik-nem, »ne, kaj ga serješ, ne me ...« šepetam. »Bi?« vpraša telobraz. »Seveda bi. Ampak ne zdaj. Kosilo, gostje, družina. Ne zdaj!« »Ti, ti, tiček!« reče. Vstane in se oddalji. In, oj, ima pdšfcolo v roki. Najprej pomeri nase; »Zato! Nalašč! že prav!« reče in ima c©v na sencih. »Ne igraj se,« reče moma in reče teta. »Pa ne,« reče ona in pomeri varne. Oj, kako, kam leiteti? Soba je ozka, soba je nizka, soba je obdana in podstavljena. Okno je odprto, a preden bi poletel skdzenj, bi prišel strel do mene in skozi mene. Kako hudo je biti polptič, kako težko ni biti samo človek, ne ptič brez kril, ne človek, ki leti- Vsakdo se igra, vsakdo lahko zajebava, vsakdo strelja v ptiča brez kril, v človeka, ki leti. »Nič zato,« de Albina, »prišel bo brat Vipi in on že ve, kako« In sede nazaj k mend. In da ne bi! Spet prime ptiča. Pnme in drži in sfciska. »Oh,« reče, »kako bi ti z menoj, tako maj-hen, tako droban?« Zasmeh me v kožo in v glavo. »Ne,, nl tako. čakaj oas, ko bo čas. Ne pri kosilu, pod ma-mo, očebom, teto. Zdaj jemo!« Ali ona drži. Albina drži in stiska in ne, za-man. Ptič raste in raste in se ji bohoti v roki. Ptiču postaja toplo in mokro. Meni je tesrio; ne miaram, da pride Vipi, on tega ne mara. Ona pa, kot nič; drži im ne sarno drži; vleče. In ne samo vleče; stiska. In ne samo stiska; pred vsemi! Pred vserrui dela. in še vedno. »Ta-kle? Daj no. Takle z mano? Ne lomi ga.« »pa-kaj. Ne morein biti pri kosilu in pred družino velik ptič. Daj no!« »O, če te takole stisnem, bi pa že moral biti velik ptič, oetudi pri kosilu pred družino.« In telobraz gre v moj obraz in gre v mojega ptioa. »Ti, ti, ti sd mi res pravi ptiček, ptiček-tičok!« reče, »pravi pravcati ptič!« »Nisern čisto pravi pravcati ptič,« ugovarjam. Vstane. Zaslišim hrup, glasove iz predsobe izpred hiše. Vstane še enkrat in gre k oknu ter ga zapre, Zagrne težko zaveso čez in ga izgine, potem gre k vratom ter jih drži samo priprte in zasloojene s celim telobrazom svojim in še tamala papiga ne bi mogla skoz. Strop je v ce-lem in steoe in tla, delno les, delno zidava. Lu-či in slike, okno pa dvojno, obojno zaprto in izginulo. Nikamor ven. »Vipi, brat, gre. Z njim so Ivc, Goc in Pe^ tek. Brat Vipi ima danes rojstnd dan. Imeli bomo krasno zabavo in tile so prvi, ki priha-jajo. Pride jih se mnoigo, mnogo, dragi ptič Capi! Imeli bomo zabavo, party. Prihajajo in so že v predsobi. Mama, zapri golobnjak, teta, pojdi nakrmit konje. Oče, spši pesem prigod-oioo. Capi, sedi v tarčo.« Ptilptdč. Naši dragi ljubitelji dobre poezije. Uredništvo vam želi v nekaterih nasled-njih številkah predstaviti mlade pesnike, imena, ki se vam (vsaj nekatera) še niso neizbrisno vtisnila v spomin. Opogumi se tudi ti, mlado dekle, študentka, pošlji nam svoje izdelke tudi ti, zeleni bruc, kritično misleči mladinec; vsi smo revolti-rani. Vaš Urednik franci zagoričnik an t|:og i. . LJUBITI ROČNO URO ZA EGISTA Tolči z ročno uro po mizi Položiti žepno svetilko na uho in poslušati jo Isto storibi s krtačo za lase 2. OZVEZDJE PERICE 4 besede tvorijo stavek. besede spreminjajo svoje zaporedje in tvoxijo 256 konstelacij. za hip perica reže raci rep, ali pa ena beseda po-kriva vsa mesta: perica pere perici perico. stavek Oistane neiSpremeinjen. laiiko se objavi tudi brez teksta. T E K ST T E K S T A N I 3. 4. KAJ HOČE EGIST? EGIST HOČE DA BI VSI NOSILI DUDE! 5. Traktat o rabi malih in velikih črk o rabi avta 6. navodilo za uporabo ni za uporabo 7. Puikaj so iz kranjskega Literarnega kluba Ma-rijan štancar — Monos, Majda Kne, Zdenka Zrimšek, Zoran Božič, Miljana Prestor, Ifige-nija Zagoričnik, Pranci Zagoričnik, Ireoia Brejc, Pavle Lužan, Milan Pečnik in Marijan Muro-vec. 8. Lepi goč, Tribuna, Rok, Fondi Oryja Pala. Heraklit, Pričevanja rn fragmenti. zoran bdi'c falantropOVi mostsčki potem pa kot da se je nekdo res vsedel- klop se čudovito maje. yse bolj in bolj. pok.varje>na dotrajana klop. ubita klop. zadojica se pritiska ob barvo, ne zebe je- zelena oljnata in zeleno listje povsod okoli. nad njim. pot teče do se-dala moči zeleno. barva je nepremočljiva. ze-lena zadnjica. trebuh visi proti drobnim belim oistrim kamenčkom obvisi na&probi sedalu. klop se hreščeče maje in maje se trebuh. večkrat s« bolj in bolj zamaje silovito zadrgeta poskoči proti vrhu nebotičnika hoče se osvoboditi raz-merja s sedalom kriči. tolst je napet bliska se pod zelenimi lilačkaini. in hoče nekaj lioče ~ne-kaj pričakuje. rumen robec pohotno visl iz omamnega razporka. rumean nos in rumen sm-r-kelj velik in zaslužen. teče v grlo. mastan je kot trebuh. oba sta rumena trebuh bolj kot ostalo. nekje višje pa zeva polna odprtina ne-koč lep gobec zdaj so to pokvarjena usta. od-prta in v votiini več čekanom podobnih teles. zevajo in se nikakor ne morejo zapreti. polna nečesa. pokopališče rabljemih avtomobilov, tre-bvh potapljenega tankerja. mimo pa teče reka. reka piodnosti. potok lepih izkušenj. in blazno telo. črna rejeina usta zevajo bolj in bolj. la-kasti čevlji s polvisoko peto. teptajo raavraten zrak na poti in nosijo tx>k življenja. v diago nali s klopjo se blešči prozorno usnje. bele žabe razmahujejo atome in delajo pohoiten zvok. v trebuliu blazno kruljenje nejasnd na- gon po škripanju stare postelje. proaorna čista volna v manjši diagonali proti zelenim hlač-kam. velik smrkelj teče dalje proti robcu. usta hlastajo zrak. že čisto blizu okoli jedrega pasu pravzapmv pod njirn je mini tesno obšita sintetika seje energijo in nekje v sredi orje pri vsakem koraku vrela zemlja čaka na seme in sploh toplota blaznost in pod njim še vedno prozorna volna. klop nasproti čisto enaka ma-java klop in prazna. bolj ozek prehod gre vmes in trebuh se stiska nekam nepreividno bolj in bolj leze vase. prozorna tkanina okoli obeh platišč in še marsičesa in potem skozi ozko dolino ravno nasproti smrkavega nosu. potem še malo vzdolž po razorani zeanlji nasut bel droben pesek. se oddaljuje v tej smeri. te-daj pa se zrak nenadoma prelomi bolj in bodj zavije očl osladen kis ki prodira v vonjast ru-men smrkelj trepeta skače se razliva objema ves trebuh gor in dol po zelenih hlačkah in klop harmonično niha bolj in bolj. zrak napet in brezdušen oklepa zažrte vršičke vse rdeče in polne vonja nabite z mastnim oljem strasti. brsteče prsne bradavice. prozorne prsi nabre-kel bombaž oipkasta svila in modrček vse že daleč od velikih zevajočih polndh ust in poska-kujočega trebuha. 10 ... 9.,. 8 ... 7 ... 6 ••. 5 ... 4 ... 3 ... 2 ... 1... 0! se ust^ari že pričakovana nenadna srprememba. tam nekje za mrtvimi hlačkami nabrekne življeinje zaživeti hoče bolj in bolj se dvigniti in zadovoljiti samo sebi do-seči svoj smisel vse poteptati pobiti ustreliti obesiti vse zadaviti umoriti saino da se dvigne. reka življenja pa gre dalje. napetoist ob tre-buhu počasi upada še preden je narasla. izgu-bila je voljo in omagala že na začetku. življe-nje je kruto. tok vzbrstele sile za zelenimi hlačkami ni dosegel svojega namena. star je. izžet. zgaran zadušen umorjen. tekel je skosri vojno in po vojni se razlival po mehkih oblih obalah jih krušil in razrival in razdajal svojo ljubezen svoje bogato premoženje. trebuh pa dobro živi dalje in poskakuje svojo pot. se nenadoma mladostoo dvigne ostane sama klop. prazna in stara je. ubita klop. maje se in or-kava iz dneva v dan. zdenka zrimšek izvEn I a Samo tisti dan ki mu pravijo vstajenje In tisto driskanje ki se je pojavljalo v zakotih ko je stari bradač odlagal svoje aneti in je raztrgana razorana roka slepo iskala prežvečena čreva ki so se porajala kot Ijubi kriihek Da ga ni več tu da je pravkar bil o tem molčijo In vendar so jutra prišla tudi sem miljana prestor neresnsčni RLd in občutje Kadar so tla suha trajajo daljši čas Obračani se navzven z vsem nastrojeinim srceni ki pirihaja iz bližine in lahko napolni dan in no<5 medtern ko soaice vzhaja iii zaide zadržano pričakujem ga proti spancu zapira se brez razloga uspavan brezčutno sežgem pohoto ker marsdkateri vrat in noga sta stvar občutka in gibčnost migljajev je trud zato je dostikrat boleč© jasno odpre oko ob zvočni šali kar deloma ugasne v tej senci k r » n j ŽELODEC ME BOLI! SRCE Me BOLI! JETRA ME BOLIJO! LCHE" V XXX. PRIZORU) Več kot očitno je, da nova drama Priinoža Kozaka, Legenda o svetem Che, »nadaljuje« oziroma »raavija« ti-st-o problematiko, ki so jo postavile dazdajšnje drame toga avtorja in ki so je tako rakoč že etablirala kot spe-cifično kazafcovsfca. Legenda o svetem Che je pravzaprav še najbltiAja Aferi, mogoče pa jo je bilo slutitd tudi v Dia-logih in seveda Kongresu. V njenem središou ali bistvu je( kot rečeno, še amerom 2i>rana malone ista volja po dramaturški transkripciji i»tega: revoluoije oairoma nje-nega eksistencialnega temelja, to je politiičnega ali zsgo-dovinskega gibanja skupaj z njegovimi posledicami, a ne na način ideologije ter tako neogibno pristranskega, ekskluzivdstičinega gledanja, a/mpak dosledno v optiki nje-govih iniiciatorjev in vodilnih akterjev, njihovih medse-bojnih raamerij ln konfliktov, v katerih se — ker gre zmerom za mejne dramske sdtuacije — problemabika re-vol\icionarnega gibanja dogaja praviloma kot sinteza po-litičnega in eksistencialinega, kot čvrsta povezanost in enotnost obeih razsežnosti revoluoije, kot integralnost »hi-storičnega subjekta«, ki iima zmeram »vse, kar je, v igri«, ki je potemjtakem sam v oeloti povizet v gibanje in je tudi revolucija mogoča le na temelju njegove »eksi-stence«, ter tako med eksistenco in njeno revolucionarno ideologijo (Smislom) ne dopušča nobene distance. — Bolj od tega jedra, ki ga razpdrajo vsa dozdaijšnja Kozakova besediila, pa nas mora na tem mestu zanimati posebno premikanje ali spreminjanje akcentov v njem. To spre-minjanje na prvi strani seveda čisto določno kaže na čas, skoz katerega je pričujoča dramaturgija — od prvega do poslednjega teksta — šla, saj je čas že v zasnovi do-loc.il in opredelil slehemo besedilo na poseben način, ki pa je kljub temu razvidno potrdiil njeno notranjo aziro-ma motivno koherentnost: pred nami je docela konsi-stenten literarni svet, v katerem naključja niso mogoča. Po drugi strani pa se nam prav iz vprašanja o času po-sta\ija nasilednja domneva; zdi re namreč, da se »koza-kovska« dramaturška forma že približuje liTnitni točki, kjer se začenja celo njej sami pojavljati zavest o neza-dostno&ti in omejenos;i lastne literarne fonme, kar -utegne biti predvsem znamenje rajene dozorelosti ali do-končanosti. Očitmo je, da se iz te dozorelosti, ki jo taJko rekoč eksplicitno razpira prav Legenda o svetem Che, za-stavlja predvsem vprašanje o tem, ali je čas, ki ga je ta dramatika transkriibirala kot temelj in hkrati instriMnent eksistencialnih in političnih raasežnosti revolucije, nena-doma segel preko njenega artističnega dometa, iin — na istem nivoju — ali ni morebiti sama že izčrpala »vsega«, kar se ji je v dani zgodovinski epohi, dobi aktivrama, sub-jekta in ideologije, epohi revolucij, nudilo kot temeljno izrazilo eksistencdalnega, to je v istem političnega in ago-dovinskega — suibjekta, mimo katerega, o literaturi Pri-moža Kozaka sploh ni mogoče premišljevati. Najprej se je torej potrebno vprašati, kakšno je zgo-raj amenjeno premikaruje akcenbov v jedru Kozakovega dramskega pisanja. Dejstvo seveda je, da je potek tega spreminjanja mogoče ugotoviti šele na osnovi neposred-ne. »fencmenološke« deskripcije dramsfeih situacij v po-sameznih besedilih ter šele potem premišljevati tudi o tem, kaj to spreminjanje pomeni za pričujočo drama-tiurško formo samo in v celoti. Tak fenomenološki pre-gled, ki ga bo mogoče na tem mestu izvesti le v kratiki, skrajno agoščeni obliki, na aktualen način omogoča skupni natis prvih treh Kozakoviii diram, ki je pod naslovom Sodobna trilogija izšel pri Slovenski matici in ki je iz-redno razvidno pokazal nekatere najpomembnejše zveze med ponatiisnjenimi teksti in Legendo o svetem Che. To se z drugimd besedami pravi, da se bo mogoče šele po opravljenem pregledu ključnih kozakovskih situacij spra-ševati o kcmsekveincah, ki se odpirajo iz omenjenega spreminjanja akcentov in ki morajo po vsem videzu že same po sebi vsebovati tudi nekatere čisfco določene mož-nosti za to dramatursko tormo. Vprašanje o premikanju akcentov v transikripciji isitega bistva mora biti potem-takem tudi vprašanje o njenih nadailtjnih perspdctivah. Dejstvo namreč je, da ta vprašanja Legenda o svetem Che izreka na či&to spontan in avtohtan način. — Afera zastavlja probilom revolucije kot vprašanje o aktivistični grupi, ki je revolucijo zasnovala in ki stoji na čelu njenega boja, v kateri pa pride do usodnega tre-nja. V njej se namreč pojavita dva ideološko-eksisten-cialna modela in koncepta revoluconarnega boja. Ker se med seboj — čeprav si po&tavljata za cilj isti Smisel — izkljuoujeta, je jasno, da konflikt med njima slabi voja-ško uoinikovitost in uspešnost gibanja. Spor med obema konceptoma dirama eksplicitno razreši s pomočjo po-sebne osebe-arbitra, štabnega komisarja Jeiromije, ki se odloči za najvišji Smlsel revolucije, za njeno zmago. Eden od akterjev v sporu mora biti odstranjein, da bi se revoluoionarno gibanje spet strnilo krog enotnega je-dra, doživelo deblokado ter se z vso silo angažiralo v bitki zoper poglavitnega, to je »zunanjega« sovražnika: nemške tanke. Eden od aktenjev mora zvestobo svojemu ideološkemu konceptu — in to je hikrati model njegove eksistence — potrditi s smrtjo. Afera postaja v tem tra-gična igra: njena limitna točka je zvestoba, ki se lalnko izkaže le v smrti. Drama razkrije, da je ideologijo mo-go2e likvidirati le tako, da je bicrati uničena tudi eksi-stenca^ ki je ideologijo zasnovala in ki je z njo poistave-tena do tiste mere, da med obema razsežnostima ni možna niti najmanjša raapdka, da sta obe dimenziji eden ter isti svet. — Kongres se ufcvarja a r0volucijo na ne-tragičen oziroma do neke mere že kar anti-tragičen način. Revo-lucija je namreč tu že zmagala, revalucionarna grupa je zased/la vodilne položaje v družbi, prešla j€ tiudi fazo to- talitaristd&nega nasilja nad svetom, temo Dialogov. Spor, ki je partijo pretresal v njeni revolucionarni pretefklosti, se sicer nbnovi, a v docela drngačni obliki in pomeii.u. Medtem ko je Afera postavljala v središče tega kcaiflikta vprašanje o zvestobi do srmrti, v kateri se odikrije in po-trjuje Smisel eksistence in obenem Smisel ideologije-re-volucije-gibanja, ki ga je ta eksistenca zasnovala in s ka-terim je absolutno poistcvetena, se v Kongresu akcent premaikne na vprašanje o politični moči, ki je adaj te-omelj nave oblake Smisla. To pa je tudi že vprašanje o takbiiki, politični spretnosti, učimkovitd »zakuilusni« in-trigi, zmagi »za vsako ceno«, kar se z drugimi besedami pravi, da problema revoduoije in ekaistence v tem tekstu ni več mogoče zajeti v kategorije zvestobe in izdajstva, eksistence in smrti, eksisteince-ideologiije, ideologije in ek-sistence. Revolucdonarna sitaiaoija — dogajanje ideologije in ekstistence kot nerazdvojljivo istega — se je spre-menila v raključno politično situacdjo, kjer razmerja med akterji-subjekti določajo politični položaj, uspeh, m:oč, mesto v hierarhijii, ziveze itn. Temelj in' izhodišče teh razmerij ostaja sicer še zmerom eksistenoialno, kar po-meni, da se razkol med političnim (idedloškim) in eksi-stencialnim še ni mogel uveljaviti v zares radikailni obli-ki: padec starega revoilucionarja, ki se je v preteklosti preskiušal v zvestobi in smrti, Vincenta, zdaj totalitarnega oblastniika, zatx>rej dhranja nekatere tragične poteze, ka-kor jih poznamo zlasti iz prejšnjega teksta, iz Afere, vendar se skoz njegav padec ne odtoriva niikakršen zave-zvijoči Stmisel več. V prvi plan dogajanja se je namreč premaknila sprememba ideologije v oblastni strukturl, nekdanjo zvestobo do smrti je zamenjal preprost politični Uimik s prizorišča, ki lahko ima eksistencialen, to je tra-gičen pomen šele nekje v ozadju dogajanja in ki ga tudi besedilo samo razkrije šele posredno: poldtični suspenz partiijskega sekretarja na Univerzi je v prvem planu po-iom njegove stalinistione ideologije in politične prakse (in prvenstveno takega Kongres uprizarja) in šele na tej osnovi se izivrši tudi razkroj njegove nekdanje revoluoio-narne (efcsistencialne) vere v možnost in neogibnost ra-dikalnega in totalnega spreminjanja sveta (razkroj te vere v ta Smisel revolucije drama Kongres implicira, a ga ne postavlja med svoje vodilne razsežnosti, ki bi kontekstu besediia podeljevale odločilen pomen). Vincentov prisilni odhod s palitičnega prizorišča sprejemamo tako rekoč z olajšanjem, tekst nam začenja nenadoma diktirati či-sto ideološko participacijo: novo oblastno strukturo, ki je na mestu totalitaristične uveljavila funkoionalno poli-tiko, na mesto eshatološkega Smisla postavila tehnokrat-ski »brez-sinisel« — a vendarle ostala pod istim horizon-tom-hotenjem po urejeneim, pravičnem svetu — t moramo v ideološkem pomenu te besede celo pozdraviti. Ald pa s tem ne stopamo iz prostora literature v praktični ideolo-ški oziroma politični prostor? Ali nam tekst ne nalaga povsem obveznega — »edino roogočega« — načina komu-nikacije z njim? Ali ni to pravzaprav eks-komunikacija ene razsežnosti sveta — Vincentove politike — v imenu in na raoun druge — Jusfcove tehnokratske ideologije, če-prav konec koncev oba hočeta malone isto? Ustaviti se je treba pri tej zadnji besedi^ pri »hočeta«. Še zmerom smo seveda v območju, ki ga v celoti prekriva subjekt s svo-jim voluntarizmom in odrešenjstvom in v katerem se spreminja samo njegova forma. Kongres se je pri tej konstataciji ustavil, Legenda o svetem Che jo je razvila do kraja. Zato bo mogoče v zvezi s tem tekstom izčrpneje govoriti tudi o problemiu komiunikacije: poloon nove, funk-cionalistdone politike, ki se napove v zadnjih dveh prizo-rih Kongresa, namreč na nivoju tega teksta in tega na-6ina (esk)komunikacije pomeni zelo malo, a se z njim spet na izredno jasen in razviden na6in odpirajo vrata v Legendo o svetem Che. če je šlo v dramah Afera in Kongres i& transkripcijo sorazmemo enotnega sveta, saj se je spor (mejna situacija) od začetka do konca dogajal znotraj revolucicmarne ozi-roma oblastne grupe, se zimerom opredeljeval le do for-me, vprašanja o Sinislu pa ni zastavljal, zato se je mogel v olkvirih. grupe feudi razreševati (če seveda pustimo ob strani strogi, a ne-eksplicitni finale Kongresa) ter drame »zunaj« tako rekoč niso pu&čale nobenega drugega sveta, saj so bile dramatis personae v celoti določene in poistene z grupo, njeno zgC'Clovin>preteklo«tjo in, njenrm projek-tom Smisla, ki je kljub nasprotjem v gnipi vendarle obranjal dovolj iarazito integrativno moč — potem nam Legenda o svetem Che odpira docela drugačen svet. In če se držimo biste problematike, ki smo jo poskušali pri-kazati v zgornjih odstavkih, kjer smo na kratko in zate-gadelj le v grobih, tudi nekoliko pretiranih obrisih podali premik v Kozakovi transkripciji revolucije — od zve-stobe do smrti v Aferi na vprašanje o moči, taktiki in po-litični spiretnosti v Kongresu —( nam najnavejže besedilo o grupi, ki je revoluoionamo gibanje inicirala ter z njim zmagala, »spremenila sveUli »globalnega« kon-flikta v pojmovanju revolucije. Preden to novo ravnino eksplicitneje opišemo, pa si moramo ogledati vsaj še naslednje stavke, ki jih Che iz-govarja v tridesetem prlzoru drame in ki so temeljnega pomena za to novo kozakovsko situacijo: »Tam v gozdu — 6ht vraga, Tanja., tam v gozdu, tam v gozdu, tam v gozdu! Svinjarija! ... Hudič, kakor bi se mi življenje ustavilo, ko sem stopil iz gozda na asfalt! Planiram, zidam, vodim^ ampak vse je, kakor bi sam ne bil zraven. Kaj je to? .. . Ampak jaz sem bolan! Zelo. dec me boli! Srce me boli! Jetra me bolijo! Hudič, in ko-likor bolj se trudim, da bi ujelt spravil nazaj, sklenil z mislijo, ki smo jo imeli tam v gozdu, toliko več pred-pisov izdam in toliko več policajev mastavim! — Nekaj manjka! ... Verjemi, jaz bom spravil judi, kamor sodijo. Kar prav je, če sem bolan. Gnetel in gnal jih bom, do-kler v vseh ne razbičam iste strasti, kot je živela v nas. Nobenega miru večf Nobene varnosti! ... Nikar! Prekleto dobro čutim. kako okrog mene vse gomazi 'm se v senci in šepetu sprijema v grude, ki mi stnskajo prste, če ho-čem seči v kotel! Prav dobro čutim, Jcako leze skupaj, se spleta, in mahoma bom stal ujet, kafaor bi me do kolen zabili v beton. Cela iirna druščina se koti, ti rečem!...« Zdaj se lahko vrnemo k Chejevemiu spoznanju, da je vsak r&voiucionar, ki je zmagal, revakaeijo zapustil, in se vprašamo, kaj to vprašanje pomeni vr odnosu na citiran odistavek iz tridesetega prizora, ki v Legendi o svetem Che predstavlja nekakšen flash-bcck na situacijo v Havani; to je situacijo zmagovite revulucije. Zgoraj smo že omenili, da to v prvi vrsti ne more biti iaključno ideološko spo znanje, posebsj, ker ostrlna, s katero jje zastavljeno, terja neogibne, takojšnje praktične uresničiitve. To pa seveda ne more biti drugega kot nova revolucionarna aktivnost — El »che« Guevar, kakor je znano, zapiisti Havano in svoj paložaj v vodstvu kubanske države, odide v Bo-livijo —, nadaljevanje revolucije brez pespektive in brez namena zmage. Uresničitev Chejevegat spoznanja pa se spet lahko z^odi le na poseben način. Nemožnost zma-gati oziroma zavračanje zmage pomeni namreč to, da re-volucionarno gibanje ne more in ne sme več težiti k Smi-slu, ki bi stal nekje zunaj njega ali :nad njim in proti katereanu bi se usmerjalti tako, da bi ga šele nekje v pri-hodnosti, ko bo »zmagalo«, doseglo, realiziralo v prak-tiono, socialno resničnost »radikalmo spremeinjenega« sveta. Iz tega sledi, da je Chejeva revcolucija kot gibanfš* sama sebi že doseženin uresničen Smisel, daježev svo-jem poteku neposredna in neprenehna reprodukcija Sml-sla: čista, ne-tematizirana spontaniteta, totalna »igra«, ki pozna eno samo pravilo: iz nje ni mogoče izstopiti. Zmaga revolucije, to je prevzem ključnih položajev v družbi in začetek definitivnega »mrejanja« sveta na postopen, nenasilen način, s političnimi in ne več izključno bojnimi sredstvi, pomeni potemtakam konec in izdajstvo revolucije, izstop iz totalne »igre«. Z Legendo o svetem Che smo tako postavljeni v situacijo, kjer pade Smisel, s katerim se je utemeljevalo revoluciomamo gibanje pred zmago in ki je to gibanje tudi pripelojal do zmagovitega rezultata; z vso ostrino se mora razkriti, da svet, ki naj bj zdaj postal tako ali drugače — po revolucionamem Smislu — organiziran oziroma z njim uskJajeni svet, sploh ne more neprenehama živeti prevratne revolucionar-ne situacije, v kateri bi prihajalo do permanentnih me-njav družbene strukture, ampak sam p>o sebi teži v »nor-malne«, konsolidirane forme. To se z drugimi besedami pravi^ da si svet v svojem temelju — t:ak, kot je — konec koncev vendarle zadošča in ne more živeti od projektov, nasilnih posegcyv »v kotel«, saj si vserrm temu postavlja po robu, upira ali — kakor bi rekel Che — »sprijema v grude«. Che s temi besedami impliciitno ugotavlja tudi to, da je sleherni totalitarni poseg v srvet in rtbenem sle-hera.3 radikalna revoluctonajna akcija tiakoj, ko se odreoe nasiinih sredstev in ne skuša več s siilo obvladati sveta, bolj opredeljena s snovjo, predmeto>m, s^vetom, ki ga fkuša uskladiti s svojo za>rnislijo, projekcija Smisla — kot pa s to zamislijo in projekcijo Srnisla samo. To se-veda tudi že pomeni, da re-akcija sveta na revolucionar-no zamisel neogibno zahteva odstope, kompramise, kar pa spet ne more pomeniti drugega kkot roža rase« — brez smisla, brez namena — ali z dru-gimi besedami: v tem, da je in da rase, je njegov edini smisel in namen. Na njegovi strani ne more biti izdajstva. V tej situaciji, kjer dosega revolucionarno gibanje (svojo največjo oistost ta'.co, da se soireminja v izključni eksistenciakii problem, dosega Kozakova dramaturška forma po vsem videau svojo limitno točko. Smisel, ob katerem bi mogle posamezne konfliktne plasti v revolu-cionarnem gibainju meriti svojo moč in svojo avtentič-Iiost, je izginil ter postal neposredna, spontana, descen-'dentna kreacija teh plasti oziroma akterjev samih. Na-čelo revolucijske »demoikracije« je uiveljavijeno: Che za-pušča Kubo, Tanja zapuš&a Cheja, — spor med različ-fivaa variantami in koncepti gibanja, ki je s tako silo pre-jbresal svet Afere in Kongresa, se je spremenil v tako re-|coe strpno toleranco. Svet Chejevih sovražnikov — Ofi-«ir, poveljnik specialnih enot za pobijanje gverile, Peter, Bastnik v njegovem štabu —, ki bi se morebiti mogel tefcsplicirati kot idealoški nasprotnik njegovega gibanja, pstaja zreduciran na nekaj kratkih prizorov, s Chejem Jga neposredno soočajo le streli iz pušk ... i V tej tooki, kjer je revolucija čista spontaniteta, »bmjena le vase, in kjer ji stoji nasproti le še esta-'"'¦shment kot tak (in nevarna>t, da bi se sama vanj pre-pila), se spor za Smisel ukinja, obe strani sta tako od-inaknjeni druga od druge in tako sami v sebi polni — Hboslutni, da se stik definitivno pretrga. Situacija znotraj revolucionarnega gibaiija je razčiščena in ne omogoča riobenega konflikta več. Che bo najbrž pa'del. Problema-;iika, iz katere s-3 je utameljevala Kozakova dramaturška Eorma, je tako po vsein videzu, izčrpana. Pred to formo « ooitno že dogaja nov čas interes establishmenta, nje-govo posrkavanje revolucije kot spontanitete, onemogo-Janje radikalnih prevratov njegovo iniciranje netematizi-ranih, divjih gibanj. Ali kakor pravi Che pred svojim »slednjim bojem: »Mož ima svoj tir, zvezda ima svoj Ur, žena ima svoj tir — a ko bi bili tiri, bi ne bilo ra! A glej, pravijo, tudi upor ima svoj tir!« Andrej Inkret V naslednjih številkah »Tribune« bomo skušali (fragmentarno) predstaviti nekatere nove LITERARNOTEORETSKE impulze mo-derne refleksivne zavesti: in sicer v smeri lingvističnih, semioloških raziskav, literarne »teorije igre« itd. (Objavili bomo tekste J. M. Kampsa, H. Weinricha, H. G. Gadamerja, J. Rissetove, J. Kristeve.) Urednik Johann M. Kamps OPlS, KRITIKA INMOŽNOST STEREOFONIJE V ZVOČNI (RADIJSKI) IGRI Uvodna oporriba: Revija AKZENTE je eno zadnjih številk posvetila problemu literarne »igre«: »igri« v kontekstu literature, predvsem vprašanju t. im. zvoč-ne (t. j. radijske) »igre«. Našo pozornost smo prav zato posvetili razpravi o možnostih in »estetiki« zvoč-ne literature. Radijska tehnika je svojo nalogo od vsega začetka videla predvsem v tem, da posname (»upodobi«) razpolož-Ijive zvočne dogodke in jih pošlje na neko oddaljeno mesto. Nadaljnji razvoj tehnike si je prizadeval za iz-boljšanje akustičnega posnetka in njegovega oddajanja. Poslušalec naj bi dobil vtis, da se nahaja ob (pri) izviru glasovnega dogodka. Nasproti tej tendenci, ki teži za kar se da naravno kopijo zvočnih odnosov v resničnosti, so tratdiciionalno zvočno igro — v iy©nii več kot 40-letini zgodovini — razuineli predvsem kot novo možoost proiz-vaj&nja umetinih »izdelkov«. Zvočna jgra kot umetnost se-veda ni hotela reproducirati tisto, kar je bilo dano / raz-položljivo; hotela je bdti ustvarjalna, hotela je proizvajati. Zatx> se je zvočna igra o&redotočila predvsem na določeno umetniško umevanje in ne na tehnično aparaturo. Dru-gače kot v glasbi, ki je iz elektroakustičmega instruinein-tarija znala razvitd nov zvooni material in nove strukture, je zivočna igra še dalje gojila in porabljala že izdelane literarne in dramatuTške vzorce za proizvajanje poetične iluzije. Posebnost radija, da lahko oddaja le glasove / zvoke: tdsto, kar je mogoče slišati, so razumeli kot ome-jitev sredstev v predstavljanju, v igri iluzije. Zdelo se je, da ta omejitev na akustdčne oblike celo omogoča igro ilu-zije, kajti odsabnost slike razširja domišljijo: doinišljdj-sko zrnožnost receopcije. Medtem pa je radijska tehnika delovala proti bolj ali manj neovirani imaginaciji in s tem proti nadaljnji po-rab(nost)i privzete poezije. Lep videz je porušil naturazi-zirajoči zvočni prostor stereofonije. 2 Smer zvoka se da ugotoviti le, če najmanj dvoje slušnih organov med seboj primerja njegbvo različno usmerjenost. Ta presenetljivo natančno delujoči orienta-cijski mehanizem človeškega sluha je domneva stereofo-nije. Akustični posnetek se pri reprodukciji sestavlja iz dveh informacij, ki vsebujeta istočasno z zvočno kvalite-to tudi smemo orientacijo. Razvoj praktične radijske ste-reofonije je bil seveda tehnično bistveno bolj komplici-ran. Rešiti je moral predvsem problem »izžarevanja« raz-ličnih informacij prek radijskega oddajraka in problem »kombalitivnosti«. Kombalitivnost pomeni: združljivost, složnost novega stereo postopka s starim mono postop-kom. 3 Monofonija je že poznala možnosti prostorskega va-ranja. Manjkajoči ali pričujoči odmev zvoka je pri poslu-šalcu povzročil vtis odprte pokrajine ali zaprtega prosto-ra. Poljubne &premembe prostorske kvalitete lahko dose-žemo z različnim oddaljevanjem od mikrofona — z raz-ličnimi kurzi mikrofona in z elektroakustičnimi manipu-lacijami. Vendar pa stereofonija ustvarja obsežnejše sle-pilo, ker navaja še smerno informacijo. S tem v večji meri zadovoljuje človekove .naravne slušne navade. Se-veda sodi k naravnim slušnim navadam tudi optična kom-ponenta, kajti navadno skuša človek vizualno zaznati me-sto zvočnega vira. Oko podpre akustično občutljivost, v mnogih primerih jo celo verificira. Toda stereofonija še akustičnih razmer, potrebnih za celostno človekovo zaz-navanje, ne more zadovoljivo in v celoti obnoviti — si-mulirati, kajti prostor, ki ga predstavlja, ima le dvoje koordinat: globino in širino. V tem sistemu smerna toč-nost pojema pri naraščajoči globini. Slišni stereofonski prostor je torej pravzaprav ploskev: »površina«, ki se začne med obema zvočnikoma in se vedno bolj oddaljuje — »briše«, dokler se končno ne razkroji v nejasnem ozadju. 4 Stereofonija prostora dejansko ne posname (upodobi) akustično, vzbuja le vtis prostomosti. Zaznavne interese poslušalca usmerja na razvrstitev v prostoru in na simul-tanost akustičnih znamenj (signalov). Zvočni dogodek pro-jecira vedno v smer poslušalčevega »pogleda«, in mu ta-ko izroča posnetek / podobo, ki je nujno nepopolna (»delna«) in katere format je vnaprej določen s postavif-vijo zvočnika. Stereofonija vodi na ta način k postopku zaznavanja, čeprav izhaja njen razvoj iz orientacijskega mehanizma človeškega sluha, ki temelji na »delovanju« očesa: na načinu njegovega funkcioniranja. Tako ustvarja videz resničnosti, kot jo lahko zaznamo le pri sodelovanju vseh čutil. Prevara / »slepilo« se zato izjalovi. Ceprav bo vidna resničnost zdaj zdaj akustično izpolnjena, je podo-ba vseeno totalno izgubljena Fravzaprav ni nič čudnega, da izpopolnjevanje aku-stičnih proizvodnjih postopkov prinaša rezultate, ki po-slušalcu bolj kot doslej nadomeščajo zaznavne možnosti. Poslušalec jih namreč pogreša le tako dolgo, dokler sku-ša biti akustična zvočna podoba posnetek — »odtis« ob-sežne zaznavne resničnosti. Za razvoj slušne igre in obli-ko zvočne igre naj bi torej akustična proizvodnja upora-bila gradivo, ki ustreza njenemu mediju, ki je »akustično«; »glasbeno«, »govorjeno«. Torej je tudi za glasbo uvajanje stereofonije pomenilo nespomo obogatitev, kajti kores-pondenca različnih zvočnih elementov je v stereofoniji prozjornejša, celotno zvočno telo pa bolj plastično. Poleg tega takšen posnetek izenačuje prostor v koncertni dvo-rani s prostorom pred stereo-sprejemno napravo. Vendar pa je medtem sodobna glasba izdelala takšne izrazne she-me, ki presegajo zmožnosti stereofonskega prostora. Od leta 1964 obstajajo stereo zvočne igre, ki jih pre-težno sestavlja govorjeni jezik. Ta jeaik pa služi mnogo bolj tradicionalni zvočni igri, igri brez globinske in smer-ne razdelitve prostora, brez t. im. »notranjega odra«. No-tranji oder doživlja v stereofoniji velike spremembe. 6 Pri običajni zvočni igri scene navadno ni, kraj je simbolično predstavljen, prizorišče je označeno s pomoč-jo posameznih značilnih šumov. S stališča stereofonije je takšna scena nedoločena prostornost, ki poslušalcu tako vztrajno vsiljuje vtis o prostoru, da ga začne motiti nje-na nedoločenost in da začuti neizpolnjenost zaznavnih možnosti. Stereofonska scena pa skuša biti 6isto realna scena, kar seveda ni popolnoma. Spremembe prostorske barvito&ti (odprt, zaprt, velik, majhen itd. prostor) ali enostavni mono-zvočni signali ne zadostujejo, kajti ste-reofona zvočna podoba — določena s smerno informacijo —' ostaja kljub menjavi scene v bistvu vedno enaka. Tak-šen prostor — »igrišče« naj bi neprestano spremljala akustična dekoracija različnih zvokov, šumov. Njeno »utišanje« takoj po začetku slušne scene naj bi vsekakor pustilo občutek prastornosti zvočnega dogodka in na ta način ne bi vodilo, kot pri skoraj neprostomem mono-poslušanju, zgolj v koncentracijo govorjenega jezika. Ta-ko bi težko živela dalje tudi podoba običajne, dejanje po vezujoče igre, ki je večinoma psihološko zasnovana. Kaj-ti stereofonija je bolj imaginativna kot mono-akustika. Vendar pa je imaginacija navezana bolj kot na zvočne efekte, na dejanskost govornika, ki zakriva stereofoni prostor. Poslušalec se mora zadovoljiti s tem, da si pred-stavlja bitje, ki »visi« v nedoločenem prostoru, podoba in gibanje tega človeka pa mu ostajata zakrita. šumi Jn zvoki, ki skušajo nakazati zunanjo podobo človeškega lika v njegovem gibanju, se »zanašajo« na fantazijo poslušalca in njegovo predhodnjo skušnjo z radijskim medijem. To pa poslušalca pogosto zavede v napačno razumevanje akustičnega sporočila, znaka, pomena / namena zvočnega dogodka. Nasproti običajni zvočni igri doživijo monolog, ko-mentar, poročilo, monolog in druge jezikovne oblike v stereofoniji bistvene spremembe. Zaradi »nagiba« k večji plastičnosti oseb in prizorišča se govorni del zvočne igre usmerja na dramatične like — na osebe in na kon-flikt. Zruši se pasebnost mono-zvočne igre. Fantazija se zdaj lahko giblje v skoraj neskončnem prostoru / »igri-šču«. Naturalizirajoča stereofonija privede zvočno igro v območje, v katerem je odkrila svoje dramaturške impul-ze: k gledališkemu poteku dejanja. Toda zastor se ne dvigne. 7 Stereofonija diskretizira tisbi tip zvočne igre, ki iz-haja iz umetniškega razumevanja poetične iluzije. Ste-reofono zvočno podobo naj ne bi razumeli kot (neza-dostno) akustično reprodukcijo resničnosti, ampak kot priložnost posebne ureditve slišnega materijala znotraj nastajajočega vtisa prostx>ra. Poslušalec naj bi razlikoval globino in smer prostora, gibanje govorečih glasov in šu-mov. Scena, lik in govor bi bili tako razvezani: ločeni od njihovega nejasnega in nedoločenega spoja v zvočnem do-godku in podrvjeni novi koreografski, organizacijski she-mi. Scena bi ohranila svojo razmejitev realnega prizori-šča v simbolični prostor, za katero se je prizadevala že v mono-igri. Oseba / lik bi sicer izgubila svojo zakonitost kot vloga v konfliktni situaciji, lahko pa bi ohranila bio-grafsko in psihološko ozadje. Govor bi se še naprej na-našal na osebo / lik, toda nič več bi ne bil le izreka njego-ve individualnosti. Da bi stereo prostor obravnavali kore-ografsko, so napravili grafični vzorec, ki označuje po-samezne pozicije in gibanja. Iz njega je sano razvidno, kako hitro se izčrpajo različne formacije in kako je za predstavo koreografske razvrstitve pri poslušalcu nujno potrebna stalna ponovitev značilnih (pomembnih, osred-njih) gibanj. Poleg tega mora biti sistem stereofone raz-vrstitve »oprijemljiv« tudi glede na snov in terno igre. Ta-ko nastan, se izoblikuje metaforična korografija z ze-lo omejenirni možnostmi. 8 Toda zakaj ne bi popolnoma opustili sceno, lik in ve-zani govor kot samoizrekanje? Je igra torej vedno le igra z vlogami irv dejanji? Ali ne obstajajo tudi druga.čne strategije in taktike, poteze in kombinacije? Igra ima pravila. Pravila literature, ki so bila zavezujoča v prej-šnjem stoletju, danes več ne veljajo. Sodobniku se zdijo kot zgoščeno razizmevanje sveta, ki je medtem izgubil svojo celovito podobo. Uporablja jih le kot oblikovne klišeje, da bi z njimi po drugih pravilih igral drugačno igro. Ali je na primer besedna igra manj vredna igra. oPls, kritika in možnost stereof onije v zvočni (radijski) iGRi (nadaljevanje z 9. strani) primerna kvečjemu za presenetljive, neresne formulacije? Vedno bolj se zdi, da se literatura ne ravna več po nekem pred — razumevanju sveta, da ne išče njemu ustrezno besedo in misel, ampak da svobodno in igrivo (igrajoče), manipulira s svojim materialom: z jezikom. Torej igrajo v besedi tudi pomeni, ki se menjajo z zvezo, v kateri vstopa beseda? Vedno bolj se zdi, da literatura »igrivo« — z igrivimi metodami — pristopa k rastoči neprozornosti sveta. Ali se glas ne more igrati (preigravati, izigravati) z glasom/zvokom in besedo, da bi tako preizkusil svoje izrazne zmožnosti? Vedno bolj se zdi, da je literatura od-krila svoje možnosti onstran jezikovnih gest, pogovornih mehanizmov, zvočnega jezika. Sklepi: Stereofonija onemogoči stalne igralne oblike zvočne igre. Nove igralne oblike so mišljene in upoštevane tako v stereofoni kot v monofoni zvočni igri. V dramaturgiji ni nobene načelne razlike med stereofonimi in monofo-nimi zvočnimi igrami. Dramaturgija notranjega odra, fan-tazije, imaginacije in iluzije pomeni samo prilagoditev dramaturgije »tujega izvora« na pogoje, ki so veznani iz-ključno na akustični medij zvočne igre. Dramaturgija li-terarne zvočne igre mora premisliti, kako naj »igrivo« pre-dela in obdela akustični material. Zato s pomočjo akusti-ke upošteva tudi informacijo, vendar ne kot namen — smober igre, ampak kot njen material. Stereofona zvočna igra ima s tega stališča nasproti monofoni zvočni igri ie kvantitatavno prednost, saj igri daje prostorski poudarek. Zvočna igra se v stereofoniji izogne nevarnosti naturali-ziranja, ker radio v zvočni igri kot govorni igri opusti svojo vlogo posrednika informacij, zato ker v govorni igri informacija izhaja iz jezika in funkcija jezika ni »pri-kazovanje« informacije. 10 Dramaturgovo delo z avtorjem bo istočasno enostav-nejše in težavnejše. Dramaturg ne bo več »vskakoval« v zgodbo, spreminjal njene like, samovoljno preusmerjal dejanje. Avtor mora zato vnaprej pripraviti potreben material, ga sestaviti v primemo obliko, ki je potrebna za predlagano temo. Pogovor roed dramaturgom in avtor-jem teče o temeljnih in izraznih variantah preizkušene metode, ne pa o različni subjektivni interpretaciji zgod-be. Ni več važno, če gospod X v resnici govori tako kot v rokopisu, če se posamezni stavek vključuje v poetični nivo celote itd. Obratno pa se lahko vprašamo, ali neka stilna figura v izbranem organizacijskem načrtu stoji na pravem mestu ali če ne bi moral glas x po svoji funkciji v celoti prevzeti odlomka, ki ga v rokopisu izgovarja glas y. ¦ Rokopis je na ta način prekonstruiran tekst, ki naj bo razumljen kot avtorjeva ponudba realizaciji njene vse-binske sheme. Napisani tekst je za producente (realiza-torje slušne igre) prav takšen material, kot je bil jezik za avtorja, seveda s to temeljno razliko, da producente vo-dijo smotri, ki so imanentni samemu tekstu. Začetek in konec igre se določata s pomočjo njene strukture in v danem primeru iz razmerja strukture do izven-literarne teme. Poleg tega lahko tekstovna struktura že upošteva možnosti stereofone produkcije, in tako koreografsko ob-likovanje časovnih in prostorskih potekov vodi (usmerja) k ritmično-muzikalično poudarjenim strukturam (koreo-grafija je tukaj mišljerva konkretno, nič več metaforično). Tekst lahko upošteva različne plasti jezika, govorjenja in glasovnih efektov, naraščanje posameznih glasov in sploh polifone zvočne dogodke, ki so kontrapunkcijskega ali permutacijskega značaja. Stereofonija je smotrna povsod tam, kjer je treba raz-členiti kompleksni aranžma, ga narediti prozornejšega. V kakšnih oblikah se to lahko zgodi, tega ne more pre-usvojiti teorija, ampak mora izkazati in dokazati šele eksperimentalna praksa od primera do primera. 11 Gesla: Elektroakustični instrumentarij ne smemo uporabiti za zgodbe in običajne oblike igre. To, da se omejimo le na akustičnost, še ne smemo »zlorabiti« za beg v imagina-tivno poezijo. Toliko bolj moramo elektroakustični in-strumentarij vzeti in sprejeti kot to, kar je — in ne kot to, kar naj bi bil — v smislu stereofonskih in akustič-nih učinkov. V literarni zvočni igri jezik ne smemo podrejati de-janju, ohraniti ga moramo kot jezik, ki »deluje«. Temu ustrezno zvočna igra ne more imeti vsebino in obliko na-vadne, običajne slušne igre, pustiti raoramo, da se oblike »igrajo« in se šele tako izoblikuje vsebina. 12 Na primer: NOGOMET Ludwiga Hariga Ta tekst je bil prvi poskus stereo igre. Tekst ne opi-suje nogometa, ampak je sestavljen iz nogometnega jezi-'ka. Pri tem upošteva predvsern tri stdlne metode: permu-tacijo, selekcijo in anakolut. Permutacija: predstavljanje danih elementov po aritmetičnih vrstah, ustvarja jezikovno analogijo h kombinacijam nogometnih gibanj. Selekcija: »na novo« razvršča (ureja) besednjak nogometa po dru-gih semantičnih nivojih in v tem primeru grupira besede iz območja vojaškega, sakralnega jezika in jezika lova, da bi tako razkrila preplet (sopripadnost) različnih jezi-kov v načinu doživljanja nogometa z drugimi življenjski-mi področji. V anakolutu se začete stavčne korastrukcije ne končajo tako, kot pričakujemo, ampak jih prekinjamo in začnemo z novimi, ki so drugače grajene in ostanejo prav tako kot prejšnije nedokončane, in tako dalje. Tako se ustvarja fluktuirajoči, nenehno razvijajoči se nemir predstav in misli. Ta tretja metoda uporabi (vskoči v) tekst na mestih, ki so le indirektno v zvezi z nogome-tom in imajo lastno zakonitost, snov in temo. Pri tem gre predvsem za svobodno razlago dejanskega dogcnlka. Proizvodnja zvočnih igre je pokazala, da v stereofoniji govorno igro moti zakonitost zgodbe. Kljub novi jezikov-ni abstrakciji dopuščajo namreč, da poslušalec pogreša optična dopolnila svojega doživljanja zvočne igre. Nasprot-no pa teksti, ki stereo prostor obravnavajo čisto ritmično-muzikalično, kažejo na skoraj neizrabljene možnosti go-vorne igre v stereofoniji. Njena prostornost in akustič-nost razširja permutacijški vzorec, tako postaneta bolj pregledni selekcija besed in njena interepretacija. 13 Stereofonija ne učinkuje z intimnostjo, ampak z distan-ciranjem. 2e sam potek zaznavanja/doživljanja podpira v stereofoniji t. im. »intelektualno« poslušanje. Stereo zvočna igra je manj primerna za običajno zgodbo, za »pripovedovadnost«, mnogo bolj pa za poslušalčevo kon-frontacijo z različnimi akustičnimi efekti, z akustičnimi poteki zvočnega dogodka. Ne ravna se po čustvu, ampak preje po intelektu, po kritičnem daru za (miselno) »opa-zovanje«. Njena vrednost ni v omamnem razvedrilu in zabavi, ampak v nap&ru, ki je povezan z občutkom zado-voljstva in uživanja. Prevedla: Sonja & Andrej M. Jean — Joseph Goux MARX IN VPI-SOVANNJE DELA II ABSTRAKCIJA DELA Posledice denarne iluzije niso značilne samo po tem, da ločujejo denar cxi vrednosti ui vrednost od blaga; to trojno stopnjevanje nahaja svojo funkcijo in svoje funk-cioniranje v bistvenem prikrivanju, katero omogoča: — v konkretni produkciji. Toda kako je s tem v jeziku. »Proizvajalno sredstva znaka, piše Saussure, je popolnoma indiferentno, ker ne zanima sistema. . . Naj pišem bele ali črne črke, vdrte ali reliefne, s peresom ali z dletom, je to brez pomena za nji-hovo značenje [signification]«8. Ta točka je bistvena. Sistem smisla je indiferenten do produkcije znaka. Delovna sled kot produktivna raba kot taka ni udeležena pri sferi smisla. Taisti proces brisanja sledi po vrednosti ima me-sto tudi v produkciji — cirkulaciji blag. Marx značilno piše: »V svoji vrednostni podobi vrže blago s sebe vsako sled (Spur) svoje prirodno vzrasle uporabne vrednosti in posebnega koristnega dela, ki se mu ima zahvaliti za svoj nastanek«.9 Toda ni prikrito samo praduktivno delo, ki ga izbriše v besedi (denarju) kristaliziran smisel (vred-nost), ampak tudi produkcijski odnosi. »Ker blago pri svoji pretvorbi v denar izgine, piše Marx, se denarju ne vidi, kako je prišel v roke svojega posetnika ali kaj je vanj spremenjeno. Ne smrdi, naj bo kakršnegakoli izvora«.10 Smi-sel, kakor tudi denar, nima vonja. Nemogoče mu je sle-diti dosledno in slediti njegovo sled. Delo (pisave) in na-čini menjalnega procesa izginevajo v prosojnosti smisla. »Gibanje, ki je služilo kot posrednik, izgine v lastnem re-zultatu, ne da bi pustilo sled«.11 To brisanje sledi je isto-časno brisanje razlik, ker so v tem procesu« »različni pro-izvodi dela dejansko med seboj izenačeni«.12 Vrednost se pojavlja samo kot egalizacija, nivelizacija, homogenizacija, glajenje (in v vseh pomenih te beoede, kot oderuštvo.) »Ka-pitalizem, zapiše Marx, je nivelator svoje narave«." Ta nivelizacija pa deluje prav na nivoju dela samega, pri koreninah produkcije. Vrednost dejansko ni izraz konkretnega dela (katerega prikriva), ampak izraz ab-straktnega dela; redukcija vseh blag na kvantiteto abstrak-tnega dela. To je princip splošne menjave blag. Isto sliko najdemo, to se nam zdi bistveno, v sferi govorice. Kakor abstrasktno delo dejansko posfavlja občo mero različnih blag, naj bodo njihove substance in lastnosti kakršnekoli, in kakor je »določevanje kvalitete vrednosti po trajanju dela skrivnost skrita, pod očitnim gibanjem vrednosti blag«14, je to, kar je Derrida v odločilnih delih imenoval arhi-sled ali arh't isava, vzpostavljajoč shemo, ki združuje formo z vsako grafično ali drugačno substanco tisto, kar omogoča nek pomenski sistem, iiidiferenite do substance izraza — in kar ostane kot invariantno pri vsaki substi-tuoiji med različnimi tipi znakov. Ali še drugače formu-lirano: tako kot kvantiteta abstraktnega dela utemeljuje možnost vrednosti in uravnava substitucije med blagi ne glede na telo menjalnih blag, tako je določsn princip pred-hodne (upravičeno predhodne) sistematičnosti pogoj sploš-ne prevedljivosti znakov (menjav, nadomestitev), ki ute-meljuje (skozi poljubnost njihovih empiričnih manifesta-cij) možnost določenega smisla. Slika je identična. Dolo-čena oblika, ki »vtiskuje proizvodom dela značaj blaga«, mora »biti motrena kot obstoječa pred vsako cirkulacijo blag«ls — ravno tako se arhi-sled vrača, v svoji ireduk- 10 tibilni izvornosti, k možnosti določenega totainega sistema odprtega vsem možnim investicijam smisla.16 Toda hon logija bo popolna na vseh ravneh, kajti kot se beseda l grafija) vzpostavlja na brisanju te arhi-pisave (»začenjajoc pri prikritem gibanju sledi«17), tako lahko postavimo, d; je abstraktono delo arhi-pisava (abstraktna sled), ki ute meljuje vrednost blaga, in ki briše monetarno pisavo. Tako se izkaže kompliciteta med logocentrizmom in denarnim ter blagovnim fetišizmorn. Na splošno: tako kol »cirkulacija podre meje, ki jih čas, prostor, individui določajo menjavi proizvodov«18 in tako omogoči hipo ziranje vrednosti, tako hipostazirami smisel (logos) ne :„, zultira samo iz prikrivanja produktivne vrednosti znakovl ampak tudi iz dajanja v oklepaje produkcijskih odnosovf znakov. Ce »razcep delovnega produkta v koristno stvar in v vrednostno stvar nastopi šcle t:edaj, ko postane menja-va že zadosti obsežna in važna, pride v poštev vrednostni značaj stvari že pri njihovi produkciji sami«1' in »ko ga je menjava prinesla tja, pri vseh produkcijskih odnosih«, rav^ no tako se pojavi logocentrizem, ko je uporabna vrednost znakov prikrita z izključnim upoštovanjem njihove menjal ne vrednosti. Logocentrizem je linjgivstično ime za univer zalni in dominantni princip kupljivosti, ki je utemeljen m abstraktnem delu. PRODUKCIJSKI OVINEK Ekonomski proizvod smo motrili doslej le, kolikor j< zahteval določeno abstraktno delo; delo, katerega mate matična kvantiteta, izi-ažena v eraot.j časa, je priskrbela »regulativni zakon«20 principa menjjave blag. Ta regulativn zakon, ki smo ?a označili, irrui na blagovnem področju isto vlogo kot transcedentalna sinteza arhi-pisave, imeno vana po temi samovoljnosti znaka. Toda delovni čas kot arhi-pisava (če jo najprej štejemo za »dano strukturo«) (regulativni princip splošne prevecdljivosti) ne da interve nirati konkretnemu delu, »kateregja uporabna vrednost ie reprezentirana v uporabni vrednossti njegovega proizvt in ki del iz tega proizvoda nekco uporabno vrednost Zabeležili smo, kako eliminira Sauissure proizvajalna sredi stva (in torej produktivno delo s;amo) iz sistema jezikaj Toda, če mora biti, delo uposteva.no ne samo s svojega abstraktnega vidika (v kvantiteti delovnega časa), temva tudi s svojega konkretnega vidika, mora biti podobno »ir tivacija sledi ftrace] sedaj razurnljena kot operacija ne kot stanje, kot aktivno gibanje, de-motivacija, in kot dana struktura.«22 In tu intervenira pojem razh. »Razloka, ekonomski pojem, ki ozmačuje produkcijo ra čenega, v dvojnem pomenu te besede.«11 Kaj je s tem gibanjem za politično ekonomijo? Prod kot uporabna vrednost, piše Marx, ima lahko »neposi no« uporabnost ali pa je kosumiran po »zavitih potih, je produkcijsko sredstvo.«24 Dejansiko »troši delo produ za to, da ustvarja produkte, ali uporablja kot produkcij sredstva za nove produkte.«- Iz tiega sledi: »če motri ves proces z vidika njegovega rezultata, produkta, se o: .. delovno sredstvo in predmet dela, pojavljata kot produkcij. s(ki sredstvi in delo samo kot prodmkti-.oio delo.«-6 Delovno sredstvo in predmet dela sta torej v celoti zajeta v ovinei [detour] in delo samo je utermeljeno na nekakšnen ovinku. Predstavlja obrnjeno [dettourne] uporabo in n dukcijska sredsta so sama na seb:i instrumetni produh skega ovinka. Tu spozmmo torej dva korelativna kancepla, razlokol in rezervo. Razloka, produkcija razločenega. Rezerva »al-—¦ mulacija, kapitalizacija, zavarovanje v pooblaščenih ali : likovanih odločitvah.«27 Delo razločuje; razločuje »kor macijo produktov kot sredstev užitka«18, da bi jih »k sumiralo kot funkcionalna sredstva dela.« Torej razlika r: principom ugodja in principom sfrvvarnosti, ki je »moži: ovinka, razloke v življenju.«29 Komkretno delo je sled, zerva, razloka. Vsako delo je ovimek; vsak užitek je t njica. Tisto, kar je v razloki ko)sumacije ohranjeno. izlito v delo. »Toda ni najprej priisotnega življenja, k: se potem ščitilo, odlagalo, ohranjalo v razloki.«'0 Razlok; pogoj preživetja. Gibanje razloke ni odlaganje (že tu) n nega ugodja, temveč izognitev s pomočjo proizvodne jače gotovi smrti. Je deviacija, ki skontira dologon užitek brez katerega ne bi bi] nobein užitek v tem trenu (brez odloga) mogoč. Nasiprotje nned ovinkom (trpljt1 in produkcije) in bližnjico (užitka) torej ne bo niti te spolnosti niti tema dela, marveč temelj njune instavra in njune ločitve. Naj. še naznačimo, da je s proizvodnjo proizvaja' sredstev ovinek dela dolgoročno z:manjšan S tem, da delo (s konstrukcijo orodij) odvraiča od svojega neposr ._, nega cilja,> se veča produktivnost dela. Naj je to strojm orodje ali stroj za pisanje [mate vprašati, kaj so v podjetju delale množi&ie organizacije ter ne nazadnje delaivski svet kot najviSji in najširši druž-boni organ kolelotiva » • % Za nagtrado, ker v najbolj-šem primeru niso bili «p0-sobnd voditi podjebje, se bo-do bwši voditoi usliuabenci Tonoise vrnilii v »svojo« tovar-no in poprijeli (morda> za delo, ea katero so sposobni. Kaj podobnega se menda lah-ko zgpdi samo pri nas. nE IMENUJ PO NAMERNEm PO NEMARNEM BOŽJEGA, CANKARJEVEGA IN KAR-DELJEVEGA IMENA »Najbrž bi bil, sem rekel, v zadregi celo ljubi BOG sam, če bi ga pobarali, zakaj je ustvaril svet« (Matej Bot — Gledališki list MGL 69/70 št. 4) »Te in taike .principialnosti' jim nihče ne more in ne mara, tudl ne želi, spodbijati: BOG z njo, bi dejal CANKAR.« CVasja Predan — RTV Delo, 1. II. do 7. II.) »Prehudioili so hudiča, lcot bi rekel I. CANKAR, oziroma, BOGU bodi potoženo, kot je rekel E. KARDELJ, saj go-jitev starih domačih navad v teh zbeganih časih ni lahko opravilo.« (Miloš Mikeln — Sodobnost, letnik XVIII št. 1) vESNA MARINČIČ IN INTELEKTUALKe Vprašljivost in smiselnost eseja o ženskah v Godar-dovih filmih se na začetku pojavlja z racionalnim dvo-mom: ali si smemo njegove fUme razlagati s pomočjo njegovega intimnega življenja. Vendar pa ta ne moti osrednjega sklepa: Ne, intelektualke Godardove junakinje niso. tAM-IN-PREJŠNJI MENARt (v sbilu straniščne poezije) Anti pesnik to je Menart če mu pesem da klistir in Sodobnost je Pavliha (malo trd) klozet papir. oDPOVEDUJEM LIST TRIBUNo Moj naslov Zlata ErbežJiik, Dolenjska 45, Ljubljana. Vaš časopis, namenjen študenitom, izobražencem, bi se lahko izognil nedostojnim izrazom in člankom, predvsem seksualna posvetovalnica. Kaj smo res že tako daieč, kljub velikim dosežkom človeškega uma, znanosti, kul-ture? Menda vendar ne bo to vzgled mladini?! Lahko bi več pozomosti posvečali aktualnim vprašanjem višjih smotrov, kot so medicina, astronomija, filozofija, umet-nost, tehnika itd. itd., ki pomenijo neprimerno mnogo več cxi te tako razširjene propagande vsakega vogala. Lahko bi objavljali kvalitetnejšo poezijo. 31. I. 1970. DKAGA TOVARIŠICA ZLATA! RAZVESELIL SEM SE VAŠE PRIPOMBE O POE-ZIJI. SAJ JE OČIGLEDNO DA VESTE, ZAKAJ OBJAV-LJENA POEZIJA DOVOLJ KVALITETNA NI. BI MI LAHKO SPOZNANJE RAZKRILI PO TELEFONU 21-280 VSAK DAN OD 12. do 13. URE, ČE ŽE V UREDNISTVO SAMl PRITI NE MORETE? Milan Dekleva, urednik za poezijo nUSA BERE SRECo .če je 2x2 enako 4, potem je Ivam Cankar napdsal dramo Lepa Vida. če je 2x2 enako 5, potem je Ivan Cankar napisal dramo Lepa Vida. če je 2x2 enako 5, potem ni Ivan Cankar napdsal dramo Lepa Vida. kRST PRI SOTESKi (opominjanje zadnjim Problemom) Kot nam je izvedeti bilo dano,, bo 16. februarja 1970 Herr Direktor Taras Kermauner žSoteskagasse (bei Pro-blemi) v Deschmanstrasse preimteaiovati izvolil. Potlej bo pa s Hoch! klici v Idrijo (Deschmans Geburtsort) spremljen — kot v svojih junaških dneh velociped porivajoč. Ker je Rehabilitatian Dežmana Bedingung si-qua non — upamo, da sd od nobemega gendarma avin. ne bo pu&til. Kritiško zamerjanje obljubljamio objaviti v naslednji številki Tribuine. Osamljeni Samojjed alias Samoslovcn RAZPIs prvenstva fakultete v veleslalt»inu za leto 1970 ORGANIZATOR: Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo Slovem KRAJ: Krvavec DATUM: 28. februarja 1970 Datum: 28. februarja 1970 KATEGORIJA: a) Študentd — redni in izrednd — samo posamezno b) študeotke redne in izredme — samo posamezno j PRIJAVE: zbira jih športni referent vaše fakultete ŠTARTNINA: štartnina znaša 5.— din, plačate jio ob prijavi. Prijava | brez plačane štartnine je neveljavma, oziroma bo raz- | veljavljena, če se to ugotovi naknadmo. PREVOZ: Odhod na Krvavec bo s posebnim atvtobusom z odhodoi iz Studentskega nasellja ob 7.30 an s Trga revoluci ob 8. uri. Prevoz do vrha Krvavca un nazaj je brezplače za vse, ki so plačali štartnino. Izletmiki, ki ne tekmuje; plačajo norraalno ceno, ki velja za študentske izlete. NAGRAPE: Trije prvoplasirani v vsaki kategoiriji prejmejo plaket SPLOŠNE DOLOCBE: Vozi se samo en tek. Točen čas štarta bo javljen na avto-busu, predvidoma bo ob 12. uri. štartne številke bodo razdeljene na avtobusu. Vrstni red. štarinih Številk- gre po vrstnem redu prijav. Ura odhodfa, kraj in čas razgla-sitve bo objavljena ha oglasni deskci na cilju. Organizator si pridržuje pravico, dai zaradi \isje sile afr tehtnih razlogov spremeni kraj alii datum tekmovanja. RAZPORED FAKULTETNIH PRVENSTEV V VELESLA-I LOMU SOBOTA, 21. februarja Visoka šola za sociologijo, novinairstvo in politologijoj Fakulteta za naravoslovje in t-ehnologjijo Pakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo SOBOTA, 28. februarja Elektro fakulteta Biotehniška fakulteta Ekonomska fakulteta SOBOTA, 7. marca Pravna fafculteta Strojna fakulteta Pilozofska fakulteta Študentski list TRIBUNIA urejajo: I Milan Dekleva, Stanko Hočevar, Jože Konc, Andrej Me«l ved, Jaro Novak, Srečo Oragan (likovni urednik) MarkJ Slodnjak, Slavko Splihal, Tone Stojlko (urednik fotogrj fije), Sašo Šrot (odgovorni urednik)i, Marko švabič, Dul šan Tršar (tehnični urednik), Peter Kiuhar (lektor). ^ TRIBUNA — Izdaja IO SŠ Ijubljanslkih visokošolskih za-l vodov — Uredništvo in uprava Trg revolucije 1/11 —J Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna narorf nina za študente je 15 din, za ostale 20 din — Cena po-sameznega izvoda 1 din — Rokopisov in fotografij nel vračamo — Tiska CGP »Delo« Ljubljana, Tomšičeva lA telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini. 1