<?-

Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 S. Crawford Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Jt
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
leto year vi.
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
rr-

Entered is second-class matter January 28,1910, at the post office .t Cbkiio 111., under the Act of Congress of March 3,1879.
V združenju Je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla dvanajst tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

Chicago, 111., 19. decembra (December) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 51.
Iz glavnega urada.
Bratje tajniki, sestre tajnice, člani in članice S. N. P. J. pozor!
Na seji gl. odbora dne 16. decembra se je sklenilo, da se bodo imena novo izvoljenih, odbornikov priobčila radi pomanjkanja prostora v društvenem imeniku, ki izide v mesecu januarju. Radi množečih se dopisov in razprav o združenju jednot primanjkuje prostora v listu. Imena novoizvoljenih društvenih odbornikov naj se pošljejo pravočasno gl. tajniku br. Verderbarju, da bo lahko sestavil društveni imenik in lahko pričel po novem letu poslova* ti z novimi odborniki. Imena no* voizvoljenih odbornikov, ki so bila naznanjena uredništvu, b'omo izročili br. glavnemu tajniku.
Vse, ki bodo dobili čeke za bolniško podporo, posmrtnino, pogrebne stroške itd., ki so bili nakazani še v tem letu, se prosi, da naj jih menjajo takoj, da bo olajšano delo pri pregledovanju knjig.	_____
IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA!
Glede pritožbe Josepha Smigel-skega, bivšega člana društva “Novi Dom”, štev. 28 v Greenlandu, Mich., je glavni porotni odbor soglasno potrdil sklep društva, ki ga je izključilo iz društva in jed-uote kot stavkokaza.
Njegovo prošnjo, da bi se ga sprejelo med pasivne člane, je gl. porotni odbor soglasno zavirgel.
Ant. Hrast, predsednik.
M. Železnikar, I. porotnik.
John Šare. II. porotnik.
Šfrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Hujše kakor v Rusiji.
Prepotoval sem Rusijo in druge dežele, v katerih je še tema, vendar pa nisem nikdar naletel na tako brutalnost in sužnost, kot je v praksi v državi Michigan, v deželi svobode.”
Tako se je izrazil Joe Chultz, ki je okusil dobrote profesijonalnih pretepačev v službi baronov bakra v gornjem Michiganu.
Chults je bil poslan v družbi 52 drugih delavcev v Painesdale,' Mich. dne 6. decembra iz tovarne za stavkokaze na 412 Sherman u-bci. Obljubili so mu $2.50 dnevne mezde in povedali mu niso, da je stavka v Michiganu.
Ko- so dospeli v Painesdale, so doživeli prvo razočaranje. Povedali so jim, da bodo plačali $20 mesečno za hrano in stanovanje. Potem je bil vsakdo prisiljen, da je v kompanijski prodajalni kupil potrebščine. Chultzu so zaraču-nili $8.30.	^
Dobivali so slabo hrano. Potem so jih poslali v rudnik, kjer so jih silili, da morajo delati za dva štrajkarja. Nekaj dni kasneje, ko je Chultz prišel v Painesdale, so bili vbiti trije možje.
Usoda teh treh mož je o strašila stavkokaze.
“Mislim, da je boljše, da zapustimo ta kraj, preden bomo vbiti,” je rekel Chultz. “Življenje je prekrasno, da bi ga človek» vrgel od sebe za $2.50.
Schmidt, oborožen stražnik, je slišal te besede.
“Ali mislite, da so štrajkarjem prišli ti fantje v pest?” se je za-krohotal stražar. “Ali ne veste, da moramo nekaj storiti, da obdržimo službe. Ne imeli bi jih niti teden dni, ako bi ne bilo rabuk. Ako bi lastniki rudnikov mislili, da so štrajkarji mirni, potem bi nas pognali vsaki čas od tukaj. Ne, gospod, mi moramo gledati na to, da mislijo, da je pekel tukaj.”
V Pennsylvaniji je Chultz ne-
jo. Neki stražar ga je slišal in za-* grozili so mu, da naj molči.
“Ko so imeli pokopati tri može, so nam rekli, da bomo morali udeležiti se sprevoda,” je rekel Chultz. “Rekel sem, da se ne udeležim sprevoda. Neki stražar je prišel k meni in mi rekel, da me bo vsekal preko glave. Odtrgali so nam pol dneva za sprevod.
Skušal sem pobegniti. Sit sem bil sirovosti in umazanega kopanja. Šel sem na postajo in srečal dva unijska delavca. Povedal sem njima, da sem se naveličal stavko-kaštva. Rekla sta mi, da mi bodo pomagali, da postanem svoboden Ko smo govorili, je nakrat prišel en pomožni birič v večji družbi stražarjev. S samokresi so prepodili unijska delavca. Potem se je pa pomožni birič obrnil proti/ meni: — Kaj pa tukaj delaš ? Ali neveš, da ne smeš govoriti s temi fanti?”
Chultzu je teh par dni odprlo oči, da je spoznal, kakšna je svoboda v deželi svobode in rekel je:
“To je svobodna dežela in u-pam, da smem govoriti, s komus hočem. Potem je pa pomožni birič name nameril samokres z besedami : — Čenče, eden od tistih, daj mi “svobodo ali smrt”. Kaj ima v njegovih žepih? - Potem so preiskali moje žepe, in ko so bili zadovoljni, so me s samokresom pri* silili, da sem se vrnil v rudnik. Pričel sem pripovedovati drugim stavkokazem, da opravljamo u-mazano delo.
Neki stražar, velik Poljak, mi je rekel, da rudarji ne bodo iz-vojevali zmage, ker je neznajo. Kadar pridobe le pičico, prenehajo z bojem in,puste vse na ndrn Odgovoril sem mu, da so rudarji močni. Le poglej, kaj so storili v West Virginiji. Vzdržali so dve leti. ”
“Ah”, je rekel stražar. “West Virginia je nekaj druzega. Imelii so priliko zmagati v Michiganu Zakaj so lastniki rudnikov dobili vse?”
“Rudai’ji so močni,” sem ponovil odločno^ “Močnejši so kot milica.
“Pogledal me je sumljivo in se odstranil. Takih pogovorov ne ljubijo v rudniku. Po končanem delu so vprašali zame, moje ime in zgodovino. Ob osmih zvečer, ko sem imel nastopiti “šiht”, so me zopet poklicali in rekli, da me bo do premestili v drug rudnik. Rekli so mi tudi, da naj prinesem vse, kar sem kupil, ko sem pričel delati.
Izvršil sem, kar so mi ukazali. Ob devetih zvečer so bili pripravljeni. Dva stražarja sta me vzela v svojo sredo. Vprašal sem ju, kam gremo. Rekli so mi, da naj se ne brigam zato, marveč da naj njima sledim. Vodila sta me skozi najbolj gosto šumo. Bal sem se, ker sem vedel, kaj sem govoril. Mislil sem si, mogoče me ustrelita in potem bodo osumili štraj-karje. Končno smo prišli do neke postaje in porinila sta me ns vlak. Vprašal sem za denar in rekle sta, da naj grem v p — 1.
To niso bili edini doživljaji, k: sem jih doživel. Neki dan sem čul dva stražarja, ko sta se bahala, kako sta s količi udrihala po glavah štrajkarjev. Štrajkarjem ni dovoljeno zapustiti dom pred šesto uro zjutraj in po sedmih zvečer.
Tam je bil z menoj neki človek iz Mihvaukeeja, ki so ga tudi vrnili. Za štiri tedne je dobil $4.70. Za stanovanje in hrano je plačal $20, za prodajalno $6, za zdravnika $1.50. Potem so mu še ukradli tistih $4.70.
Prostovoljna izpoved Joe Chul-tza pove jasno, kako so ravna s stavkokazi. .
Barbarizem, ki je v praksi sedaj v gornjem Michiganu, potrdijo tudi doživljaji Ben Goggina, i-
no pretepli in aretirali. Razbili so mu glavo in zlomili roko.
Goggin se je izrazil doslovno: “Bil sem že v marsikaterem štraj-ku v Ameriki. Ali take brutalnosti še nisem doživel kakor tukaj Ubojstvo se prakticira v calumet-skem okraju. Može, žene in deco-pretepajo stražarji. Videl sem ljudi ustreljene v hrbet.”
Ali je gornji Michigan v Rusiji ali na Turškem?
vršil tatvino iz patriotičnih motivov. Slika je neprecenljive vrednosti. Leonardo da Vinci, kateremu je Lisa del Gioconda služila za model, je delal štiri leta na sliki. Nekateri trdijo, da je nekoč britska vlada ponudila pet miljo-nov dolarjev za sliko, katero je da Vinci podaril francoskemu kralju Franu I.
Inozemstvo.
— Mehiko. Beguni iz Chihua-hue, Amerikanci, Nemci in Španci, ki so pribežali v El Paso, trdijo, da se general Villa obnaša kakor diktator in da ni pristopen nasvetom poslanikom tujih Vdržav. Konfisciral je baje premoženje v vrednosti poldrugega miljona dolarjev. Naložil je vojno kontribu-cijo duhovnikom, redovnikom in nunam. Ko so nekateri protestirali proti njegovemu početju, je pa general Villa mirno odgovoril: “To je sedaj po zakonu lastnina siromašnega ljudstva.” Vsled te izjave, ga sedaj vsi bogatini, ki so preje drli ljudstvo na meh, imenujejo bandita.
Špancem je zagrozil, da jih bo dal usmrtiti, ako v treh dneh ne zapuste mesta. Na protest angleškega konzula, je podaljšal obrok na deset dni.
V	Washingtonu so dobili baje poročilo, da je posadka v Tampicu odbila naskok vstašev po štiridnevni bitki. Posadko so podpirale mehikanske topničarke, ki so zasidrane v luki. Vladni generali strašno pretiravajo izgube o vstaših.
V	glavnem mestu Mehike kroži vest, da je Huerta dobil deset miljonov dolarjev posojila od angleških kapitalistov.
V	Ojinagi dovolijo le Ameri-kancem s potnim listom križati mejo, ker se od vseh strani približujejo vstaši, da napadejo generala Mercada, ki ima še kakšnih 4000 zveznih vojakov.
kaj slišal zvoniti o unijah. Začel talijanskega' organizatorja, kate-je priporočati stavkokazem uni- rega so stražarji večkrat brutal-
—	Avstrija. V avstrijski državni zbornici so vprizorili maloru-ski poslanici pravo mačjo godbo, ki je trajala nad eno uro in je bil predsednik prisiljen zaključiti sejo. Malorusi so nezadovoljni z vlado, ker zavzema pasivno stališče v volilni reformi. Maloruski poslanici so stavili predlog, da se naj v znamenje protesta zaključi sejo. Temu je ugovarjal ministrski predsednik grof Stiirghk. Nato so pričeli maloruski poslanci žvižgati, trobiti in tuliti na avtomobilske rogove.
Porotno sodišče v Inomostu je obsodilo Beyerla, graditelja forte Polgareith ob italijanski meji na dve leti in pol ječe. Obtožen je bil, da je ponarejal plačilne listine in izvršil še druga sleparstva. Pri obravnavi je bila javnost izključena. Splošno pa kroži vest, da so bile v afero zamotane "tudi visokostoječe osebe.
—	Turčija. Princ Said Halim, veliki vezir, je podal svojo ostavko, ker je prišel s svojimi ministrskimi tovariši v navskrižje zavoljo obrambnega programa. Said Halim je postal lani v juniju veliki vezir, obenem je pa obdržal tudi portfelj ministra zunanjih del.
Ameriške vesti.
— Iz Newcastla, Colo. poročajo, da se je v rudniku “Vulcan”, ki je last “Rock Mountain Fuel” družbe, pripetila eksplozija, kije zahtevala 38 žrtev. Izvzemši 6 ali 8 ponesrečenih rudarjev so vsi Amerikanci.
Razstrelbo je povzročil premogov prah. Učinek eksplozije je bil strašen. Zazibal se je hrib kakor ob potresnem sunku, iz uhodnika sta pa ogenj in dim vdarila proti nebu.
— V Philadelphiji, Pa. grozi splošna stavka, ker so podjetniki v krojaški obrti odklonili razsodišče, ki naj bi poravnalo spor med njimi, krojači in šiviljami. V Philadelphiji je 150,000 strokovno organiziranih delavcev. Ako pride do splošne stavke, bo vstavljena skoraj vsa proizvodnja v mestu.
—	Zbornica v Washingtonu je
izrekla sožalje vdovi podpolkovnika Gaillarda, ki je vodil inženirska dela v zaseki Culebra. Priznala je tudi enoletno plačo njegovi vdovi.
—	V Cincinnatiju, O. so prijeli
Franka Selierja, tatu, ki je oplo-nil 27 cerkev v Cincinnatiju. Pobiral je denar iz pušic in si na ta način prisvojil $500.
— Anglija. V Londonu je ameriška sufražetka Z. Emersonova iz Jacksona, Mich., povzročila spopad s policijo, ko so se sešle bojevite sufražetke na zborovanju.
Sufražetke so zborovale, da bi protestirale proti odredbi, ki jim je prepovedovala zborovati na nekem določenem mestu. Policija se je pojavila na licu mesta v močnem številu. Prišlo je kakih sto policajev, da s silo razženejo sufražetke. Seveda so se sufražetke proti policajskemu nasilju postavile v bran. Emersonova je bila med voditeljicami in policija ni postopala milostno z njo. Druge sufražetke so ji prihitele na pomoč in nastala je rabuka. Poleg Emersonove so aretirali še tri moške.
Pri Davenportu so sufražetke zapalile lesno skladišče. Preden so omejili ogenj, jo bilo škode za $400,000. Okrog pogorišča so našli letake, na katerih je bilo tiskano : Maščevanje, ker se je aretiralo Pankhurstovo.
Zažgale so tudi vilo pri Bri-stolu. Ob isti uri je neki drug oddelek sufiažetk zdrobil vse šipe na policajski postaji v Richmondu.
Sarah Egglestonova v Londonu je zapustila svojemu kužku $40,000. Narobe svet!
Glavni poštar je oklonil povišanje mezde poštnim uslužbencem. Stavka je skoraj neizogibna
—	Francija. Iz Maoa v Maroku j poročajo, da so Arabci napadli oddelek francoskih vojakov. Padlo je 22 vojakov in en lajtnant. |
V Parizu je umrl aviatik L.! Bolee, ki je napravil prve letalne1 poizkuse.
—	Španija. Francisco Rodri guez, novoizvoljeni župan v Madridu, je izjavil, da bo svojo plačo podaril dobrotvornim dru-štvom.Rodriguez je zelo premožen in bo zasedel županski stolec z dnem 1. januarja p. 1.
— Iz New Orleansa poročajo, da se je ropar vtihotapil v ekspresni voz na Southern Pacific železnici. Pobil je uslužbenca, da je obležal nezavesten na tleh, potem pa izginil z $2,000.
— Italija. Vincenzo Perugia, ki je ukradel znamenito sliko “Mona Lisa” ali “La Jaconda” leta 1911 v Parizu, je ponudil nekemu trgovcu ukradeno sliko na prodaj. Na ta način so zopet prišli do slike, Peruggia so pa utak-nili v zapor. Peruggia je bival šest let v Parizu in delal je tri leta v Louvre-u. On trdi, da je iz-
— Panama. Zadnji voz gramoza so dne 10. decembra stresli na nasip jezera Gatun. Za nasip so potrebovali 22,000,000 kubičnih jardov materijala. Dne 11. decembra je za pet minut 20,000 tisoč delavcev odložilo svoje orodje iz rok* ko so pokopali podpolkovnika Du Bosca Gaillarda, ki je vodil dela v zaseki Culebra.
— Hinavščina. Dobrosrčni župan v mestu San Francisco je odredil, da se konje, ki so izrabljeni in služili 6 do 14 let pri požarni straži penzijonira. Do sedaj je bilo v navadi, da so izrabljene konje pobili, v prihodnje se pa bodo pasli na sočnatem pašniku, dokler ne bodo poginili od starosti.
V istem mestu se nahaja John Toneti, 75 let star starček, ki 40 let pometa mestne ulice. Nihče do danes še ni predlagal, da bi se tega starega delavskega veterana poslalo v pokoj.
— Avstralija. V Sydneyu krožit vest, da je mnogo domačinov izgubilo svoje življenje v rekah lave, ki so poplavile Ambrim Island.
— V Chicagi je zastavkalo pri “Steel Products” družbi 400 delavcev, ker je družba odredila, da morajo delati deset ur dnevno, in da se jih za nadčas odškodi z navadno mezdo, mesto z mezdo in pol. Lani so delali le devet ur.
Delavci so se takoj organizirali v L W. W. in izvolili odbor šestih članov, da se pogajajo z družbo.
— Povodenj v Texasn je napravila $7,000,000 škode in zahtevala 190 človeških življenj.
— Iz Sante Barbare, Cal. poročajo, da traja že nekaj časa podmorski potres ob obali. Iz morske globočine so dvignili potresni sunki na morsko površino dele neke stare potopljene ladje in o-kostje mastadona, predpotopne živali. Med okostjem se nahaja 35 čevljev dolga hrbtenica in glava z velikanskimi zobmi. Ladijske podrtine so počivale nad sto let na dnu morja.
— Vbogi Darwin. V St. Louisu, Mo. je tekom pridige dejal L, E. Jodd, pridigar, da so Darwin, Hurley. Spencer in drugi materi-jalistični misleci zakrivili današnje moderne plese. Pobožni pridigar je dejal. “Njih nauki so povzročili, da ljudstvo časti Boga občutkov.”
— West, govemer države Oregon, je sklical državno komisijo za podporo v sili, kateri hoče predlagati, da naj se dovoli $50,000 za državne ceste, da bodo brezposelni delavci imeli delo za prihodnja dva meseca. S to vsoto namerava dati delo 500 brezposlecem in jih plačati po dva dolarja na dan.
— V Portsmouthu, N. H. je
Frederick Richardt, nekdanji mornariški kaznenec, streljal po prestani enajstmeseeni kazni v mornariški ječi na poveljnika te ječe, ko se je mimo njega peljal v avtomobilu. Richardt je zgrešil svoj cilj in zadel le iedež, na katerem je sedel Jurij E. Thorpe. Izpovedal je ,da je zvršil napad, ker so v ječi kruto ravnali z njim.
— Kitaj. Mohamedanski general Naan Liang, ki je na čelu
20,000	vstašev proti pekingski vladi, se sedaj nahaja s svojo armado na severozapadu v provin-ciji Kau-Su.
—	Japonsko. V Tokiu in Joka-hami je močan potres povzročil silno razburjenost med prebivalstvom. Hiše so se zazibale in ljudje so prestrašeni bežali na ulice. Brzojavka ne poroča, da je potres zahteval tudi človeške žrtve.
—	Nemčija. Nadutega lajtnan-ta von Forstnerja, ki je obpsoval civiliste v Zabernu in povzročil znano afero, ki je imela zle posledice za vlado, je pozvalo na dvoboj trideset dijakov.
!	— Rudarji v Pennsylvftniji so
j nabrali deset tisoč dolarjev za podporni sklad štrajkujočih krojačev in šivilj v Philadelphiji, katerih je 3000.
— V sodno dvorano, v kateri sodijo Hans Schmidta, bivšega duhovnika in morilca Ane Au-muellerjeve, se drenjajo vsaki dan bogato in razkošno oblečene “dame”. Sluge imajo polne roke dela, da odganjajo po senzacijah hlastajoče “dame” iz takozvanih boljših krogov, ki nimajo druzega dela na svetu, da uživajo, kar pridne roke pridelajo.
Nastop teh “dam” pa dokazuje jasno kot beli dan, kakšni so njih moralni nazori, ko se drenjajo, da bi slišale na lastna ušesa, kako se je izvršil brutalni umor.
—	Avstrijski konzul Lotar von Hauser v Pittsburgu je dal aretirati brata Štefana in Viljema O-berlichnerja kot justična beguna. Brata sta pred osmimi meseci u-strelila dva jelena v cesarskih gozdih. Radi tega malenkostnega prestopka sta bila obsojena na 18 mesecev ječe. Ker nista bila pri volji radi take neumnosti jesti 18 mesecev ričet, sta jo popihala v Ameriko. Tukaj so ju izsledili in avstrijski konzul je zahteval, da se ju deportira. Ali naselniškega gosposka je bila druzega mnenja in odredila je, da se ju izpusti iz ječe.
—	Izpor. Ralph Rosenheim, predsednik tovarne “Augusta” za svilnate trakove v Pattersonu,
N.	J., je naznanil, da bo tovarna zaprta, dokler se delavci ne izrečejo, da bodo delali deset ur na dan. Izjava Rosenheima dokazuje, da je zveza tovarnarjev proti deseturnemu delavniku, proti vsaki najmanjši ugodnosti za delavce.
— Iz Washingtona poročajo, da bo predsednik Wilson preje vprašal za svet polkovnika Goe-thalsa, graditelja panamskega prekopa, predno se odloči za civilno vlado v panamskem prekop-nem pasu.
—	V Aberdeenu, Miss, je pijan zamorec pognal lokomotivo. Lokomotiva je trčila ob osoben vlak. Pet oseb je opasno ranjenih.
—	Dr. Howard A. Kelly z univerze Johna Hopkinsa v Philadelphiji j& izjavil, da je radij pozitivno sredstvo proti raku.
— Iz Denverja, Colo., poročajo, da se je sešla k zborovanju “Delavska zveza” za državo Colora-do, da razpravlja o vprašanju, da se naj odpokliče governerja Am-monsa, in drugih točkah, ki se tičejo stavke rudarjev v Coloradu.
— Dunne, governer države Illinois, je pomilostil Moss Enrighta, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, češ, da je umoril Vincenta Alt-manna. Enright je bil dobro poznan med stavbinskimi delavci in je bil dlje časa organizator za po, kladalce parnih cevi. Obsojen je bil na izjavo epileptičnega fanta, ki je na smrtni postelji priznal, da je lagal v sodni dvorani. Advokat Erbstein je izjavo fanta poslal governer ju, ki je takoj pomilostil Enrighta! To pomilošče-nje je velika zmaga za organizirano delavstvo v Chicagi, ker se je dokazalo, da je bil Enright po nedolžnem obsojen v dosmrtno ječo.
1		
I	DOPISI.	» a
Winterquarters, Utah.
Bil je Thanksgiving day, dan, ki pomenja grozo in trepet za vse purane, ki kavdrajo po širnih prerijah od Atlantika do Pacifika, za vse pravoverne Yankee-je pa je to dan notranjega veselja in mastnih usten. Jaz sem »ravno premišljeval o minljivosti vsega posvetnega, posebno še o minljivosti puranove gnjati, ki se je vidno krčila na krožniku pred mano, ko gospodinja prinese s pošte kup časnikov, ter jih položi pred mene. Seveda sem se jih lotil kar z vilicami in nožem v roki in prvo kar sem zagledal, bilo je naznanilo veselice “basketov” v Willard, Wis., kteira bi se imela vršiti dotični večer in na katero sem bil speeijelno povabljen. Y hipu priplavala mi je pred oči vsa lepota willardskih farm, opojna vonjava cveteče ajde, zaspane deteljice in dišečega svežega sena, mamljiva krasota willardskih “gozdnih vil” ki so tako sladke in očarujoče, da bi se v nje zaljubili celo nesmrtni bogovi, z odprtimi očmi sem sanjal o regimentu basketov, v katerih so bili poleg najizbranejših farmerških delikates tudi živobarvni trakovi, s kakoršnimi bile so odičene tudi prsi dražestnih willardskih angeljčkov — a ko sem, vzdignil glavo, videl sem na krožniku obrani del puranove zadnje državne polovice, skozi okno pa snežene gore pelinove Utah. Tako mi je bilo pa hudo, da ni za. zgrun-tati. Sneg je padal v gostih kosmih po vrhovih gora zavijali so zmrzujoči kajuci (coyote) svoje običajne večerne melodije, kakor divizi ja tulečih dervišev doli v blagoslovljeni Arabiji, Tone je z eno roko vodil svojo gospodično Bak-so proti Winterquarters, z roka vom druge, pa si je brisal grenke solze orehovega kalibra, ker. ni mogel, na “basket-ball” v nepozabni Willard, kamor je bil tako prisrčno povabljen. Vendar čas, znan kot najboljši zdravnik,pomešan z vonjem divjega, pelina in za beljen s snežinkoma,zacelil je tudi to rano. Važno vlogo igral je v tem oziru tudi evangelij zapisan v knjigi vseh knjig, ktera se v prozi imenuje “Dobra kuharica” in kteri evangelij tamkajšne slovenske mamice že davno na. pa met znajo, ter se zvesto po njem ravnajo. Mala nebesa so vsled tega njih možičkom in “boardar-jem” zagotovljena že na tem pu-klastem svetu.
V winterquarterskem premogovem rovu, ki zadnje čase prav dobro dela., zaposljenih je nad sto naših rojakov. Podpornih društev imajo pet možkih in eno žensko; najstarejše med njimi je društvo “Sava”, štev. 32 S. N. P. J. h kateremu pripada tudi moja malenkost. Za združenje naših podpornih organizacij izražajo se črnin vseh tamkajšnjih društev, ter je upati in želeti, da se te ideje sko-ro uresničijo. — Kar se delavskih razmer tiče, sem že zgoraj omenil, da ni tako slabo in tudi delo se dobi, ali kompanija strogo pazi, da bi se ne priklatila med tamo-šnje premogarje kaka garjeva unijska ovca, oziroma koštrun. Kdor je le količkaj na sumu, da pripada uniji, mora kair najhitreje povezati svojo culo, pa “šteti tajze” proti Scofieidu. Sicer je pa to žel zdavnaj v praksi pri premo-garskih družbah v Coloradu, U-tah in N. Mexico ter je rojakom dobro znano. Posebno odkar traja Štrajk v južnem Colotradu, so tozadevne kompanijske postave zelo stroge in ni nič nenavadnega, ako je kteri obsojen kar po pre-kem sodu in po “tajzih” odposlan preko mej države winterquarters-ke. Tje prišedši rojaki naj torej čuvajo svoje srčne skrivnosti in dar jezika,! — Kampa je od mojega zadnjega obiska narastla za celo vrsto hiš in sploh so se zvršile še mnoge druge spremem-me, tako da se skoraj nisem več spoznal, ko sem prišel v kampo, dasi sem nekoč tam več let bival. Dan po mojem prihodu v Scofield, kjer sem prenočil, mahal sem jo v dve milji oddaljeni Winterquarters, samozavestno seveda, kakor se spodobi za gentlemana, ki je tam bival leta in leta. Prva poti je bila kajpak na pošto in koj na tej prvi poti polomil sem ga za devet polnoletnih dolgoušcev in še eno “afno” po vrhu. Meni nič ,tebi nič cefral sem mimo pošte na grič, kjer bi po starih tradicijah imela stati. Da znate, ks-
ko sem zijal tje prišedši ! Sreča, da v tem letnem času ni muh — par ducatov bi jih sicer gotovo šlo v večno pogubljenje. Na mestu, kjer bi imelo stati poštno poslopje, bilo je prazno, kot v puščavi Sahari, samo tisočletne skale v ozadju zavzemale so svpje običajne pozicije. Razočaran kot Magdalena ob Kristo vem grobu, stal sem v snegu in ni ga bilo angelja, ki bi bil me poslal v Galilejo. Končno si domislim, kaj če bi se bilo s pošto in nje vsebino tako zgodilo, kot nekdaj z Marijino 'hišico, ki je po araku potovala iz Palestine na Trsat! kaj ko bi bili tudi winterquartersfco nošto an-geljčki prenesli kam drugam! V tem pride iz prodajalne postarna ženica, stopim k nji, ter jo vprašam, če mi more razodeti, kam se je Mrs. Pošta preselila. Dobivši potrebne informacije, sem pošto kmalu našel in ko mi je pošta-riea izročila par pisem, nisem si niti malo čudil, če so poslopje, v kterem biva tako krasno angelj-sko bitje, res angeljčki po zraku prenašali. Deklica je hči tamošnje ga superintententa, ki je v prostem času tudi mormonski škof in rečem vam, da dela čast ne le njegovi škofovski milosti, ampak celi kampi. Jaz sem potem vsak dan hodil spraševat za pisma (ki jih nisem pričakoval) in vsak dan že na tešče sem obžaloval, da nisem mormon, ki bi mogel vsaj od daleč upati, da me obsije kedaj solne-ni žiairek iz očij prelestne škofove hčerke. —
One rojake, kteri so kedaj bivali v Winterquarters ali okolici, bo gotovo zanimalo dejstvo, da je koncem novembra za stalno odšel tamošnji zdravnik dr. D. V. Mei-klejohn, kteri je služboval tam skoro sedem let. Bil je izvanred-no prijazen, uljuden in ljudomil človek, kojega je vse ljubilo. Napravili so mu lepo odhodnico, na kateri mu je tudi slovenski tambu-raški zbor za slovo zaigral več lepih slovanskih komadov, ker odhajajoči zdravnik bil je Slovencem vedno zelo naklonjen. So se pa tudi skazali naši tamburaši, pod vodstvom g. P. Lončarja m želi burno pohvalo od vseh navzočih; celo njegova škofovska milost izrekla jim je svoje priznanje.
Clear Creek je mala, dosti lična premogarska kampa,, oddaljena od Winterquarters kakih 7 milj. Slovencev je tam samo kakih par družin, večino prebivalstva tvorijo Finci in Grki. Dela se pa s polno paro. Eden tamošnjih rojakov kazal mi je pismo, ki ga je prejel radi njegovih privatnih zadev iz nekega velemesta na vzhodu. V o-menjenem pismu pisec v strašni slovenščini navaja divjost zapa-da, pa v nebo povzdiguje izobraženost vzhoda. Da, vam rečem, smejati sem se moral do solz. Le kako si nekteri “brihtni gospodje” tam na vzhodu predstavljajo naš zapad! Pod njih mnenju hodimo tu po zapadu kar v medvedje in bivolove kože ali pa v plahte zaviti, kot srednjeveški strahovi. Jezdimo na divjih mustangih, loveč svoje sovražnike na leso, potem pa jih skalpiramo. Zveri streljamo s fičefaji, stanujemo pa v votlinah, ali k večjemu pod šotori. Angleščino slišimo komaj vsake kvatre enkrat, kadar nas osreči kak agent iz vzhoda, drugače pa rabimo kar indijanska narečja. Mormoncem tu v Utah rastejo n. pr. še rogovi na glavah in edino, kar imamo od civilizacije je ognjena voda. Taka je bila približno smisel omenjenega pisma. Ni vredno, da bi se o takih stvari prerekal s kakim nadutim škricem iz vzhoda, ali kdor je imel priliko prepotovati vzhod in zapad, mi bo pritrdil, če irečem, da kolikor naprednejša je Amerika s svojo štiristoletno kulturo nasproti Evropi, ki se baha s tisoč in tisočletno, toliko naprednejši in modernejši je primeroma zapad proti vzhodu. Je pa tudi skrajno neolikano in surovo, norčevati se iz poštenih rojakov — delavcev, ki si ,s trdim in nevarnim delom služijo svoj kruh, kakor tudi iz njihovih namišljenih življenskih razmer, katere tak modrijan pozna k večjemu morda iz kakih nemških romanov a la Karl May, ki je pisal o Ameriki cele knjige, dasi dežele Yankee-jev ni nikdar videl in ki se je predstavljal, kot največjega vzor — katoličana, a mu je nemška justiea sodnijski dokazala, da je bil svoječasno glavar roparjev, ter se je moral radi tega za. več let z ričetom sprijazniti.
Nekako sredi pota med Winter-quarters in Clear Creek, nahaja se mala kampa, zvana Utah Mine. Tudi tamošnji premogov rov obra-| tuje dobro. Slovencev je tam ka-ikik deset. — Premogov rov v ! Scofield-u je zaprt že okoli tri leda in ni nobenega znaka za skoraj-jšno zopetno obratovanje opaziti. Mestece Scofield je vsled tega nekako mrtvo in mnogo stanovanjskih hiš je praznih. Nekako najbolj živahne točke celega mesteca, so salooni, kterih je cela rajda; med njimi so štirje slovenski, kar znači, da Slovenci še niso pristopni za temparenčni evangelij. Rojak Gorišek ima tam tudi groce-rijsko prodajalno. Brodnik in Tušek imata pa, mesnico. Zaznamova-vati imamo torej še precej podjetnosti, ki je med nami Slovenci tako redka. —
Kot je za ta letni čas samoumev no, imajo v winterquarterskem vi-lajetu že sneg in sicer dobrih šest palcev debel; po mormonski pratiki bi ga moralo biti že najmanj šest čevljev, ampak so se za enkrat zmotili mormonski bogovi. Vkljub temu pa imajo tam najboljše stališče (ali pa sedišče) tisti, ki so v bližini gorko zakurjene peči. Meni je bila osoda mila in dobil sem vedno najbolj vročo srčno plat pri črno-rudeči izvoljen ki. Večkrat smo vrgli kako partijo — svežega kostanja po peči in ko je bila igra končana, bili smo vsi na dobičku, seveda eni več, drugi manj, kakeršen dar prežvekovanja je pač kteri imel. Jaz sem bil seveda vedno med odličnjaki. —
Gotovo ste že slišali o kranjsko -slovenskih domih, o kranjsko-slo-venskih društvih, o kranjsko-slo-venski “Šprahi” itd. Mi štajerski Slovenci, s Korošci in Primorci ne štejpmo nič! En čas sem to le mirno prenašal, zdaj pa ne morem več. Najprej bomo zdaj uveljavili štajersko-slovenski “lengvič”, potem pridejo štajersko-slovenski dorni, štajersko-slovenske jednote in tako napirej, da boste videli, da 400 tisoč štajerskih Slovencev tudi ni za v smeti vreči. Danes vas hočem seznaniti z eno najbolj pomenljivih besed iz zgodovine Štajersko-slovenskega * ‘lengviča.”. Ali ste že slišali kdaj besedo “fu-rovž”? Če je še niste, zdaj imate “čenč”. Saj ni tako divja beseda in človek, ki je nekoliko talentiran, se je kmalu nauči, posebno če ve njen vzvišen pomen. Pomeni pa v jeziku navadnih zemljanov toliko, kot sedmina za rajnimi Šetinci štirinogatega pokole-nja ali pa kolina. Ali da vam z drugimi besedami povem:	“fu-
rovž” je kombinacija godlje, kisle župe, hrbtiščne župe, klobas, “ jung-fravce” in “sauerkrauta”, še enkrat klobas, piva, vina, potic in krofov, pa še enkrat klobas. Vidite, pa naj ¡reče kdo, da se je ciganka zmotila, ki mi je prerokovala, da me sreča čaka: naletel sem kar na dva “furov-ža” po vrsti. “Sauerkraut” bil je povsod v dveh izdajah, klobasice pa v treh. Nekoliko v žlahti s fu-rovžem, ¡sta tudi gospod Glavobol in Mr. Katzenjamer. Počastila sta me s svojim obiskom oba., zadnji me je celo spremljal skozi do Hel-per-ja.
Nazadnje vam hočem zaupati še eno veliko skrivnost, ki sem jo kupil od ciganke za kupico rakije. Pa nikomur ne povejte: čez dva meseca se poročim! Kje in s kom, to odloči skupna konferenca rimskih, grških in mormonskih bogov. Jaz tozadevno nimam nič odločati, ampak bom vdano sprejel, kar mi odločijo nesmrtni bogovi, pa naj bo nimfa od Erie jezera, lilija od skrajnega vzhoda, deteljica iz Wisconsina, vijolica iz Kansasa, planinka iz Montane, kolum-bina izColorade, vrtnica iz Cali-fornije ali Oregona, ali pa breskev iz Wašhingtona ali Utah. Ali kakor je “veto piresvitlega cesarja” črnožolte monarhije, preprečil izvolitev kardinala Ram-polla papežem, tako lahko “veto” kterega goriomenjenih “sladkih srčec” uniči ukrep nesmrtnih bogov in odloči v svojo in mojo korist! Čas dveh mesecev je kratek: pazite ljubljenke božje, da kupica rakije ne bo zastonj!
A. J. Terbovec.
Gunn, Wyo.
Tukaj delamo v premogokopu, ki sedaj obratuje vsaki dan. Seveda ne izostanejo nesreče. Še ni dolgo, ko je zlomilo nogo Josipu Tomšiču, doma iz Knežaka na Na-tranjskem. Nekaj dni kasneje so
prinesli iz rova rojaka. Ant. Mraka z zlomljeno nogo. Oba so spravili v bolnico v bližini Roek Springsa. Dne 20. novembra sem se mudil v Rock Springsu in obiskal panesrečena rojaka. Ko sem stopil v sobo, so bile polne vse postelje z delavci, ki imajo zlomljene noge. Preletela me je zona, ko sem videl tolikšno število žrtev kapitalizma. Med njimi je tudi brat Pišlar iz Rock Springsa.
Kakšna bo njih odškodnina? Vsaki pohabljenec bo dobil 100 c ali en dolar odškodnine, dasira.vno ne bo sposoben za delo mogoče svojih pet mesecev. Podpisati se bo moral, da je s tako odškodnino zadovoljen, drugače bo pa izgubil delo. Vzlictemu se še dobe bedaki, ki pravijo, da mora biti tako in da bo vedno tako ostalo. Bolnikom želim, da bi kmalu o-zdravili, takim, ki tako neumno govore, pa več pameti.
Tukaj nimamo nobenega društva, imamo jih pa menda 8 ali 9 v bližnjem Rock Springsu, eno pa v Superioru.
Ker sem bolj vajen lopate in krampa kot peresa, vas prosim br. urednik, da izbijete grče, ako so v mojem dopisu.
Frank Tominc.
Rock Springs, Wyo.
Naznanjam vam, da je umrl v tukajšnji bolnišnici brat Anton Černoga. Ranjki je bil član našega društva “Trdjava”” štev. 10. S. N. P. J. Bil je vposlen v premogovem rovu na Gnnnu, Wyo. Umrl je dne 7. dec. 1913., in sicer radi živčne bolezni. To je drugi slučaj v kratkem času. Meseca oktobra je pa umrl v tukajšnji bol nišnici brat Ant. Perše, iz Granville, 111. Delal je v raznih mestih naše države ; končno ga je pa doletela nesreča; zbolel je za vročinsko boleznijo, kateri je tudi podlegel. Naše društvo “Trdnjava” se je v bratski dolžnosti zavzelo za njegov pogreb, ga spremilo na pokopališče in'plačalo po-grobnes troške. Njegovim sorodnikom in bratom tem potom še enkrat uradno naznanjam, da bode naše društvo storilo v tej zadevi vse kar najbolje ! Jaz sem sodnij-skini potom postavljen za administratorja njegove zapuščnine. Vse bode poslano na pristojno mesto. Kar ima pri kompaniji zasluženega, bom dobil jaz v roke, in tako poravnal njegove zadeve, katerih on, kot bolnik ni mogel urediti. Za vse izplačane stvari bom poslal sodnijsko potrjeni račun njegovim bratom.
Društvo “Trdnjava” je volilo odbor za prihodnje leto. Izvoljeni so skoro vsi prejšnji odborniki. Soodbornikom in vsem društvenim bratom želim kar na jboljšega yspeha in složnega delovanjai v bodočem letu. da bi bilo ob zaključku leta članstvo našega dru-, štva podvojeno! Jako vam priporočam, da mesečne seje posetite kar najbolj polnoštevilno ; in ob jednem privedite tudi svoje žene, katere so članice, zopet drugim pa svetujte naše društvo. Naša jednota plačuje bolniško podporo vsem jednako, moškim in ženskam; za porod pa — samo ženskam in sicer deset dolarjev. Naprej torej za naše društvo ! Pridobimo mu kar največ elanov in članic. Ketr se še dobijo rojaki, da niso člani nobenega društva, je ja ko potrebno, da vsak agitira med ljudstvom za podporne organizacije, osobito pa za našo mogočno S. N. P. J.
, Tajnik našega društva br. Jos. Pishler je tudi v bolnišnici; hudo je ranjen na levi nogi, vendar se pa sedaj že precej bolje počuti. Poškodbe je dobil v tukajšnem premogovem rovu, kjer jy bil vpo sien kot voznik premoga. Ker je brat Pishler ob jednem tudi zapisnikar v odboru “Slovenskega Doma” ga še bolj pogrešamo. Zato p>a. vrlemu sotrudniku v borbi za narodni napredek želimo vsi sko-rajšnegai ozdravljenja, da bi kmalu postal čil in zdrav, ter zopet pomagal virtiti kolo narodnega napredka, katero rabi inteligentnih moči vsepovsod. V bolnišnici je tudi brat Anton Mrak, ki ima zlomljeno nogo ; ponesrečil se je v premogokopu na Gunnu, Wyo. Iz omenjenega mesta je še neki drugi rojak, ki pa še ni bil dolgo tukaj, ko ga je doletela nesreča. Tudi on ima zlomljeno nogo. Vsem skupaj želim, da bi se o-zdravili kakor hitro mogoče!
Poročali so že v javnosti, da vsa tukajšnja slovenska društva gradijo dvorano, svojo lastno dvora-
no, ki se imenuje “Slovenski Dom”. Ta “Dom” bode zagotovljen dne 25 dec. 1913. Odbor “S. D”, v zvezi društvenih delegatov je sklenil, da se določi otvoritev “S. D.” na dan Novega leta, in sicer ob eni popoldne. Najprvo se bode vršila parada, nato so razni govori in tekmovanje za. razne predmete, ki so bili podarjeni “S. D.” od strani požrtovalnih Sloven cev in Slovenk. Nato bodo še razne druge zanimivosti, ter prosta zabava in ples. Vse to bo začasno objavljeno, ko bode program natančno sestavljen, in glede slavnosti vse določeno. Vabimo vse .Slovence iz bližnjih mest, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležijo te slavnosti, ki bo v resnici zgodovinskega pomenai za Slo vence v državi Wyoming. Objed-nem se pa tudi zahvaljujemo vsem darovalcem, bodisi v domačem mestu, ali pa v drugih, nam sosednih mestih. Slava toraj vsem narodnim dobrotnikom, ki ste pokazali, da vam bije srce za pro-cvit in povzdigo malega, toda „junaškega slovenskega naroda. Zavedajte se tega tudi na dan novega leta, ko bode naša slavnost. Pokažimo drugim narodom, koliko nas je! Toraj: Letošnjo novo loto naj bode dan manifestacije združenih Slovencev našega mesta in okolice! . . . Posebno vabimo k tej udeležitvi rojake iz naslednjih mest, ki so tudi darovali za “S. D.”: Oakley, Diamond ville, Cumberland, Kemmerer, Susie, Sublet in Superior, Wyo.
Na svidenje toraj dne prvega jan. 1914 v našem novem poslopju, oziroma “Slovenskemu Domu”!
Fran S. Tauchar.
Pueblo, Colo,
Zadnjo nedeljo dne 30. nov. je društvo “Orel” štev. 21. S. N. P. J. pokopalo umrlega brata Adalb. Logarja. Bil je zvest brat na. društvenem polju. Bil je član dveh 'slovenskoh jednot: S. N. P. J. in S. D. P. Z. Bil je premogar, oženjen je bil le kakih osem mesecev. Tukaj zapušča ženo, ter več sorodnikov ; v stari domovini pa mater. Doma je bil iz Knežaka na Notranjskem. V Ameriki je bival osem let.
Društvo “Orel” mu je priredilo lep pogreb. Prvič v zgodovini Slovencev v« Pueblo, se je vršil pogreb tolikega. pomena za umrlim bratom, delavcem — trpinom. Prvič v zgodovini slovenske naselbine v Pueblo, je društvo spremilo umrlega brata na mirodvor — do groba. Prvič v zgodovini tukajšnega slovenskega naroda so izročili umrlega brata — delavca, materi zemlji društveni bratje — delavci.
Veličasten, tajinstveno poln sočutja vršil se je sprevod od hiše do pokopališča — do groba. Do groba so korakali društveni bratje z društvenimi zastavami. Na tem mestu izrekam zahvalo vsem članom društva “Orel” S. N. P. J., ki so se vdeležili sprevoda tako polnoštevilno, takorekoč vsi in mi s tem pokazali zaupanje kot društvenemu tajniku. V imenu društva se zahvaljujem društvom, ki so nas spremili za umrlim bratom — delavcem do groba: Društvu “Marije Pomagaj”, štev. 42 J. K. J.; dr. štev. 60 S. S. P. Z., ter pevskemu klubu “Prešeren”, ki. je zapel par žalostink v hiši pri odprti rakvi in na pokopališču pri odprtem grobu. — Prvič je bil- govor — nagrobnica na pokopališču pri odprtem grobu v slovenskem jeziku; prvič na pue-belškem pokopališču, je bila izrečena sožalje žalujočim v imenu društva, in jednote v slovenski besedi.
Delavci, člani, bratje S. N P Jednote, bodimo zvesti, stojmo' trdno v organizacijah kot je S. N. P. Jednota, ter zvesti organizacijam zavednega delavstva. Stojmo trdno — v združenju, ker le tako nam je mbg°oe podpirati eden druzega. Bodimo močni v
delavskih organizacijah, ker le mi
delavci smo tista moč, ki produciramo, proizvajamo vse, kar je potrebno, da se vzdržuje človeška družba. — Tudi umrli je bil v vrstah zavednega delavstva; tudi on se je bojeval v boju za naše pravice.
Slovenska mladina širom Združenih držav naj pristopi v vrste zavednega delavstva — pristopi ■v S. N. P. Jednoto, ki otira solze zapuščenim in njen namen je privesti elane in članice v tabor zavednega delavstva — gojiti in razširjati izobrazbo. — Slovenec,
Slovenka, ne odlašaj, pristopi takoj ; tudi tebi bo prišel dan smrti, bolezen ali poškodbe; tudi nad Teboj se bo zagrnila gruda zemeljske plasti, in ob tvoji gomili bodo plakali morebiti nedorasli otročiči, žena, bratje in sestre. Zatorej pristopite v podporne jednote, dokler ste še mladi, ker ne veste ne dneva smrti, kot pravi psnik: “Smrti dneva ne pove nobena pratika. ’ ’
In ti umrli, ob Tvojem grobu sem mislil s pesnikom :
Pravico enako zdaj človek mi dobi
Kam skrila se pač človeški je zlobi?
Pravice, enakosti ni pri ljudeh,
Pravica, enakost je v — grobi!
Jos. Hočevar.
Cleveland, Ohio.
Cleveland je veliko mesto, v katerem ie ena izmed najvejih slo-vnskih naselbin v Združenih državah. Ali kljub temu se poredkoma čitajo dopisi po slovenskih časopisih, iz te velike naselbine. Skoraj bi rekel, da nam “Pavliha” iz Kurje vasi še največ resnice prinese na dan, čeravno ni ta resnica vsakemu všeč.
Dragi čitatelj, delavec, trpin. Bliža se Novo leto, nova sreča, namreč “sveto leto”, kakor nam ga opisujejo gospodje. Da, brate,
sveto leto za tiste, ki imajo polne žepe cvenka, lzprešaneg1' iz Tvojih telesnih moči.
Novo leto je nekaj pomenljivega, nekaj imenitnega za ljudi enega razreda.. Ali si tudi Ti delavec v tistem razredu. Kamor se boš obrnil, vse bo zaposljeno. Trgovci bodo imeli račune, koliko so dobili blaga od kompanij, koliko so ga iztržili, koliko so dali za gotov denar, koliko na “puf’ itd. Gostilničarji bodo imeli svoje račune, koliko Adamove kapljice so iztočili, da bodo vedeli če je bilo kaj dobička itd. Namestniki gospodovi bodo delali račune, koliko jih je umrlo, koliko rodilo, koliko poročilo, koliko je prišlo drobiža v bisago. Ako ne bo dosti, bodo po novem letu še bolj agitirali: dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, nam pa več rumenjakov, ker sma jih potrebni. Največje račune bodo imeli naši industrijalni baroni — kapitalisti. Potrebovali bodo malo več časa, da bodo zračunili, koliko drobiža so izprešali iz Tebe — trpin! Ako bo premalo, bodo po novem letu še malo bolj privili prešo, da Ti bodo pokale kosti in mišice.
Delavec, lepo bogastvo si ustvaril v minolem letu, pa ne boš imel O' čim računiti, ker računijo drugi mesto Tebe. Tvoj račun je kmalu izvršen. Ničla je bila lani in ničla bo zopet letos. Delavec koliko časa boš še pisal ničle in kedaj pride Tvoje Novo leto? Kamor se boš letos obrnil, bo vse veselo. čestitali bodo drug druzemn vesele praznike in srečno Novo leto. Ako boš šel V hišo gospoda, videl boš ljudi goreče moliti. Prosili bodo Boga. da bi jim v prihodnjem letu dal še večjo bedo, kakor so jo imeli v starem. Slišal boš ropot s pušicami in orgije bodo svečano bugale. Slišal boš besedo božjo: častite in molite Boga, zahvalite se mu za vse dobrote, ki ste jih prejeli v starem letu. H
Delavec, ali se imaš res zahvaliti za dobrote, ki si jih prejel v starem letu? Mar se naj zahvališ, ker Ti je stroj vsled kapitalistične profitaželjnosti odtrgal roko ali nogo? Ali se naj zahvališ, ker Ti je kapitalizem izsesal vso življensko silo, da sedaj ležiš bolan na postelji? Ali se naj zahvališ, ker je v rovu ubilo Tvojega prijatelja, brata ali celo očeta? Ali se boš zahvalil, ker so drugi, za katere si garal skozi celo leto, sedeli pri obloženih mizah, dobro jedli in pijančevali za denar, ki si ga Ti zaslužil? Ali se bos zahvalil, ker so industrijalni baroni hodili v dragocenih oblekah, katere si Ti izdelal, sam pa nisi mogel obleči svoje prezebajoče dece v toplo zimsko obleko ? Mar se naj zahvališ, da se bodo industrijalni baroni vozili v avtomobilih, ki si jih Ti ustvaril, sam pa moraš hoditi peš?	. j
Brat delavec! Nimaš se zahvaliti za nobeno stvar. V Novem letu te bo ravnotako odiral kapitalizem, kakor Te je v starem. Bič kapitalistov bo zopet^ padal p0 Tebi in okušal ga' boš, dokler boš
poslušal njim prodane duše in ne boš podal svoje žuljave roke so-drugom, ki te zanjo prosijo, in se združujejo v nepremagljivo armado, da strmoglavijo moloha — kapitalizem.
Delaivec, kedaj bo Tvoje Novo leto, kedaj bo Tebi zasijala luč svobode!
M. K., član štev. 178.
Bingham, Utah.
V raznih listih sem čital o Rafaelu Lopezu, o Mehikancu, ki širi v naši mormonski deželi strah in grozo. Vsi spisi o tem človeku so močno pobarvani in tendenciozni, zato hočem opisati vzroke za njegov “zločin”.
Javnosti je dobro znano, da se sedaj nihče ne upa do njega, prav zaprav nihče se ne upa sedaj v njegovo skrivišče.
* Lani je bil v Binghamu velik štrajk, ki traja še sedaj, in srečnim se čuti vsakdo, ki dobi delo. Ko je pričela stavka, so impor-tirali ljudi — skebe iz vseh krajev. Najeli so tudi mehikanskega agenta, ki je najemal Mehikance za skebsko delo. Samoposebi se razume, da so bili pred letom dni v očeh gosposke in kapitalistov importirani skebje sami “gentle-mani”. Letos je seveda drugače. Nekaj dni sem, je prišel k nekemu tukaj dobro znanemu Ličanu neki belopoltni Američan in mu rekel, zakaj se Avstrijci ne zberejo in poženejo vseh Mehikancev iz kempe. Ker sem slučajno slišal te besede, sem rekel, da jih je lani importirala kompanija, zato na j jih še letos odžene. Nam niso sedaj v nobeno nadlego.
Predaleč sem zašel od svo.]ega predmeta in vrnimo se k njemu. Z drugimi Mehikanci je prišel tudi Lopez. Lopez ni delal direktno za kompanijo, marveč je prevzel delo kot podpodjetnik. Poznam ga osebno in ne vem nič slabega o njem. V angleških listih se čita, da je naprednega, duha in da se je rodil nekje v Coloradu. Ko je "bil star 13 let, se je vrnil v staro Mehiko. Tam se je pečal z živinorejo in imel je svoje pašnike, katere je prodal za $15.000. Vrnil se je v Wyoming, kjer je kupil ■“ranch” in se pričel pečati z rejo konj. Po poklicu je bil pastir. Ker mu je šlo slabo, je šel po zimi delat na drug “ranch”. Tam je prišel navzkriž z drugimi delavci in je v prepiru enega ustrelil. Dobil je 18 mesecev zapora. Ko se je vrnil iz zapora, ni bilo nikjer njegovih konj. Pustil je vse in odšel v Utah.
Po moji sodbi so ga razmev,, prignale do tega zločina, kar potrdijo nadaljni dogodki. Nekega dne je bil v okraju, v katerem hodi nališpan greh okoli. Neka prebivalka tega okraja mu je u-kradla nekaj denarja. Lopez je zahteval denar, ali ona je poklicala šerifa, ki ga, je takoj s samokresom udaril po glavi. Vrhtega je Lopez dobil še 60 dni zapora. Komaj se ™ izmotal iz te neprili-ke, je zašel v drugo. Vzeli so ga s seboj, da bi mu naložili drugih 60 dni. Sedli so na avtomobil, da bi ga odpeljali v Salt Lake City. Slišal sem, da je imel pri sebi $75 in da se je odkupil. Izpustili so ga kar na preriji. Ko ga je šerif v drugič gnal uklenjenega, mu je zagrozil, da mu bo posvetil za vedno, ako bo še kedaj imel opraviti z njim.
V “Salt Lake Tribune” sem čital, da je Mbhikanec Valdez ubil in sežgal njegovega brata v stari Mehiki in da ga je že nekaj let zasledoval v Združenih državah, da se maščuje nad njim. To je dalo povod drami, katere predzadnje dejanje se je pričelo dne 20. novembra zvečer. Loptz je namreč omenjenega večera ustrelil Valdeza. Po storjenem zločinu je bežal v noči čez hrib in plan. Drugi dan so šli za njim na konjih in so ga štirje šerifi došli okrog štirih popoldne. Lopez je pomeril na vsakega le enkrat in trije so ležali mrtvi na tleh. četrti, njegov najhujši sovražnik, se je rešil na ta način, da je padel s konja, kakor da bi bil zadet.
Po tem dejanju se je pričela gonja nanj kakor na leva,. Do 500 šerifov in pomožnih šerifov je šlo za njim. Ali vsi so se bolj bali njega, kakor pa on njih. Danes se nahaja v rudniku Minie & Apax Mraz ga je prisilil, da se je vrnil in poiskal zavetje v rudniku, kjer se prav dobro počuti. Skušali so ga poiskati v rudniku, a ustrelil je zopet dva: Američana Douglasa Haslyja in Ličanai Toma Manda-
riča. Nato so šerifi pred uhodi v rudnik, katerih je sedemnajst, zakurili velike kresove. Za netivo jim je služilo seno, sirovo olje, amoniak, žveplo, sploh vse, kar bi povzročilo strupene pline. A vzlic temu je živ in uhode stražijo močne straže noč in dan. Pred vsakim uhodom stoji pol tucata mož, oboroženih od nog do glave, kar stane lepo vsoto naš okraj. Poleg so razpisali za njegovo glavo še tisoč dolarjev. Kaj bo prinesla prihodnost, bom poročal kasneje.
Nisem prijatelj ubojev, ker po mojem mnenju človek lahko doseže več s pametno besedo kakor z orožjem. - Lopez je po mojem mnenju žrtev razmer. Danes je v navadi, da se pravico meri z dvojno mero. Domačina se povsem dru gače sodi, kakor pa tujca. Ako bi bil Lopez lani ustrelil tri štraj-kar.je, bi bil dobil kolajno ali pa pohvalno pismo za svoj čin. Sedaj, ko je ustrelil tri može “pravice”, je pa drugače.
Jaz sodim, da živega ne bodo dobili z jepa, ker bi ga skoro gotovo linčali.o Dobili ga bodo, pa mrtvega.
Delo se težko dobi. Jaz nisem vprašal zanj, odkar smo zaštraj-kali, to je 16 mesecev.
John Samec.
Marianna, Pa.
Cenjeni brat urednik! — Leto 1913 zaključuje svoje dneve in bliža se Novo leto. Ali delavci nimamo pokazati prav nič od svojega truda v starem letu. Ostale so nam edino utrnjene in žuljave roke. Vse drugače je pri kapitalistih. Njih imetek se je v starem letu pomnožil in ob koncem starega leta bodo mislili na profit, ki ga jim bo prineslo bodoče leto.
Vidiš br. delavec! Skozi celo leto si množil kapitalistom imetek in ko se zbudiš iz duševnega spanja in se pričneš' organizirati, da bi si izboljšal svoj tužni položaj, te kapitalisti s pomočjo svojih najemnikov pozdravijo s svincem. Le poglej v gornji Michigan in južni del države Colorado, pa se boš prepričal, kaj čaka delavca, ki noče ostati ponižen rob kapitalistov.
Naše društvo “Slovenski Prijatelj,” štev. 171. je skozi celo leto prav dobro napredovalo. Pristopilo je lepo število novih članov. Iz svoje srede smo izgubili dva brata, katerima je kruta smrt pretrgala nit življenja. Br. M. Malgaj je umrl dne 24. maja. Vbilo ga je v rovu. Dne 20. novembra je zaspal za vedno br. Frank Glinšek v starosti 46 let. Rajni je doma iz Rakega. Tukaj zapušča ženo in štiri otroke v starosti od 4 do 20 let. Naše društvo izreka družini pokojnega brata svoje sožalje, pokojnika bo pa ohranila v blagem spominu.
M. Čebašek.
Na potu.
Cenjeni brat urednik! — Mogoče mislite, da so me že snedli volkovi ali “kojoti”, ker se tako dolgo nič ne oglasim. Ali temu ni tako. Študiral sem divno krasoto narave na zapadu, zato nisem imel mnogo časa pisati dopise.
Ko sem se v začetku oktobra poslovil od ožjih prijateljev v Chi-cagi, me je “lukamatija” potegnil z roekislandske postaje v Kansas City, in od tam v Pittsburg Kansas. Vožnja je bila krasna po nepreglednih planjavah in mimo obdelanih farm, na katerih je zelenela ozimina in obetala bogato žetev za prihodnje leto.
Dospevši v Pitsburg, sem moral vzeti “špickanglo.” do slovenske naselbine Frontenac. Tam sem izstopil z gdč. “Škafijo” in jo mahnil po prvi ulici. Hodil sem kakor kakšen Abrahamov sin: tujec v tujem mestu. Ko takole križarim po ulici, nakrat zagledam pred seboj veliko poslopje, na katerem je blestel napis: “Slovenian Cooperative Store”. “Aha”, sem mislil, “na pravem mestu si.” Vstopil sem in vprašal po ‘ ‘ ma>-nagerju” (ravnatelju). Predstavim se mu in po kratki debati me naloži pa voz in odpelje k rojaku J. Božiču, kjer sem bil po grofovsko sprejet in sem preživel marsikatero veselo urico med ožji mi rojaki pri čaši ječmenovca, katerega nikdar ne manjka, če tudi so državo Kansas osvojili “suhi duhovi”. Od tam sem obiskal v okrajih Crowford in Cherokee naselbine Franklin, Radley, Ringo, Edison, Breezy Hill, Crow-
burg, Dazy Hill, Mineral, Stone City, Cherokee, Flaming itd. Povsod so me prijazno sprejeli. Zar hvalo izrekam vsem slovenskim gospodinjam, ki so mi postregle z najboljšimi klobasami domačega pridelka,. Priznati moram," da kan-saške gospodinje razumejo izdelovati najokusnejše klobase, da se človeku po tem domačem izdelku še dolgo cedijo sline, ko je zapustil državo Kansas.
Na Dazy Hillu sem obiskal tudi trdnjavo “Govekar”. Ko do-spem pred vrata trdnjave, potrkam po šegi srednjeveških vitezov na vrata, seveda ne z mečem, ampak s pestjo, da je močno zadonelo po okolici. Takoj je prišel odpirat mož resnega obraza. Ko so bile predstavljalne ceremonije končane, si stisneva prijateljsko “tace”, da so kar zaškripale kosti. Potem me mož, ki je bil poveljnik v osebi, popelje v trdnjavo.
Vsedeva se k mizi in se začneva pogovarjati o preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti. Ko se je poveljnik “Herr von Govekar” prepričal, da ima opraviti z bojevnikom, kateremu se lahko zaupa vsako skrivnost njegove trdnjave, me odvede v notranje prostore, kjer mi irazkaže strelivo, kanončke in kanone, šrapnele, bombe in granate. Ko sem vse pregledal, sem takoj spozal, da je poveljnik razumen mož, ker naroča vse pri tvrdki, ki je na dobrem glasu — A. Blatz & Co. Milwaukee, Wis.
Priznati moram, da je trdnjava tako umetniško delo, da bi svetovnoznani detektiv W. H. Burns ali pa ruski “oberšpicel” Jošo Nikolajev prav nič ne opravil, ako bi hotel udreti v te utrjene prostore.
Cenjeni čitatelji! Tako se mora skrivati v suhem Kansasu mokro strelivo. Ko sva vse pregledala, sva šla v njegov “vahtcimer”, kjer sem ga poprosil, da naj me sprejme v svoje varstvo za nekaj dni. Ostal sem v njegovi oskrbi celih 5. dni. Ampak ne sam. Vsaki večer sem bil v 'veseli družbi breezyhillskih samcev, ki so vsi pod poveljstvom generala “von Govekar”. Težko mi je bilo zapustiti trdnjavo, ko je napočila ura ločitve. Ali pomoči ni bilo. Moral sem s trebuhom za kruhom.
Ko sem se naveličal kansaške “suše”, potožilo se mi je po oddaljenem divnem zapadu. Namenil sem se iz ravnega Kansasa v peščeni in gorati Wyoming.
Vsem Kanzačanom izrekam najtoplejšo zahvalo za uljudno postrežbo. Ti, “Herr von Govekar”, poveljnik trdnjave Govekar na D'azyju, pa ostani čil in zdrav, kakor divji jelen vrh planin!
Frank Stonič.
Piney Fork, O.
Bratu gl. tajniku sem poslal $9.10, katere mi je izročil br. J. Bergant, učitelj tukajšne slovenske godbe, ki naj se vporabi za štrajkujoče brate v Michiganu.
Na Zahvalni dan so vzeli naši godbeniski svoje inštrumente in so šli igrat po naselbini in pobirat prostovoljne prispevke za michiganske štrajkarje.
Da se ni dobilo več, je temu vzrok, da je šlo mnogo ljudstva kot po navadi na ta praznik v bližno mestece Dillonvale. Drugi vzrok je pa ta, da se ižvzemši Slovencev, malo ljudi tukaj zaveda, kdo jih izkorišča. Ako pride kak humbugar in jih prav dobro potegne, mu radi dajo kakšen pe-tak, za delavsko stvar pa dajejo po deset centov, ali se pa še skrijejo, ko preneha godba.
Godbenikom pa častitam, da so se potrudili in nabrali vsoto, ki bo tudi pripomogla do zmage. Mi-cihagnskim štrajkarjim pa praf iz srca želim, da izvojujejo zmago na celi črti, saj bode koristila vsem delavcem.
Matt. Tušek.
Barberton, Ohio.
Dne 14. decembra nekako ob desetih dopoldne dobim v roke “Amerikanskega Slovenca”, katerega mi je prinesel moj brat Mihael Železnikar s pripombo: “Martin! V listu je nesramno izmišljen članek, tikajoč se Tvoje osebe. Prinesel sem list. da se o-pravičiš in da ne boš sumil mene, da sem s tem člankom v zvezi, ki ga je “Amerikanski Slovenec” priobčil dne 12. decembra. Vse je podla laž in ostudno obrekovanje, pravo zahrbtno lopovstvo.”
Po pogovoru vzamem list in či-
tam na prvi strani, šestem predalu:
‘ ‘ Martin Železnikar pod poroštvom.
Barberton, O., 6. dec. — Miartin Železnikar je bil pozvan v županovo sodilnico v petek dopoludne pod obtožbo napada in nasilnosti, in po zaslišanju prič ga je župan izročil veliki poroti pod poroštvom $2000.
Železnikar je imel poprej salun na Bolivar roadu, dokler ni gostilniška komisija, zaprla njegove gostilnice, Imel je pa še dovolj o-pojnili pijač pri iroki, da je zavračal kolesca v svoji glavi na rakovo pot, in ko je v četrtek popoldne pretepel svojo ženo, je zagrozil, da prične streljati. Rekel je, da se hoče zagotoviti s tem, da usmrti najprej svojo taščo.”
Že zdavnej sem prepričan, da na svetu žive raznovrstni lopovi, nisem pa verjel, da< se mogoče naj de človek, ki bi izvršil tako zahrbtno lopovščino.
Dvanajst let sem naseljen v Barbertonu, O. in so mi razmere v tukajšni slovenski naselbini popolnoma znane. Večkrat sem se podal v javnost in sem po svojem skromnem prepričanju obelodanil stvari, ki sem jih smatral dobre za javnost, ki so bile seveda resnične. Samoposebi se razume, da sem prišel naditega z gotovimi krogi v konflikt. Ali oplašilo me ni ničesar, ker sem vedel, da je resnica na moji strani. Vsak dopis je bil podpisan z mojim polnim imenom, ne glede na to, ako sem ožigosal posameznike ali pa skupine. Zato sem si nakopal sovražnike, ki rujejo zahrbtno proti moji osebi, da bi me pripravili ob zaupanje, katerega vživam pri domačih ljudeh, kakor tudi pri Amerikan-cih in drugih tujih narodih. Res je, da nimam bogastva, imam pa svoje prepričanje in poštenje, kar ne prodam za vse zlato na svetu.
Ao bi bil pisec člančiča poštenjak, prijatelj resnice, bi bil zdo-laj tudi podpisal svoje ime, ki mora biti v resnici žalostno. Sploh ne verjamem, da, je zahrbtni napadalec podpisal svoje pravo ime. Ako ga zasledim, gotovo ve, kaj ga čaka. Javno apeliram na uredništvo “Amerikanskega Slovenca”-, da mi takoj naznani ime napadalca. Upam, da ima urednik A. S. toliko poštenja, da bo to storil. V nasprotnem slučaju sem pa primoran obrniti se na drugo mesto in si poiskati zadoščenja, ker takega nesramnega obreko-valnega napada ne more prenesti nihče.
Moje ime je preveč znano širom Amerike, da bi molčal na take očitke, ker bi me potem rojaki smtarali za navadnega zločinca, kar do danes še nisem bil nikdar, kar ve vsakdo, ki me pozna v Barbertonu.
Še enkrat aoeliram na zahrbtnega napadalca, da naj pride na solnee, ako je mož in dokaže svoje obrekovalne očitke, ki jih je priobčil v “ Ameribanskemu Slovencu”.
Dokaže naj naslednje:
1.	Kedaj sem izvršil kakšno nasilnost ali napad?
2.	Kedaj je mestni župan zaslišal kakšno pričo napram meni?
3.	Kedaj je mestni župan izročil mene veliki poroti?
4.	Kedaj sem jaz vodil gostilniško obrt na svojo lastno roko?
5.	Kedaj je gostilniška komisija zaprla mojo gostilno? (Kaj takega ni mogla storiti, ker nisem bil lastnik gostilne, marveč le uslužbenec.)
6.	Kedaj sem pretepal svojo ženo?
7.	Kedaj sem grozil s streljanjem ?
8.	Kedaj sem se izjavil, da u-sinrtim svojo taščo?
Neramni zahrbtni napadalec, pridi na solnee in podpiši se!
Resnica je, da sem bil poklican na sodišče v Barbertonu in postavljen nod $2.000 varščine, katera je bila tudi položena in ni imela prav nobenega stika! z zločinom, ki se mi podtika v A. S. Bile so druge zadeve, katere so sovražniki skovali zahrbtno proti meni. Ali manever se je izjalovil. Martin je bil popolnoma oproščen in ni nlačal počenega groša denarne globe. Kedor ne verjame, .pa lahko dobi informacije na sodišču. Toliko za sedaj, več pa prihodnjič. Martin Železnikar.
Detroit, Mich.
Dne 11. decembra je po kratki in mučni bolezni, še v cvetoči mladeniški dobi, star 23 let, za vedno .zaspal miroljubni mladenič Anton Kovach, doma iz Požarniee, okraj Cuber na Hrvatskem. V domovini zapušča stariše in nekaj druzih sorodnikov. Tukat ni imel sorodnikov razven društvenih bratov pri društvu “Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121, katerega je bil zvesti član, dokler ni smrt uničila njegovega mladega življenja. Društvo mu je priredilo dostojen pogreb po cerkvenih obredih, ker so tlako želeli njegovi ožji prijatelji. V srce segajoči govor “Slovo od brata” je govoril ob odprtem grobu br. društveni tajnik, ki je ganil vse navzoče do solz. 'Človek bi moral imeti srce iz kamna, ako bi ga ne obšla bolest ob takem prizoru in ob spominu na tako nadebudnega mladeniča. Neprenosljivo tugo je občutila, njegova zaročenka, s katero se je imel poročiti po ‘praznikih. Pokojni brat je postal žrtev boja za obstanek. V teh hudih delavskih razmerah je opravljal trdo delo težaka. Nakladal je tež-za bakrene cevi v tovarni za vozove. Bil je razgret in napil se je najbrž mrzle vode. Tako je nastopila pljučnica in v štirih dneh je bil mrtev.
Slovenski delavci! Vzemite si tega, mladega in upapolnega mladeniča za izgled. Nihče naj ne misli, da se mu ni treba zavarovati pri jednoti, dokler je še mlad, čil in zdrav. Noben človek neve, Sedaj se izteče ura njegovega življenja, ali ga pa zadene katera druga nesreča. Vsi delavci smo dandanes sužnji kapitala in vsakdo je izpostavljen nezgodam v današnji gnili človeški družbi.
_____P. P.
Naznanila in vabila.
McKees Rocks, Pa.
Pozivljem člane društva “Bratstvo v slogi je moč!”, štev. 210, da se polnoštevilno udeleže seje dne osem in dvajsetega decembra v navadnem zborovalnem prostoru. Seja začne točno ob pol dveh popoldne. Na dnevnem redu je volitev odbora za leto 1914. Vsak brat naj dobro premisli in voli le take brate v odbor, ki bodo delali v korist društvu in jednoti. Vsakdo se mora udeležiti glavne seje. Za opravičljiv vzrok velja le delo in bolezen. Kdor se seje neudeleži, plača 50c v društveno blagajno. Pridite vsi, ker v slogi je moč.
M. Polovic, tajnik.
Livingston, 111.
Društvo “Bratje vsizaenega” štev. 96, bi rado izvedelo, kje se nahaja brat Frank Veber, član o-menjenega društva, za katerega društvo že par mesecev plačuje asesment. Pred stavko se je nana-jal v Calumet, Michigan, in ko se je pričela stavka se je nekam preselil in se "ne ve kam.
Ako bi slueanjno kateri izmed rojakov vedel za njegov naslov, naj ga naznani spodaj podpisanemu, ali naj se pa sam javi!
Ant. Woucko.
Box 186, Livingston, 111.
Gilbert, Minn., 13. Dec
Bratje in sestre društa, “Slovanski Rudar”, štev. 182. S. N. P. J. v Gilberto, Minnesota, udeležite se prihodnje seje, ki se bo vršila dne .21. t. m., ker to je zadnja seja tega leta in bodemo volili društveni odbor za prihodnje leto. Ker se bodo' združile razne jedno-te in zveze, je naša naloga, da. se ,za to pripravimo, da izvolimo najboljše člane v urad. ne glede na njih mišljenje. Ne ozirajmo se tudi na prijateljstvo, ampak odloči naj le sposobnost.
Ker bodo razne točke na dnevnem redu, zategadelj vsi nasejo !
Tony» E. Gnjezda, tajnik.
Wenona, Dl.
Društvo “Cvetko”, štev. 196. priredi dne 31. decembra (Silvestrov večer) svojo plesno veselico, na katero se uljudno vabi vse člane, kakor tudi vse tukajšne in okoliške Slovence in Slovenke.
člani, ki se ne udeležijo veselice, plačajo po dolarju v društveno blagajno, ako se ne morejp izlcaizati z zelo tehtnim vzrokom. Med plesom se bo vršilo tudi tekmovanje za tri zlate predmete. Cisti prebitek gre v društveno blagajno.
- Ignac Erchul, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Posledice alkohola. V Škofjeloški okolici so se stepli pijani kmečki fantje. V gostilni so se začeli prepirati, na cesti so se potem pretepali. Posestnik Janez Zakotnik je hotel fante miriti, zato ga je pa eden fantov sunil z nožem v hrbet; dva. fanta sta pa dobila tudi prav nevarne poškodbe. Storilca, dva. posestnikova sina, so že aretirali in ju izročili škofjeloškemu okrajnemu sodišču.
— Pomiloščen veleizdajalec. Znani Marius Sterle, tržaški laški ka-moraš, ki je bil obsojen svojeeas-no pred dunajsko poroto zaradi veleizdaje, razžaljenja cesarja in zaradi ščuvanja k dejanjem, ki o-grožajo varnost in življenje cesarja in cesarske rodbine, na 5 let ječe, je, kajkor poročajo iz Plzna, kjer je Sterle v zaporu, pomiloš-een.
—	Ženi je pretil z umorom. Bajtar Mrak na Gorenji Dobrovi, občina Trata, se je pripravil, da gre na ženitovanje svojega sina. Od žene Marije je zahteval zato 20 kron. Ker mu žena denarja ni hotela dati, se je mož napil, potem pa napadel ženo in kričal, da jo ubije. Zdivjani mož je ženo težko 'ranil. Žena, katero so prepeljali v Ljubljano, ima posebno hude rane na glavi.
—	Srebro je ukradel nek nastavi jenec v litijski tovarni, in sicer je vzel dva kilograma neobdelanega srebra. Srebro je prodajal pri različnih ljubljanskih urarjih. Policija, ki je bila o tatvini obveščena, je pa tatu aretirala.
—	Nezgode na delu. 161etnega kl jučavničarskega vajenca Franca Jurjevčiča pri Žabkarju v Ljubljani je njegov tovariš tako nesrečno vrgel na tla, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno- bolnišnico. — V Samassovi tovarni je vajene Ladislav Amšek oblal na stroju železo in prišel med tem s kazalcem in mazincem v stroj, ki mu je zmečkal oba prsta, — Istotam je ponesrečil vli-var Franc 'Škrjanc pri topljenju kovine. Nekaj topline mu je padlo na levo nogo in ga tako opekla, da je moral na zdravnikovo odredbo ostati doma,
—	Ženo je ustrelil. Iz Zagorja ob Savi poročajo, da je ustrelil Antin Tomšič, rudar in posestnik v Zg. Zavinah z lovsko puško svojo‘ženo. Žena je bila takoj mrtva. Tomšič je po svojem groznem dejanju takoj pobegnil. Slučajno on-dot patrulajoča orožnika, Erjavec in Sušnik, sta srečala človeka, kateri se jima. je dozdeval neuako sumljiv v obnašanju in sta ga u-stavila. Na prvo vprašanje, kdo da je in kam se je napotil, jima je rekel: “Vidim, da me imate. Svojo ženo sem ustrelil” Tomšiča so aretirali in odvedli v zapore e. kr. okrajnega sodišča v Litiji.
—	Nova avtomobilna zveza.
Ljubljanski arhitekt in stavbenik Hugo Uhlir namerava' otvoriti av-tomobilno zvezo med mestom Kranjem in ondotnim kolodvorom.
—	Vrat si je prerezal. Delavec Matevž Zalokar v Sp. Gorjah si je z nožem, ki je za kruh, prerezal v duševni zmedenosti vrat. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
GORIŠKO.
—	Velika nesreča v Gorici. V
prodajalno orožja g. Sauniga na Kornu je prišel nekdo kupit revolver. Pri pregledovanju je vtaknil v cevko tudi patrono. Mož pa ni vkupil ničesar in je odšel. Fant, ki se uči puškarstva, se je na to z revolverjem igral. Naenkrat se sproži in krogla zadene blagajničarko Humar v prsi. Dekle vstane in stopi izza pisalne mize v delavnico. Tu zakliče “Moj Bog!”, iz ust ji privre kri in zgrudi se na tla. V malo trenot-kih je bila mrtva. Hiteli so po zdravnika, a ko je došel na.mesto nesreče, je bila Humarjeva že mrtva. Krogla, ji je predrla duš-nik in srce.
—	Aretacija v sodni dvorani.
Orožnik je aretiral v Gorici v sodni dvorani Angelja Erzetiča s Slapnika v kožbanski občini. Erzetič je na sumu, da je zabodel pri tepežu, ki se je vršil blizu Šmartna, nekega človeka, ki je še vedno v bolnišnici. Erzetič je bil pozvan pred sodišče kot priča v neki pravdi.
GLASILO
SI0MSK6 Narodne Podporne Jednote
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH CRAWFORD AVB. Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE sIjOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY.
OFFICE:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Telephone Lanwdale 6139.
Subscription, $1.00 per ye'ar.
Revolucija v Ameriki.
Vprašanje, krog katerega se vse suče, je v Mehiki zemljiščno vprašanje. Zemljo danes lastujejo večinoma potomci nekdanjih Špan skih osvojiteljev, Američani in drugi tujci. Situvacija je v Mehiki podobna z ozirom na zemljišč-no vprašanje položaju v Franciji pred veliko revolucijo. V Franciji je bilo pred revolucijo 130,000 zemljiščnih posestnikov, po revoluciji pa 4,000,000. Kmečko ljudstvo je živelo v veliki revščini, zemljišča so bila neobdelana, in v Parizu je kraljevala lakota. V Mehiki ni danes mnogo boljše.
Bonilla je v listu, “Sociedad Geografica iz Estadistica”, ki je izšel v zadnjem juliju, povedal, da 11,000 zemljišnih posestnikov lastuje 44 odstotkov zemlje, zem-ljiščne družbe pa 10 odstotkov, ki so jo kupile od zemljiščnih lastnikov. V nižji Kaliforniji je še sla-bejše. Tri zemljiščnc družbe lastujejo 78 odstotkov zemlje. V Mehiki ne poznajo zemljiščnega davka^ marveč se plačuje davek le od produkcije. Zemljiščni lastniki nočejo prodati zemljišča pe-onom in prodajajo svet le po več tisoč akrov skupaj.
Kako so oplenili mehikansko ljudstvo zemljišč, dokazujejo izpovedi pred senatnim komitejem za zunanja dela. Neki George' Look lastuje “malenkost” 75,000 akrov, na katerih redi živino. Charles Newman lastuje 100,000 akrov in ceni aker po $2.50, Morris in Co. pa 1,256,000 akrov. Pravi zemljiščni kralj je pa Louis Terraza, ki lastuje od 15 do 16 miljonov akrov zemlje, ali toliko kot polovico države Illinois; Eri-que Creel ima pa 5,000,000 akrov.
Porfirio Diaz in njegov minister Pachecco sta prodajala in od-, dajala javna zemljišča kapitalistom, kakor da bi bila njih last. Včasi sta prodala tudi zemljišče, ki je imelo že lastnika. Tanjko-vestna nista bila pri oplenjenju ljudstva. Izmed srednjega stanu je bilo malo tako srečnih, da so lahko kupili dober kos zemljišča, na katerem se je lahko živelo. Siromakom se pa svet sploh ni prodajal. Tako so v Mehiki nastali “haciendadi”, nekaki srednjeveški knezi in grofi, ki vzdržujejo po cele armade peonov (tlačanov), katerim ne plačujejo toliko, da bi zadostovalo za življenje.
Temu oplenjenju so dali postavno odejo. Sprejeli so zakone od leta 1885 do 1894, da morajo biti vsa zemljišča vltnjižena. Po starem zakonu je imela vsaka vas pravico do treh štirjaških mehi-kanskih milj, na katerih so prebivalci sadili zelenjavo, razen poljski pridelek in pasli živino. Po novem zakonu je imela vsaka vas pravico le do ene štirjaške milje. Zemljišni veleposestniki, ki so igrali z vlado pod enim klobukom, niso nalašč ljudstva obvestili o novem zakonu, da ni vknjižilo svojih zemljišč, da so zemljišča pokupili za slepo ceno. Ko se na ta način oropali ljudstvo zemljišč, je bilo ljudstvo primorano sprejeti prostovoljno tlako, ali pa umreti gladu. Tako so dobili zemljišni veleposestniki velike trume peonov ali tlačanov, ki so bili prisiljeni delati za golo življenje.
Revolucija bi bila že zdavnej izbruhnila, da si Diaz ni znal pomagati. Povabil je kapitaliste iz tujih držav, da so investirali denar v mehikanskih podjetjih in pokupili zemljišča. Diaz je na ta način prišel do denarja, da je lah-
ko vzdržaval veliko armado, ki je držala sestradane peone ali tlačane k tlom in gonila volilce na volišče, da so volili tako, kakor je hotel samosilnik.
Diaz je tudi razširil vest, da bodo Združene države gotovo varovale interese ameriških kapitalistov : rudnike, železnice, plantaže za gumij, farme živinorejcev in druga industrialna podjetja. Odkar se ne plačuje zemljiščnega davka, lastujejo Amerikanci 42 odstotkov lastnine, ki bi morala biti podvržena davku. Veliko je število ameriških rudniških družb | ki lastujejo rudnike v državah ■ Chibuahua in Sonnora, ki mejita ob Arizono, New Meksiko in Texas. “American Smelting and Re-j fining” družba je zainteresovana J v mnogih rudniških podjetjih1 “Cananea Consolidated Copper” družba ima investiranih 12 miljonov dolarjev, “Santoy” pa 6 miljonov.
Diaz ni bil sanjač. Vedel je dobro, da mora priti kmečka revolucija. Nezadovoljnost malih kmetov, ki so šteli miljone, katerim so ukradli zemljo, jih spremenili v tlačane ali jih pa s silo naselili na krajih za izgnance, se je širila, čimdalje bolj, dokler se ni spremenila v punt. Zapata je pričel guerilla-vojno na jugu, Orozco pa na severu. In ko se je puntarjem pridružil Francesco Madero, bogat zemljiščni posestnik in je bil zavzet Juarez, se je krvolok Diaz zbal za svojo kožo in pobegnil.
Zadnje čase se je večkrat pisala v raznih časnikih, da je vzroke za revolucijo iskati v tem, ker se dve družbi za olje — ameriška in angleška — borita za svoje interese v Mehiki: Huerta podpira angleške kralje olja, Carranza pa ameriške, da sploh drugih vzrokov ni za revolucijo. Nihče ne dvomi o tem, da se ameriški in angleški kapitalisti pulijo za oljnate studence v Mehiki. Ali boj inozemskih kapitalistov ne more nikdar tako vplivati na narod, da bi se ves narod dvignil v krvavi revoluciji. Vzroki za revolucijo so drugje.
Kakor smo že povedali zgoraj, je Diaz s svojim nasilstvom v me-hikanski republiki uvedel fevdalizem. Sedanji graščaki so se imenovali “haciendadi”, tlačani pa peoni. Osredotočenje zemljišč v rokah peščice zemljiščnih posestnikov, je rodilo sedanjo kmečko revolucijo v Mehiki, katere geslo je: “Svet in svoboda!”
Ljudstvo se je torej v prvi vrsti dvignilo proti svojim fevdnim gospodom, izkoriščevalcem, ker mu ni živeti, ne umreti. To je torej najglavriejši vzrok za sedanjo revolucijo, kateremu se le pridružuje spor ameriških in angleških kraljev olja kot postranski vzrok, ko je že vse ljudstvo v revoluciji. Oba vzroka sta gospodarska: glavni in drugi, in na podlagi obeh se lahko sodi, kako bo končala revolucija v Mehiki, ki je morala priti prejalislej.
Peoni so sežgali zemljiške knjige in listine zemljiščnih posestnikov in izgnali posestnikev z njih posestev. Pismeno zajamčene pravice teh fevdnih gospodov je požrl ogenj v revoluciji. Vprašanje sedaj nastane, ali bodo peoni obdržali ta zemljišča kot svojo lastnino? Na to vprašanje se skopaj lahko odgovori z da. Zakaj? Tuji kapitalisti niso zainteresovani v poljedelstvu v Mehiki, njim se gre bolj za svet, ki ni sposoben za poljedelstvo. Velika posestva večinoma lastujejo Mehikanci in se ni treba bati, da bi se tuje velesile vmešavale v agrarno vprašanje. Tuji kapitalisti bodo skoraj gotovo dovolili, da agrarno vprašanje rešijo peoni, ako se njim dovoli izkoriščati rudnike in da koncesije v industriji. Ako nastane mir v Mehiki, tedaj bodo peoni lastovali zemljo, ki je pri-lagodna za poljedelstvo, kapitalisti pa gorovje, v katerem je dragocena ruda, in svet, na katerem izvirajo oljnati vrelci. O tem ni dvoma, da bodo kapitalisti podpirali potem naseljevanje, da bodo imeli zadostno število delavcev za svoje tovarne, rudnike, plavže in druga industrialna podjetja.
Revolucija bo le uničila fevdni sistem in ga nadomestila s kapitalističnim. Drugega cilja nima sedanja revolucija. S kapitalizmom bo prišel v Mehiko tudi industri-jalni proletariat in čas bo le še tedaj ugoden za socialistično agitacijo. Nastale bodo delavske organizacije, ustanovljene na pod-
lagi modernega delavskega gibanja, nastal bo boj proti zadnji formi suženstva — kapitalizmu.
Iz Beblovih spisov in govorov.
Oblike zatiranja in izkoriščanja so se menjavale v teku treh stoletij, zatiranje in izkoriščanje pa je ostalo. Res, da je kmet devetnajstega stoletja bolj kulturen in civiliziran kakor njegov prednik iz 16. stoletja ... ali relativno, v primeri z današnjim stališčem zemljiškega. gospoda, se je njegov socialni položaj komaj izboljšal.
*
Vse (meščanske stranke) se boje prosvete mas kakor strupa. Mali krogi meščanskih izobraže-vateljev, ki zasledujejo pošten namen s svojim delom za izobrazbo mas, so brez moči in vpliva, njihova ekžistenca potrjuje le pravilo v sedanjih razmerah. Vpričo teh razmer preostaja le eno. Organizacije delavskega razreda se morajo same lotiti dela za prosveto: iztrebiti morajo, kar so zasejale cerkve in šole vladajočih razredov in oblasti duševnega plevela v glave proletarcev. To nikakor ni leh-ko delo. Ali hvaležno delo je, ker odgovarja hrepenenju po bolj človeškem stanju in višjemu spoznanju in ker ga zato hlastno sprejemajo. En lot resnice uniči stot neumnosti. Zato sovražijo vladajoči tako močno resnico in se bojujejo proti njej.
#
Moč buržvazije je v denarju, v njenih miljonih in miljardah ali ogromno število glav daje delavskemu razredu, kakor hitro se zave te okolščine, tako silno premoč, da stre premoč buržvazije in naj ima desettisoče miljonov v blagajnah.
*
Prvo in glavno temeljno načelo vseh zatiralcev je, da obdrže zati-rance v nevednosti.
*
Nobena vera nima privilegija, da bi trajno zadoščala človeštvu, v kulturi napredujočemu in za vsako pride čas, ko stopi v nasprotje s kulturnimi zahtevami človeštva, ker je vera le začasen produkt določne kulturne dobe.
Ljudje zmorejo vse, kar hočejo, ali preden kaj hočejo, morajo uvideti, da je potrebno in uvidevnost prinese sila. Kristjani pravijo : sila uči moliti. Socialisti pravimo : sila uči misliti.
•
Družba, s popolno demokratično enakostjo, ne pozna in ne trpi nobenega zatiranja. Le najpopolnejša svoboda naziranj omogoča neprestan napredek, ki je življen-sko načelo družbe.
Mož ima pravico, žena dolžnosti.
Številke, ki govore.
Zvezni rudniški urad je izdal Statistiko o žrtvah v premogo-kopni industriji, ki obsega vse države, v katerih se spravlja črni diamant na svitlo.
I Te številke dokazujejo, da so rudarji izpostavljeni večji nevar nosti in da je število žrtev mnogo večje v državah, v katerih rudarji niso organizirani, ker se j tam ne vpošteva varnostnih zakonov in se rudarje nečloveške pri-| ganja pri delu.
Lestvica rudniškega urada se glasi:
	Za 9 mesecev j	Za prvih 9 1 mesecev !	1 Vo estotkih ! večali manj
	1913	1912	1913
Alabama		. 74	94	— 19
Arkansas		. 8	4	+ 4
Colorado 		. 60	73	— 13
Illinois		. 119	106	+ 13
Indiana 		. 44	25	+ 19
Iowa		. 15	16	— 1
Kansas		. 22	20	+ 2
Maryland 		. il	12	— 1
Michigan		1	4	— 3
Missouri 		8	12	— 4
Montana			. ii	' 5	+
New Mexico 		. 8	8	0
North Dakota 		. 4	0	“1“ 4
Ohio 		. 133	90	+ 43
Oklahoma		. 16	95	— 79
Pennsylv. (trd pr.) .	. 487	432	+ 55
Pennsylv. (mehak pr.) 490		330	+160
Tennessee		. 29	15	+ 14
Texas 		I	2	— 1
Utah 		. 13	15	— 2
Virginia		. 17	64	— 47
Washington		. 14	9	+ 5
West Virginia		. 239	303	— 61
Wyoming		. 19	25	— 6
Skupaj		.1843	1805	+ 85
V	West Virginiji, ki je bila v tej dobi praktično neorganizirana, je v letu 1913 zahteval rudniški moloh 239 žrtev in 303 v letu 1912. V tej državi je približno 62,000 rudarjev. Ako te žrtve primerjamo z žrtvami v državi Illinois, v kateri dela 82,000 rudarjev in je bilo 119 žrtev v letu 1913 in 106 v letu 1912, smo takoj na jasnem, da se število žrtev množi, kjer rudarji niso organizirani.
V	Coloradu, v kateri je le približno 16,000 rudarjev, je bilo 60 žrtev v letu 1913 in 73 v letu 1912. V organiziranih državah Iowa, Kansas in Indiana, torej v treh državah, je bilo le devet žrtev več kakor v Coloradu, dasi-ravno je v vsaki državi zaposlenih več rudarjev kakor v Coloradu. V treh državah je smrtno ponesrečilo toliko rudarjev kakor v neorganizirani državi Colora-dasiravno je v teh treh državah delalo trikrat toliko rudarjev kot v Coloradu.
Te številke govore nam še nekaj druzega. Vsaka jednota ali zveza, sploh vsaka bratska organizacija, bi morala po svojih mo-eh delati na to, da se rudarji organizirajo. Kolikor bolj črvrsta in krepka je organizacija, toliko manj žrtev zahteva rudniški moloh, in logično imajo bratske podporne organizacije za izplačati toliko manj posmrtnin in bolniške podpore.
To ne velja za rudarje, ampak za vse delavce. V vsaki delavski stroki je število žrtev na idustri-jalnem bojnem polju mnogo večje, ki ni organizirana, kakor v delavski stroki, ki je dobro organizirana. Dolg delavni čas, slabo prezračene delavnice izpodjedajo zdravje delavcem. Marsikdo mora v prerani grob, ker so njegovo delavno moč v zatohlih in nezrač-nih delavnicah, v katerih je mrgolelo raznih bacilov, izkoriščali nečloveško. Jednota ali zveza, ki ne uči delavcev, da se mo-ajo organizirati, ali jih ne podpira v boju za organizacijo, škodi sebi, to se pravi vsem članom.
Cilj vsake bratske podporne organizacije mora biti, da ohrani svojim članom zdravje in jih obvaruje prezgodnje smrti!
Štrajk v Coloradu.
Kapitalisti so se poslužili zveznih zakonov, da bi rudarje v Coloradu prisilili v staro suž-nost.
Zvezna velika porota je dvignila obtožnico proti vodjem štrajka rudarjev v' Coloradu. Obtožnica dolži obtožene voditelje rudarjev, ki so organizirani v Organizaciji ‘United Mine Workers of America’, da so napravili ne-postavno zvezo, da bi omejili trgovino in kupčijo.
Rudarji niso lastniki premoga in niso torej prizadeti v kupčiji. Rudarji so le spravljali na svitlo premog za Standard Oil družbo (njega oljnato veličanstvo Rockefellerja), ki je monoplizirala produkcijo premoga v državi Colorado. Standard Oil družba torej trži in kupčuje s premogom in večinoma z vsem, kar ljudstvo potrebuje.
To družbo so porotniki spoznali za krivo, da je prelomila isti zakon, radi katerega so sedaj obtoženi rudarji. Za krivo je bila spoznana pri najvišjem zveznem sodišču in najvišje zvezno sodišče ji je dalo šest mesecev odloga, da se reorganizira.
Družba se je reorganizirala. Pa kako ... Njena glavnica je danes več vredna, kakor je bila pred reorganizacijo in njen monopol bolj dosledno dovršen, kakor je bil kedaj preje.
Tobačni trust je bil spoznan krivim, da je kršil isti zakon. Dobil je tudi šest mesecev odloga,, da se reorganizira. Do danes se vrednost njegove glavnice ni znižala in monopol je skrajno dovršen.
Protitrustjanski zakon je bil sprejet pred tridesetimi leti, da se razbijejo zveze monopolistov, ki plenijo ljudstvo z določenimi oderuškimi cenami. Zakon je bil sprejet, da bi branil delavce in siromake. Mnogo, mnogo let je vzelo, predno so vedeli agentje vlade, proti komu bi rabili ta zakon.
Ko je izbruhnila splošna stavka železniških uslužbencev v de-
krat pronašli, da je zakon kakor nalašč vstvarjen, da se posadi Eu-gene V. Debs in druge odbornike “Splošne železničarske unije” na zatožno klop. S pomočjo tega zakona so Debsa poslali šest mesecev v ječo. Organizaciji niso dali šest mesecev časa, da bi se reorganizirala, ampak voditelje stavke so poslali v ječo in štrajk je bil razbit.
Rudarji v Coloradu že nekaj mesecev stradajo. Ljudstvo v Coloradu s strahom pričakuje ostre zime, ker mara plačevati oderuške cene za premog, ako noče prezebati. Standard Oil družba in še par monopolistov pa lastuje premog. In premogovniški magnat in multimiljonar g. Bear, je gotovo imel tudi te monopoliste v svojih mislili, kot del tistih a-gentov, katerim je Previdnost božja izročila premog v' Združenih državah, ko je prav zofistično v interviewu zagovarjal pravice kapitalistov do izkoriščanja ameriškega ljudstva.
Rudarji v Coloradu so izrekli, da nočejo kopati premoga, dokler se jim ne zviša mezde in skrajša delavnega časa. In monopolisti so najeli morilce in velkomest-ni izmeček, da bi rudarje pognali nazaj v rove. Mobilizirali so tudi milico, da bi se radarji vrnili na delo. Seveda vse zastonj! Rudarji so ostali zvesti načelu, radi katerega so zaštrajkali.
Končno so se poslužili zadnjega sredstva — zvezne velike porote, da obtoži vodje stavke in da $e neorganizirano armado radarjev, oropano svojih voditeljev, prisili tako vrniti na delo. Za nizko mezdo in dolgotrajni delavnik se ne briga velika porota v Coloradu. Rudarji morajo delati! To je mnenje te porote. Na ta način izrabijo kapitalisti zakonik Združenih držav, da prisilijo suverene državljane v suvereni državi, da se vrnejo neprostovoljno v staro sužnost.
Že danes lahko rečemo, ako bodo vodje štrajka spoznani krivim, tedaj jim sodišče ne bo dalo odloga, da bi reorganizirali unijo, marveč jih bodo poslali v ječo. Ako se zakoni, ki so bili sprejeti, da siromake varujejo pred odi-vanjem bogatinov, po javnih u-radnikih izrabljajo proti siromakom in se široke pošilja s pomočjo teh zakonov v jej čo, ker so tako zahtevali bogatini. kakšne korake bodo podvzeli siromaki v bodočnosti?
Delavcem ne preostaja druzega, kot da se politično organizirajo v socialistični stranki, si osvoje politično moč in tako zvr-še svojo zgodovinsko nalogo, ne da bi se brigali kaj porečejo kapitalisti. Ko se bodo zavedali svoje politične moči; zvršili bodo operacijo na človeški družbi, ki je potrebna za srečo vseh ljudi na zemlji.
bo lahko primajkljaj v bolniškem skladu pokril s povišanim ases-mentom, kar bo nemogoče storiti >v posmrtninskem skladu, ako bo posmrtnina previsoka.
Naše društvo želi, da bi tudi druga društva izrekla svoje mnenje v “Glasilu”.
Odbor društva štev. 206.
Razprava o jednoti.
Gross, Kansas.
Naše mlado društvo ‘Zvonček’, štev. 206, je razpravljalo na seji dne 7. decembra o združitvi jed-not in zvez. Društvo se popolnoma strinja z združitvijo. Naše slovenske jednote, naj bodo svobodomiselne ali katoliške, ne bodo dolgo živele, ako se ne združijo, ker niso ustanovljene na pravem temelju. Društvo priporoča združitev jednot in zvez na takem temelju, da, jim bo obstanek zagotovljen. Napravijo naj se trije razredi in posmrtnina naj se razdeli iravnotako. N. pr. prvi razred $1.25 dnevno bolniške podpore in $250 posmrtnine. Drugi razred $2.50 dnevne bolniške podpore in $500 posmrtnine. Tretji razred $3.75 dnevno bolniške podpore in $750 posmrtnine. Na ta način se bo lahko vsak član zavaroval po razredih, kakor ga ie volja. Ases-ment naj se uredi tako, da bo jednota vedno v dobrem finančnem stanju. Naše društvo se ne strinja ,s previsokimi posmrtninami, ker bi člani morali plačevati previsoke asesmente. Iz tega je razvidno, ako hočemo združeni organizaciji dati dober temelj, da jo moramo postaviti na drugo podlago, kakor je sedaj. Ne smemo gledati na to, ako so člani zdaj zavarovani pri treh ali štirih jednotah ali zvezah in pri vsaki za pet sto dolarjev posmrtnine.
Ako ho združena organizacija plačevala po $1,000 in $2,000 po-
smrtnine, potem je združitev ne-vetdesetih letih, so mogotci na-1potrebna. Za bolniško podporo se
Chisholm, Minn.
N' združenju je moč! Ta, izrek je neovrgljivo resničen. Ali vprašanje nastane: Kako naj se združimo, kedo naj se združi in v čem naj se združimo!
Zgodovinarji, ki Dišejo zgodovino človeškega rodu, trdijo, da so bili ljudje že v prazgodovini tesno družinsko združeni. Združevali so se, da so se branili divje zveri, ki je njim stregla po življenju. Ko so ugnali divjo zver, so se v dražbi pojavili sebičneži, ki niso hoteli skrbeti za, celo dražbo, in so gledali, da bi dragi skrbeli zanje. Ljudje, ki so postali voditelji rodov, so postali nevarni dragim ljudem in ogrožali so njih obstoj. Tudi proti njim so se morali združiti ljudje.
Kako naj se združimo, je pa odgovoriti malo težje. Zakaj? Tistemu, ki preti upropastenje, ne uvide potrebe združenja. Kedo naj se združi? Vsakdo, ki se zaveda, da je moč ali vspeh v združenju. Njegova dolžnost je, da se združi v organizaciji, da bo temvečji vspeh njegovega dela.
Slovenci nismo prišli v Ameriko, ker se nam je dopadlo potovati po svetu. Večina nas je bila primorana iti s trebuhom za, kruhom. Kot takim je bila seveda potrebna podporna organizacija, katera naj bi obenem prevzela tudi nalogo izobrazbe. Žal, da se zadnjo nalogo premalo vpošteva. Pogosto naletimo na sebičnost, ne-vošljivost, trmoglavno kritiko, vrhu tega pa lovce za profitom. Ali to posoešuje kulturni razvoj?-
Ako danes razmotrivamo o potrebi podporne organizacije v A-meriki,‘se zavedamo, da mora biti tudi izobraževalna. Ali je pa, potrebno, da imamo toliko podpornih organizacij? Na to je lahko odgovoriti. V majhnem narodu hoče biti veliko število narodnih “junakov”, mejtem ko bi ne bilo-prostora zanje v eni podporni organizaciji. Na ta način se napravljajo nepotrebni troski, ki škodijo močno vsem organizacijam, kateremu je združitev potrebna, ne pripozna in noče priznati, da mu preti upropastenje. Kdor ima dohodke od razdraženosti, tisti di-kret.ira združitev.
Kako naj to rešimo? Ako se z-a-globimo v načela jednot, dobimo prav lahko disciplino, ki bi odgovarjala vsem trem vprašanjem. Ali zakaj vzlic temu ne gre? Ker se ne vpošteva discipline in če se zahteva, da naj se jo 'vpošteva, se pride hitro v konflikt s sebičnostjo, na kar sledi boj in razdor.
Prava potreba: je, da se sebična poželjenja izti-ebijo iz vsake podporne organizacije. V organizaciji ne sme odločati korist posameznika, ampak odloča naj le korist vseh organiziranih. Kedar se prikaže v organizaciji sebičnost, je-tireba tako rano takoj ižgati. Ke-dar bodo vse slovenske podporne orgnizacije prišle do tega prepričanja, bo združenje tukaj. Treba je, da hi prva. konvencija organizacije resno pretresla to vprašanje, ker drugače nam bo težko izreči: Tako se združimo!
Ko sem prvič slišal o podpornih organizacijah, se mi je dopadlo, ko sem čital, da je namen teh organizacij gmotno podpirati in izobraževati svoje člane, dajati svojim članom vso mogočo moralno in materijalno pomoč. Zdaj pa čitam, da morajo dobiti bizniško formo, kakor da bi bile naše podporne organizacije navadna trgovska podjetja: jemlje naj se tistemu, ki ima malo in da enemu, ki ima veliko. Iz tega je razvidno, da so tisti, ki imajo malo, še vedno zadovoljni, da se jim jemlje po bizniški formi.
Na podlagi tega dejstva priporočam, da naj se jednote združijo na podlagi bizniške forme, ker bratska forma se ne upošteva v tisti meri, kakor hi se morala upoštevati.	Anton Mahne.
— Policija je našla pri 13 govornikih I. W. W., ki bijejo boj za svobodo govora v Kansas City-ju, le tri niklaste groše in dva centa, ko jih je preiskala po are-t.n niif
<¡!,ASIl,tf SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
o
Slovenska Narodna
Ustanovljena d. aprila 1904
Podporna «Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willoek, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kana.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp Av. Chicago, II • Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 1635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, El. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbo-vec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:	...*
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Pismo neke gospe.
Zelo radi objavimo pismo gospe Adele Polak, ker dokazuje natančno učinke našega izdelka. “Zelo rada Vam naznanjam, da je po večkratnom poskusu, postalo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino naše domače zdravilo. Vino je zelo okusno ter povzroča izvrstno slast. Pri želodčnih lozenih zelo dobro učinkuje. Zelo rada ga vedno priporočam svojim prijateljem in prijateljicam. Vam udana Mrs. Adela Polak, Ljubljana.” Trinejevo ameriško zdravilno grenko vino ima v resnici dober, grenek okus ter je priporočljivo sredstvo pri želodčnih boleznih, zabasanosti in vseh boleznih, ki izhajajo iz slabe prebave.
V lekarnah. — Jos. Triner, uva-ževalec in izvaževalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Pri hrbtobolu, revmatičnih in! neuralgičnih bolečinah, vam daje Trinerjev liniment hitro pomoč. | (Advertisiment.)
f
Dobite zvezek Severovega al- <$► X manah in zdravoslovja za X. 1914 od vašega lekarnarja ali pa od nas zastonj.
X ========= x+
:! Prehladi in £ kašlji.
T	•	.	Y
Prehlad je začetek kašlja «£♦ J ali vnetja sapnika, zato je JT zelo važno, da se hitro od-«#► pravi. V ta namen re ra- «$►
A H,i	♦*.
| Severov | I: Balzam i
POZOR KROJAŠKI OBRTNIKI.
Popolnoma izvežbani krojač želi dobiti stalno delo pri Slovencu ali Hrvatu, zna krojiti po najnovejši amerikanski modi, možke in ženske obleke, kakor tudi izdelo-
vati vsa v to stroko spadajoča dela. Govori slovensko, nemško in nekoliko tudi angleški jezik. Ponudbe naj se pošlje uredništvu “Glasila”, 2821 So. Crawford av. Chicago, 111.	3x—

Na pošti.
Anton Čehov.
Te dni smo pokopali mlado žensko našega starega poštarja Slad-koperceva! Pokopavši krasotico smo se po šegi naših dedov in očetov odpravili na pošto obhajat spomine.
Ko je prišlo cvrtje, je starec -vdovec grenko zaplakal in dejal:
—	Cvrtje je natanko tako rdečkasto kakor rajniea. Kako je lepo ! Natanko tako!
—	Res je, — s0 pritrjevali gosti, — lepo žensko ste v resnici imeli . . . Ženo prve vrste!
—	Da-da . . . Vsak kdor jo je pogledal, jo je občudoval . . . Ali, gospoda, ljubil jo nisem zavoljo lepote, in tudi ne zaradi blagega srca Ti dve Čednosti sta že v ženski naturi in nista prav nič redki na tem svetu. Ljubil sem jo zavoljo druge lastnosti. Ljubil sem jo, draga rajnico. — Bog ji daj nebesa, — za to, ker je bila pri vsej živahnosti in veselosti svojega značaja svojemu možu zvesta. Zvesta mi je bila, ne glede na to, da ji je bilo komaj dvajset let, a meni'se približuje že šest deseto! Zvesta je bila meni, starcu!
Dijakon, ki je obedoval z nami, je z zgovornim mrmranjem in s kašljem izražal svoje dvome.
—	Vi mi nemara ne verujete? t-— se je obrnil vdovec k njemu.
:Ne, to ne bi verjel, — je zajecljal dijakon v zadregi, — ampak tako . . . Mlade žene so danes tako . . . randevu, flirt . . .
—	Vi dvomite, a jaz vam dokažem. Njeno zvestobo sem si obranil z raznovrstnimi sredstvi, s sredstvi strateške vrednosti, z nekakimi utrdbami. Pri mojem premišljenem ravnanju in navitem značaju, me žena nikakor ni mogla prevarati. V varstvo svoje zakonske postelje sem uporabljal izredne zvijače. Poznam take besede, nekaka gesla ... Izgovorim jib, pa — basta, kar se tiče ženske zvestobe, lebko čisto mirno zaspim . . .
—	Kakšne so te besede?
—	Čisto preproste. Po mestu i sem raztrosil slab glas. Ta glas vam je gotovo znan. Vsakemu sem dejal: “Moja žena Aljona je v ljubavnem razmerju z mašim policijskim ravnateljem Ivanom Alekse jičem iZalihvatskim”. Te besede so zadoščale. Nihče se ni predrznil hoditi za Aljono, ker se je vsak bal jeze poicijskega ravnatelja. Često so ljudje bežali, če so jo ugledali, le da bi si Zalihvat-skij ne mislil kaj. He, he, he. Če se spustiš s tem despotom, nimaš več veselega dne, pet protokolov ti sestavi, da si -se pregrešil zoper zdravstvene odredbe. Na pr. če zagleda tvojo mačko na cesti, sestavi protokol kakor o živini, ki se je zatekla.
—	Toraj vaša žena ni živela z Ivanom Aleksejičem? — smo se čudili vsi z dolgimi obrazi.
—	A, seveda ne, to je bila le moja zvijača . . . He-be . . . Do-
bro sem vas potegnil, mladeniči, kaj? To stoji.
Tri minute molka Sedeli smo in molčali; sram nas je bilo in jezili smo se, da nas je ta debeli, rde-čenos starec tako grdo speljal na led.
— No, če Bog da, se oženiš še enkrat! — je zamrmral dijakon.
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
KAČU. (Cachoo)
Prašek, ki prisili vsakega ki-J hati že iz daljave. Samo en ščip1 praška vržete v zrak in takoj bo-1 do morali vsi kihati; kihali bodo, | pa ne bodo vedeli, odkod to pri- j baja. Stem napravite v družbi ve-j liko smeha in zabave in ne da bi opazili, kdo je to napravil. Popolnoma neškodljivo. Pošiljamo na, vse strani 3 za 25 c. ali pa 12 zavitkov za en dolar ($1.00) Pišite ponje:
Joe Leskovar,
386 Rosewood Ave.
4x	Aurora, 111.
Razveseljiv prizor.
Bogat vinograd, obdan od gri čev in hoste, razveseli oko vsakega ljubitelja prirode. Sočni sad evropskih in ameriških vinogradov, ki ti ga nudijo lepa dekleta, je slaščica in hrana. Griči in ho-sta zalagajo vonjiva zdravilna ze lisca in koreninice, ki jih spretna roka kemikova združuje z vinom v Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, dobro znano družin sko zdravilo. To je videti na Tri-nerjevem stenskem koledarju za 1914. Tztis se pošlje na vsak naslov po prejemu 10.: Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave, Chicago, 111. (Adv.)
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave, Indianapolis, Ind.
❖ ..
% za pljuča
i (Severa’s Balsam for Lungs) 1
Y	Y
kateri se priporoča zoper 4%	kašelj, prehlad, vnetje	«*►
%	sapnika, bolno grlo, hri-	X
pavost in druge neprilike	f
«*►	dihalnega ustroja. Je po-	«*►
% polnoma neškodljiv a zelo ^X^ uspešen.	J
Cena 25 in 50 centov. +A
f _____ Y
f--------------------------------Y
♦> _ ^ ♦»
Y
Y
T	Y
♦	žolčnica,	jetrne neprilike, ♦
«£♦	slaba prebava in druge
I	prebavne	neprilike kamlu
♦	izginejo (	ako rabite
Y
| Severov | Življenski % balzam ~
(Severa’s Balsam of Life) *!♦
Y
kot navedeno v navodilu A
Zapeka Y žolčnica,
KOLEDAR
“GLAS NARODA” za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za je-dno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30 c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING 00, 82 Corlandt St, New York City ali v podružnici FRANK SAKSER,
6104 St. Clair Ave, Cleveland, O.
Havana smodke
z znakom S. N. P. J. Vsi kateri kadite smodke, najboljši izdelek, čisto izbranega tobaka, nad vse dobre, je dobiti po 10 e ena — 3 za 25 c. Narejene pri tvrdki:
Louis Tillmans,
Aurora.	Minn.
f
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Vabilo na veliko veselico
— katero priredi —
DRAMATIČNI ODBOR
“Slov. Delav. Dom”
združenih društev, S. N. P. J. in S. S. P. Z.
na ¡Silvestrov večer dne 31. decembra
v dvorani Slov. Delav. Doma v Herminie No. 2. Pa.
Na programu so razne veselo zanimive točke. Igra‘‘Staro in novo leto”, ples in polno druge zabave za vsakogar.
Igrala bode češka godba. Dobri prigrizek.
vstopnima $1.00.
Za obilno udeležbo se vljudno priporača to zadevni
ODBOR
X*-X--X--X"X*<»X:XK~X-X"X-*X*-X~X*-X**X‘*X-*X~X*-X-,X-,X-*X--X**X-<''X:
na steklenici. Okrepi celi J ustroj in kmalu ozdravi bolnika.	«J,
Cena 75 centov. X
Y
———= Y
♦♦♦
Zdravila so naprodaj v le- A
♦ karnah ali- jih pa «*» ročite od nas.
lahko na-

W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domač» vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony QuaJiza, 731 N
Warman Ave, Indianapolis, Ind
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter-jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobol j, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tekaj. Izdelan
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.

PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
PESNI
3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brezplačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
international PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.
UR
UR
UR
UR
UR
£
Hi
Nerednosti prebave.
XKK-.x*.:-.:.-:--:":*-x~:-*:"X“X-.:..x.-x.*x-*x*.x-.x-x-.x-.x»'V-:-.x..:*-x-x-x*.:-x
/	f
Vabilo	na	maškaradno	veselico	!
T
---katero priredi---	X
Žensko društvo štev. 47 S.S.P.Z.	|
~	------- • —■	-- „      ---------------- X
UR
S
UR
UR
ifi
UR
S
Hi
SR
UR
£
Hi
UR
Hi
fitter-wine
9'
______
7 ''Ter
TRINE ROVO
Horké víno
’‘‘"^»«db/JOSEPH TRtNCR *••-622 S Ashland Av»

dne 3. januarja 1914
v Krkovičevi dvorani, vogal Blue Island Av. In 19. ceste naproti Kašparjeve banke
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave brane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnieo, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnieo Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pra . vilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
1
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
i
I
_________________________________ I
¡^x~x~:~x>*-x~x~x-x~x»<**-x~x~x~x~x-<~x~x*<x>4$e<k<x>«XHX*«X"xî
Vstopnina za osebo 25c
Začetek ob 8 uri zvečer.
JOS. TRINER,
Na veselico se vabi uljudno vse slovensko občinstvo v Chicagi in okolice.
ODBOR.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Cliicego,
111.
IZ GLAVNEGA URADA
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih novembra 1913.
meseca
Slavij a, štev. 1.—Zopet sprejet: P. Pretnar, c. 10205. — Prvi mesec suspendovani: C. G. Fouček, c. 45; Ant. Zupanc, c. 6122 ; Karl Zlajpuh, c. 15920; Mih. Skoflauc, e. 16605 ; Karl Baharič, c. 5698.— Drugi mesec suspendovani: Jos. Šimenc, c. 1370 ; Fr. Šimenc, c. 15006. — Odstopli : Mili. Vouk, c. 8186. — Novo pristopil : Peter Pretnar, c. 17383.
Triglav, št. 2.—Prvi mese suspendovani: Pr. Justin, c. 10290; Jos. Gorše, c. 6354; Abel Kosesky, c. 7067 ; John BuSinsky, c. 602.— Drugi mesec suspedovani : Marija Livek, c. 6820; Frank Livek, c. 1026. — Izobčen: Ant. Hartel, c. 12045. — Novo pristopli: Joseph Umek, c. 17384; John Volker, c. 17385; Jernej Vogrič, c. 17386.
Adrija., št. 3.—Novo pristopila: Stefany Kadžiš, c. 17387.
Bratstvo, št. 4.—Zopet sprejeti: John Figas, c. 12234; John Kor-ček, c. 8832 ; Vlad. Rogožinski, c. 5861.—Prvi mesec suspendovani: Jul. Bugajvski, c. 960; Karl Bu-rian, e. 15466; Jos. Gerzeti, cert. 9179; Alex Gorny, c. 794; Mihael Janc, c. 1153 ; Oeslava Matuška, c. 5981 ; Joseph Matuška, c. 6707 ; Fr. Rafcaizak, c. 141 ; Vinc. Starman, e. 10347. — Drugi meses suspendovani : Fr. Alič, c. 8298 ; Jos. Sojer, c. 8838.
Naprej, št. 5.—Zopet sprejeti: Jos. Augustinčič, c. 2803; Jos. Ahlin, c. 6284; Ant. Nachtigal, c. 11725; Jos. Carl, c. 12051; Ant. Cecelič, c. 12059 ; John Podobnikar, c. 1Î2053; Fr. Debenjak, c. 12550; Val. Turk, c. 13325; Fr. Stefančič, c. 16111 ; Fr. Rojer, c. 16616. — Prvi mesec suspendovani: Jos. Kalan, c. 1437 ; Min. Baškovič, c. 7294 ; Leo Sesek, c. 7299 ; Jos. Gorjup, c. 7554; Mih. Legan, e. 8855; John Rakar, cert. 9184; Ant. Kralj, c. 9642 ; Fr. Majcen, c. 10696; Ant. Boldin, c. 12386; Ant. Mezulanek, c. 12055 ; Ant. Habinc, c. 13176; Fr. Žagar, cert. 15704; Fr. Savel, cert. 15928; M. Cesnovar, e. 16831.—Drugi mesec suspendovani: Jacob Pužun, cert. 7831 ; John Kerne, c. 9842 ; Leo Rijavec, c. 15010. —'Izobčen: Jos. Rojer, c. 15009. — Novo pristopli : Ignac Stojan, c. 17388 ; John Tavčar, c. 17389; John Branisel, cert. 17390; Martin Romih, e. 17391; Fr. Pečjak, c. 17392; Jos. Godina, c. 17393; Peter Pokorn, c. 17394; Ant. Rožan, c. 17395.
Bratstvo, št. 6.—Zopet sprejeti: Tom, Skender, c. 12062; Mih. Bambič, e. 13123 ; Marija Bambič, c. 13125. — Prvi mesec suspendovan: George Svidran, c. 15011.
Bratoljub, št. 7.—Novo pristopli : Jos. Jereb, e. 17396 ; Angela Galle, c. 17397 ; Ciril Ocepek, c. 17398; Matt Mazgon, c. 17399; Louis Ubek, c. 17400 ; Jos. Der-novšek, c. 17401; John Železnik, c. 17402 ; Florijan Kastelec, cert. 17403.
Delavec, št. 8.—Novo pristopli: Fr. Hodnik, c. 17404; John Košak, -c, 17405; Ant. Grum, c. 17406.
Bratstvo Naprej, št. 9.—Zopet sprejeti: John Pročko, c. 1948; John Roijght, c. 15021. — Novo pristopli: John Sodnik, c. 17407; Fr. Klučevšek, c. 17408.
Trdnjava, št. 10.—Zopet sprejeti: Ant. Završnik, c. 7835; John Debeljak, c. 13133; Ant. Novak, c. 5027.—Prvi mesec suspendovan Ant. Koritnik, c. 9324. — Drugi mesec suspendovani : John Ru-sold, c. 8375; Ignac Jež, c. 301.
Sokol, št. 11.—Novo pristopil: George Miloševič, c. 17409.
Edinost, št. 12.—Prvi mesec suspendovan: Fr. Puckar, c. 7435. —Izobčen: John Erjavec, e. 34'01. —Novo pristopil: Fr. Mesojedec, c. 17410.
Edinost, št. 13.—Zopet sprejeti : Mih. Pintar, c. 2019 ; John Kumer, c. 14177. — Prvi mesec suspendovani : John Remih, c. 163 ; Jacob Kaska, c. 6292; Nick Vidnevič, c. 13729.
Sloga, št. 14.—Zopet sprejeti: Ant. Kaltneger. cert. 6960; John Janša, c. 213; John Podjet, cert. 7441 ; Jacob Matjaž, c. 9002.—Prvi mesec suspendovani: Joseph Štirn, c.(???); Stefan Sirtič, c. (?«?). — Drugi mesec suspendovani: Fr. Vertačnik, c. 15715; Fr. Debevc, c. 16121. — Izobčen: Valentin Mule, c. (ÎÎÎ).
Sloga, št. 16. — Zopet sprejeti : Ant. Kolenc, c. 2347 ; Jos. Povšič, c. 8699; John Sklander, c. 11735; John Retelj, c. 11338; Ant. Žitnik, e. 2435; Fr. Berčan, c. 14120; Fr. Valovšek, c. (???); Jak. Novak, c. 15026 ; Leo Zakrajšek, c. 1145; Max Koder, c. 16124; Anton Kos, c. 16124; John Keber, cert. 16633. — Prvimesec suspedovani : Jos. Hrovat, c. 9076; John Jaklič, c. 12564; John Novak, c. 13913; Jak. Jovne, c. 10009 ; Ant. Kolenc, c. 5314 ; John Pangre, c. 15947 ; Fr. Planovšek, c. 11122 ; John Ke-bec, e. 16633. — Drugi mesec suspendovani: Louis Zupančič, cert» 12566; Ant. Bajt, cert. 8115; Jos. Stonič, c. 15722 ; Mih. Urankar, c. 16636.—Novo pristopli: Matt Janežič, c. 17411; Fr. Spruck, cert. 17412.
Bled, št. 17. — Zopet sprejeti: And. Bombač, c. 9863; Jak. La.-viriha, c. 85622. — Prvi mesec suspendovani : Fr. Božič, c. 7567 ; Karl Mikulasch, c. 12983; Jos. Butaro, c. 19984 ; Ant. Miglič, cert. 13505.
Orel, št. 19.— Zopet sprejet: Mih. Krempuš, c. 5820.
Sokol, št. 20.—Zopet sprejeti : Ant. Sadar, c. 2496; Andr. Lah, c. 6416. — Prvi mesec suspendovan: Ant. Zdravlovič, c. 5342 Drugi mesec suspendovani: Ant. Jenko, e. 16543 ; Jak. Matek, c. 11643. — Izobčeni: Matt Grum, c. 16377; Fr. Škofič, c. 15033; M. Burkairt, c. 4752. — Novo pristopli : c. 17413, c. 17414, c. 17415, c 17416.
Orel,. št. 21.—Prvi mesec suspendovani : Ant. Feroljc, e. 3805 ; Ant. Jakopič, c. 7095; John Sta-lar, c. 9870; Mih. Dolinar, cert. 1207 ; Fr. Žnidaršič, c. 11753; Ant. Hren, c. 16381; Ant. Fabijančič, c. 9031. — Drugi mesec suspendovani: Ant. Hibler, c. 2498; Fr. Nahtigal, c. 11020; Mihael Rožič, c. 13157 ; Louis Zupančič, c. 13922. —Izzobčen: Jacob Tomšič, cert. 1849.
Danica, št. 22,—Zopet sprejet: John Ručgi, c. 7147.—Prvi mesec suspendovan: Peter Andler, cert. 15036. — Izobčeni: Joseph Pani-an, c. 7858; Paul Mavrin, c. 7854; Karl Filipčič, c. 9678 ; Fr. Tau-char, e. 11750; Peter Frice, cert. 15733 ; Peter Lukanie, c. 13521 ; Fin. Žitnik, c. 16385; Lovr. Kreč, c. 16382.
Edinost, št. 23.—Novo pristopli : Ant. Cedilnik, c. 17417 ; Ant. Juvan, c. 17418.
Šmarnica, št. 24.—Zopet sprejet: Jos. Klančnik, c. 15037. — Prvi mesec suspendovan: John Mastalič, c. 15295. — Novo pristopil : Martin Lapornik, c. 17419.
Bratje Svobode, št. 26.—Drugi mesec suspendovani: Jos. Božič, c. 11603; Ant. Sinkovič, c. 13907.
Celje, št. 27.—Prvi mesec suspendovan : Mar. Marčen, c. 2229 —Novo pristopil : Ralph Jouvan, c. 17420.
Novi Dom, št. 28.—Zopet sprejeti: Franca Pintar, c. 12360; Simon Miloševič, c. 14356. — Prvi mesec suspendovani: Fr. Supan. c. 1188 ; Matt Stimac, c. 12261.— Drugi mesec suspedovanava : Marija Drula, c. 14358.
Domovina, št. 29. — Izobčeni: Tom. Plahutnik, c. 9317 ; Frank Udovič, c. 11123; Aug. Meserko, c. 14144.
Slovenski Dom, št. 31. — Prvi mesec suspedndovani : Alois Martinčič, c. 16132; Fr. Kočevar, c 1330. — Drugi mesec suspendovani: John Jaklovič, c. 6903; John Maček, c. 12423.
Sava, št. 32. — Zopet sprejeti: Ant. Vidmar, c. 4791 ; Alex Oman, c. 6068.—Prvi mesec suspendovani: Alois Pistotnik, c. 3611; John Kropivšek, e. 6520.—Drugi mesec suspendovan :	Kairl Knez, cert.
14360.
Naš Dom, št. 33 — Zopet sprejet: Iz. Martinčevie, c. 16652. — Prvi mesec suspedovan: Mato Latin, c. 12756. — Novo pristopli: Anton Škrajnar, c. 17421 ; Franjo Rinčevič, c. 17422.
France Prešeren, št. 34.—Novo pristopli: John Vivoda, c. 17423; Joseph Oven, c. 17424; Frank O-peka. c. 17435 ; Anton Istenič, c. 17426 ; Frank Baraga, c. 17427.
Zveza. št. 36.—Prvi mesec suspendovani: Ant. Marčen, cert. 14819;John H. Hale, c. 15509. — Odstopil: Joseph Uzman, c. 3231. — Novo pristopil: Lovrenc Trobec ,c. 17428.
Proletarec, št. 37.—Zopet sprejeti: Alois Simčič, e. 3936; John Mohorič, c. 16142.—Prvi mesec suspendovani: Bar. Susanj, cert. 3227 ; Fr. Kinkela. e. 7728.
Ilirija, štev. 38.—Izobčen: Jos. Sufca, c. 13524.—Novo pristopli: Tom. Železnik,’cert. 17429; Matt Trobec, c. 17430.
Nairodni Vitezi, št. 39.—Zopet sprejeti: Mih. Knapič, cert. 6978; Fr. Penca, c. 1911; Peter Porenta, c. 3051; Fr. Vreček, c. (???). — Prvi mesec suspendovani: John Fabian, c. 1907; Ant. Končan, c. 10725; John Križanič, c. 192; Sil. Rešek, c. 2908; John Ferenčak, c. 16151.—Drugi mesec suspendovani: Fr. Bahovec, c. 1910; Jera Bahovec, c. 2554; John Cech, c. (???); Ant. Sevnik, c. 11474. — Novo pristopli: Bernard Novak, e. 17431; Mairtin Predanič, cert. 17432; Louis Vites, c. 17433.
Slovenija, št. 41.—Zopet sprejet : Jos. Cimermanie, c. 15312. — Prvi mesec suspendovan: John Marengo, c. 14829.—Izobčen: Fr. Tonij, c. 14371. — Novo pristopli: John Šikovec, cert. 17434; Anton Gabrenja, c. 17435.
Aurora, št. 43.—Zopet sprejeti: Jos. Koplink, c. 2041; Fr. Zupančič, c. 5943; Fr. Tomažič, c. 6984; Lov. Kostelc, 8030; Fr. Cazan, c. 8587; For. Šilc, e. 9053; Fr. Fila-novič, c. 8896; Nik Magovec, c.1 14830; And. Dokožič, cert. 15052; John Sknajner, cert. 11242.—Prvi mesec suspendovani: Fr. Vidmar, c. 12436; Jos. Oražem, e. 12459; Mar. Nosan, c. 13354; John Kramar, c. 14157; Henry Delles, c. 12849.—Drugi mesec suspendova ni: John Grahek, c. 8425; Mihael Paučjč, c. 13011.—Izobčen: John Zajtz, e. 8364. — Novo pristopli: c. 17436, c. 17437.
M. Danica, št. 44.—Prvi mesec suspendovan: A. Markovič, cert. 5266.
Illinois št. 47.—Drugi mesec suspendovan : Matt Klinc, c. 9055 :—Novo pristopil: Mihael Bračun, c. 17438.
Triglav, št. 48. — Drugi mesec suspendovani: Fr. Valič, c. 15529; Stefan Plačak, cert. 10544; Geo. Mihnjak, c. 3651; Martin Lužar, c. 13358; JosephKrebel, c. 9441.—-Izobčen: John Kramar, c. 15526 Ljubljana, št. 49.—Prvi mesec suspendovana: Anna Leskovec, c. 6012.—Odstopil: Mih. Bistrica, c. 9659.—Novo pristopli: Frančiška' (Žitnik, c. 17439; John Brajar, c. 17440.
Skala, št. 50.—Zopet sprejeti: Blaž Lamber, c. 4275; Steve Kan-dara, c. 6540. — Prvi mesec suspendovan: Ant. Pirnat; c. 16657.
Drugi mesec suspendovani: Iv. Pavličič, c. 15323; Nada Pavličič, 15325.—Novo pristopil: Lam-
sec suspendovani: Fr. Benčič, c.! Lilija, št. 95. Zopet sprejeti: 3711; Vinc. Kostanšek, c. 3716; Peter Kranjc, c. 8081, John Levk, M. Schneller, c. 118/; Fr. Matko- c. 11638. Prvi mesec cuspendova-vič, c. 6411; Steve Diljak, cert.'ni: Ant. Kočevar, c. 6899, Mih 10360; Anton Deržaj, cert. 9931; j Preškar, c. 3952, And. Petrič, c. Mane Lončar, c. 16434. — Drugi 10176, Blaž. Lipar, c. 9739, Jos.
c.
bert Bolsbar, e. 17441,
Narodni Dom, št. 51.—Izobčeni: Ant. Lipovec, č. 10114-, Joseph Miklaučič, e. 11341.
Zvezda št. 52.—Prvi mesec suspendovan : Andr Likan, e. 15233. -Novo pristopli: Joseph .Zambi, 17442; Louis Hribar, c. 17443. V Boj, št. 52.—Zopet sprejeti: Fr. Blaznik, e. 4810; F. Dobida, c. 11722; F. Svetina, c. 8542; Jos. Cvenkel, c. 13538; J. Rožanc, c. (???) ; J. Jaklič, c. 14835; J. An-žič, c. 10348; Fr. Cimperman, c. (???); J. Žnidaršič, e. (???). -— Prvi mesec suspendovani: A. Maf-ko, c. 11075; J. Travnikar, cert. 12592; F. Mlahovie, c. 14591; V. Mavko, c. 16415; J. Petrovšič, c. (????). — Drugi mesec suspendovani : And. Ulle, c. 3639; M. Ulle, c. 9244; Fr. Hitti, c. 14074; Mr: Stanovnik, c. 9138.—Izobčen: Leo Perniiš, c. 15061.—Novo pristopli: Mihael Kusterl, c. 17444 (sprejen, ko predloži izkaz starosti; Ferd. Jazec, c. 17446.
Jutranja Zora, št. 54. — Zopet sprejet: Anton Mirt, c. 16419.
Slovan, št. 55.—Novo pristopil: Ignac Jereb, c. 17446.
Slovenija, št. 56.—Drugi mesec suspendovani: And. Jurkas, cert. 017; Louis Andolšek, c. 3087. — Izobčen: Bert Lakner, c. 1194*2.
Planinar, št. 57.—Drugi mesec suspendomn: Gregor Mihelič, c. 13572,—Novo pristopil: Nick Zit-kovič, c. 17447.
Litija, št. 58.—Novo pristopil: John Zabavnik, c. 17448.
Zavednost, št. 59.—Prvi mesec suspendovani: Jacob Merčun, e. 2140; Ant. Erčul, c. 70. — Drugi mesec suspendovan: John Pauč-nik, c. 2619,—Novo pristopil: Fr. Kovač, c. 17449.
(Sparta, št. 61.—Zopet sprejet: Blaž Hafner, c. 11349.—Prvi mesec suspendovani: Fr. Kepic, c. (????) ; Ignac Stular, c. 9456. — Tzobčen: Joseph Spendal, c. 14840. Novo pristopli: c. 17450, c. 17451.
Bratska Sloga, št. 62. — Zopet sprejeti: Paul Špehar, c. 12281; Fr. Kecjan, c. 10560. — Prvi m€'
mesec suspednovani : John Wiess c. 4776; John Mairvič, c. 10132 Ant. Mhšič, c. 11950; Blaž Verba nec, c. 13178 ; Steve Filipovič, c 13373; Karl Fajon, c. 13549.—Izobčen: Fr. Tomac, e. 11778; John Prodan, c. 13749; Fr. Krasta, c 16432.
Bistrica, št. 63. — Drugi mesec suspendovan: Andrej Dolinar, c 13751.
Slovenska Zastava, štev. 64. — Prvi mesec suspendovan: Fr. So-tovšek, c. 16683.
Prvi Maj, št. 65.—Zopet spre jet: John Malli, c. 5515. — Drugi mesec suspendovan: Jos. Ramšek, e. 15789. — Novo pristopli: John Wilfan, c. 17452; Anton Zupan c. 17463; Sten. Sipeš, e. 17454; And. Okroglic, c. 17455; Jos. pirih, c. 17456; Vincenc Urankar, c. 17457.
Prosveta, št. 66. — Prvi mesec suspendovan-: Fr. Maček, c. 11146.
Dolenec, št. 67.—Prvi mesec suspendovan: William Sanda, cert 15348. — Novo pristopli: Jernej Zore, c. 17458; Roko Spalj, cert. 17459.
Slovenec, št. 68.—Novo pristop li: Fr. Gašperut, c. 17460; Jos. Sester, c. 17461.
Napredek, štev. 69.—Novo pristopli: c. 17462, c. 17463, c. 174-64, c. 17465, c. 17466.
Spomenje, št. 72.—Zopet sprejeti: Louis Kunstel, c. 10373; Peter Draksler, e. 1718.
Slovenec, št. 75.—Novo pristopli: Agnes Gaspanae, c. 17467; M. Ozanič, c. 17468; John Mihelčič, c. 17469.
Prijatelj, št. 76.—Drugi mesec suspendovana: Kata Skrabar, c. 10753. — Novo pristopil: Jernej Krajne, e. 17470.
Bratstvo, št. 77. — Prvi mesec suspendovan : Fr. Mlinar, cert. 10065.
Delavska Zveza, št. 78. — Prvi mesec suspendovan : Ig. Kanjeski, c. 14194.—Drugi mesec suspendovani: Jak. Derling, c. 8911; Matt Derling, c. 13762.
Dobrodošli, št. 79.—Zopet spre-' jet: Joseph Burger, c. 5403.—Prvi mesec suspendovan : Joseph Re-gelj, c. 7494.
Svoboda, št. 80.—Novo pristopli : Agnes Franko, c. 17471 ; Ferd. Frančiškovič, c. 17472 ; Joseph Brušič, c. 17473; Marija Felc, c. 17474; Marija Urbanc, c. 17475: Frank Jianškovac, c. 17476 ; Anton Bujan, e. 17477.
Solnee, št. 81,—Zopet prjeset: Geo. Krušič, c. 5180. — Izobčeni: Geo. Čačič, c. 10963; Paul Sigur-njak, c. 10965.
Triglav, št. 82. — Drugi mesec suspendovan : Karl Kespa, cert. 13193.
Planina, št. 83.—Prvi mesec suspendovan : Alois Kutnar, cert. 12125.
Slovenski Delavec, št. 85.—Drugi mesec suspendovani: M Bauer, c. 14865 ; Joseph Judež, c. 14724.
Slovenski Dom, štev. 86.—Novo pristopli : Ludvik Katz, c. 17478 ; Fr. Kordeš, c. 17479.
Prostomisleci, št. 87.—Izobčen: Fr. Stanko, c. 14871.—Novo pri-setopil: Peter Korce, c. 17480.
Dobri bratje, št. 88.—Odstopil: Paul Kogovšek, e. 14204.—Novo pristopli : William Krivanek, cert. 17481 : John Novak, c. 17482 ; Ignac Moolk, c. 174*83 ; Aug. Krivanek, c. 17484.
Glas Naroda, štev. 89. — Zopet sprejet: Nik. Vidaš, e. 14878. — Prvi mesec suspedovana : Anna Vučič, c. 14874.—Novo pristopli: Jacob Leskovec, e. 17485; John Rozman, c. 17486; John Draksler, c. 17487; Anna. Janežič, e. 17488; Jera Lukan, c. 17489.
Rdeči Prapor, štev. 90—Zopet SDrejeti: John Miklaučič, e. 15364, Marija Miklaučič, c. 13197 ; Anton Balant, c. 6379.—Novo pristopli: Fr. Volchansek, 17490.
Johnston City. št. 91.—Prvi mesec suspendovan : Her. Grebenc, c. 16224.
Rožna Dolina, št. 92. Zopet snrejeti: Sil. Stomac, c. 13506, Albert Kos, c. 16986. Novo pristopli: Joseph Bratkovič, e. 2797, Fr Lipovšek, c. 17491, Mih Tren-telj. c. 17492.
Triglav, št. 94. Zopet sprejet: John Posega, c. 13781. Novo pristopli : Jos. Sternad. c. 17493, John Leskovec, c. 17494. John Treven. e. 17495, Peter Vidmar, c. 17496, John Nolan, c. 17497.
Nevolešek, c. 13201, Jos. Popel-nik, c. 16466, Marija Preskar, c. 5383. Drugi mesec suspendovan: Jos. Kamnikar, c. 12134. Novo pristopli: Anton Sitar, c. 17498, Martin Senica, c. 17499.
Bratje Vsizaenega, št. 96. Zopet sprejet : Fr. Deželak, c. 7134.
Krim, št. 97. Drugi mesec suspedovani:	L. Pirnat, c. 14585,
Marija Marolt, e. 10784. Izobčen: John Krhin, c. 11979. Novo pristopli: Valentin Erjavšek, c. 17500, John Babnik, c. 17501.
Sokol, št. 98. Prvi mesec suspendovan: 'John Hribar, cer. 10788. Drugi mesec suspendovan: John Fila, c. 10981. Novo pristopli :	Joseph Zagorc, e. 17502,
Louis Bučer, c. 17503.
Trdnjava, št. 101. Drugi mesec suspendovani: Val. Margon, cer. 10408, Paul Foster, cer. 12520. Izobčen: Mia.tt Sedmak, c. 6788. Novo pristopil: Fr. Slivšek, cer. 17504.
Nada, št. 102. Zopet sprejeta: Kristina Namors, c. 11385. Prvi mesec suspedovana: Marija Su-panc, c. 7237. Novo pristople: Anna Horvath, e. 17505, Anna Radanovič, cer. 17506, Marija Mroula, c. -17507, Julijia. Stepušin, c. 17508, Marija • Divjak, cer. 17509, Fanny Volčanšek, c. 17510, Katarina Zorec, c. 17511.
Jutranja Zora, št, 103. Zopet SDrejeta: Marija Crtalič, c. 2935, Anna Turk, c. 6804. Prvi mesec suspendovani: Anna. Mauser, rer. 10585, Gusta Flekar, e. 11188. Drugi mesec suspendovane: Rozalija Alpner, cer. 9482, Rozalija Turk, c. 10794. Izobčena: Marija Kustra, c. 12827.
Prostost, št. 106. Novo pristopli: Jos. Ropert, c. 17512, John Lombardo, c. 17513.
Planinski Raj, št. 107. Prvi mesec suspendovani: Geo. Novak, c. 8930, Louis Muhič, c. 9758. Novo pristopila:	Katarina Ska-
ron. c. 17514.
Jutranja Zora, št. 108. Prvi
mesec suspendovane: Neža Petek, c. 13047, Maria Oblak, e. 15583. Novo pristopila: c. 17515.
Orel, št. 109. Zopet sprejet: Nik Kuretič, c. 11987. Drugi mesec suspedovani : Mir. Grgič, e. 2337, Antonija Grgič, c. 5044. Izobčeni: Ed. Fullo, c. 15382, Nik Nikšič, c. 13796.
Slovenski Rudar, št, 110. Zopet sprejeti: F. Čampa, c. 12316, I. Čampa, e. 12485. J. Bukovec, cer. 9573, M. Briški, s. 10999, A. Levstek, e. 7389, F. Novak, c. 10418, M. Majnarie, e. 9575, A. Majna-rič, c. 9511, J. Palic, c. 14211, T. Plos, c. 13215, T. Sušenj, c. 14222, M. Marineelj, c. 15590, F. Zupančič, c. 11339, G. Polič, e. 16038, I. Toncabela. e. 17271, Scheringer, c. 00000. Prvi mesec suspendovani: A Ambrožič, c. 11524, L. Bioryiiö, 10743, M. Kinkela, c. 10565, Fr. Košmerl, c. 15586, J. Ozanič, c. 13973, Alois Prelesnik, cer. 13212, M. Rakovina, c. 14087, G. Verderbar, c. 15587, A. Zamernik, e. 16481. J. Babnic, c. 16478, J. Polič, c. 16484, M. Tiček, c. 17273. Drugi mesec suspendovani:	M.
Lunka, c. 10413, J. Špeh, c. 14435, F. Serjjak, c. 13831. Izobčen: S. Marold, c. 14911. Novo pristopli: c. 17516, c. 17517, c. 17518, c. 17,-519, c. 17520, c. 17521, c. 17522, c. 17523, c. 17524, c. 17525, c. 17^-526, c. 17527, c. 17528, e. 17529, c. 17530.
Zvezda., št. 111. Prvi mesec su-spendov^na : Terezija Kocjančič, c. 9964. Novo pristople: c. 17531, c. 17532.
Mangart, št. 113. Novo pri-.stopli: Fr. Žnidaršič, cer. 17533, John Mlakar, c. 17534.
Živita; Ilirija, št. 114. Novo pristopil: Fr. Gruden, c. 17535.
Jolietska Zavednost, št. 115. Zopet sprejeti: Lucas Mesojednik, e. 9756, Fr. Zupančič, c. 14853. Prvi mesec suspendovani:	Jos. Le-
skovar, Anna Leskovar, e. 10102, Jos. Brenčič, c. 15834, John Jela-ča, c. 129.73. Novo pristopil: Fr. Gregorič, c. 17536.
Zagorski Zvonovi, št. 116. Novo pristopil: Matt Vlahovič, cer.
17537.
Novi Dom, st. 117. Novo pristopil : Mihael Kočmaršik, cer.
17538.
Slovenski Sokol, št. 118. Prvi mesec «suspendovan: Ben. Smuč, c. 8785. Novo pristopil:	Joseph
Golobič, c. 17539.
Moška Jednakopravnost, štev, 119. Drugi mesec suspendovana: Marija Zalar, c. 8507.
Gorenjec, št. 120. Zopet sprejet. Anton Škufca, c. 17010. Prvi mesec suspendovani: Fr. Tratnik, c. 8152, J. Tratnik, c. 8160. Drugi mesec suspendovan: Ant. Tomac, c. 11660. Novo pristopil: Ant. Marinšek, c. 17540.
Zveza Detroitskih Slovencev, št. 121. Zopet sprejeti: Matt 1 op, c. 11254, And. Horvoka, cer. 8320, Ant, Trinajsti, e. 12652. Prvi mesec suspendovani: John Faletič, c. 8171, Paul Mlinarek, cer. 8788, John Krašovec, cer. 8193. Drugi mesec suspendovani: Jos. Oiger, c. 13592, Frank Močilnik, c. 13227, John Seme, cer. 17011. Izobčen: Jos. David, c. 13410. Novo pristopli: Fr. Novak, c. 17541, Joseph Zrimec, e. 17542.
Vipava, št. 123. Izobčen: Blaž. Tadej, c. 8330.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Prvi mesec suspendovani: Paul Zupančič, c. 8340, Ig. Perpar, cer. 13597, Jos. Kozlevčar, c. 16243. Novo pristopli: Ant. Hervatin. c. 17543, John Obreza, c. 17544, Fr. Grdevič, c. 17545, Mih. Jagrič c, 1754*6.
Ilibbing, št. 125. Prvi mesec suspedovani: Fr. Hitti, c. 6006, Geo. Glad, c. 9133, Fr. Pintar, c. 12653, Jos. Glad, c. 14924, Matt Pauer, c. 13809, Jos. Mihelčič, c.. 15132, Ant. Pauer, c. 15606, Rade Stanič, c. 9253. Novo pristopli: c. 17547, c. 17548, c. 17549.
Primož Trubar, št. 126. Zopet sprejeti: John Očavnik, c. 12332, Alois Žagar, c. 16247, John Avsec, c. 11218. Prvi mesec suspendovani: Ig. Epetič, c. 8511, Jos. Debevc, c. 8512, Fr. Leskovec, cer. 11216, Ant. Hren, c. 12337. Drugi mesec suspendovani: Mih. Lah, c. 8510, John Petrič, c. 8949, Jos. Leskovec, c. 11223, Anton Smole, e. 13229, Karl Krašivpc, c. 13231. Izobčeni: Ferd. Cankar, e. 13069, Ev. Obelnair, e. 14005. Novo pristopil: John Eržen, c. 17550.
V Slogi je Moč, št. 127. Prvi mesec suspendovan: G. Sieve, c. 12845.
Narodne Slovenke, št. 128. Zopet sprejete: Franca Radcki, cer. 15840, Franca Sunieh, c. 8799. Prvi mesec suspendovane: Franca Crnkovič, c. 10617, Marija Sotlič, e. 12498. Dragi mesec suspendovane: Marija Šuštaršič, c. 15844. Izobčene: Barbara Ozianich, ceir. 14682, Jennie Prišlin, c. 14681, Kata Rom, c. 11999.
Lipa, štev. 129. Prvi mesec suspendovani: Ant. Tekavčič, c. 8810, Yin. Hribar, c. 9308, Fr. Omerzu, c. 14824, Dom. Hribar, c. 6674.
Eveleth, št. 130. Prvi mesec suspendovane : Marija Sonta, cer. 9311, Ivana Brinšek, c. 8058, Marija Staire, c. 10846, Anna Čampa, c. 14458. Novo pristopila: c. 17,-551.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: Fr. Šavs, c. 1510, Fr. Bešenič, c. 12344, Felix Seljak, c. 8972. Prvi mesec suspendovani : Fr. Krže, c. 3094, Fr. Stonič, c. 41. . Drugi mesec suspendovani : Fb. Bratkovič, cer. 9783.
Balkan, št. 133. Zopet sprejeti: M. Mišmaš, e. 12852, J. Škufca, c. 9167. Prvi mesec suspendovani : J. Horvat, e. 12002, Geo. Grgurie, c. 9784, G. Tancak, cer. 13620. Drugi mesec suspendovan: 30(511 Kinkof, c. 10453.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Tzobčen: Victor Krašna, c. 13176. Novo pristopil: Joseph Babič, c,
17552.
Brooklyn, št. 135. Prvi mesec suspendovani:	John Konte, cer.
9985, Fr. Jesenovec, c. 8530. Odstopil: Frank Grabner, c. 00000. Novo pristopli: Louis Horvat, c.
17553,	Vincenc Peče, c. 17554, Anton Ličen, c. 17555, Aug. Bolka, c. 17556, Fr. Ostrovška, cer. 17557.
Michigan, št. 136. Zopet sprejeti: Mihael Miaringo, c. 15852, Matt Briški, c. 14690, Joseph O-branovič, e. 884, Tom Oberstar, c. 1792. Prvi mesec suspendovani: Peter A. Stimac, c. 9367, Joseph Mrvar, c. 768. Drugi mesec suspendovan :	Steve Mairold, cer.
1327. Novo pristopil: Andrej Bolf, c. 17558.
Napredne Slovenke, štev. 137. Drugi mesec suspendovana: Ivana Krebelj. c. 15854.
Postojnska Jama, št. 138. Zopet sprejeti: Albin Florjančič, c. 9390, Kar- Florjančič, c. 13256, Albert Rozman, c. 12855, Alois Novak, c. 12668, Fr. Pelhan, cer.
9382. Izobčen: Matt Kastelic, c. 13433. Novo pristopil:	Jernej
Kokel, c. 17559.
Tabor, štev. 139. Brvi mesec suspendovan: Mih Podberscek, c. 15628. Drugi mesec suspendovan: Frank Škerl, c. 15857. Novo pristopil: Anton Rus,, c. 17560, Fr. Zadnik, c. 17561.
Bratcka Zveza, št. 140. Prvi mesec suspendovani: Fr. Vogrič, c. 13834, Matt Jakšič, c. 14471. Drugi mesec suspendovan: Peter Lakner, c. 10627. IzobčeniMilan Konti, c. 12870, Peter Verder-bar, c. 14472. Novo pristopil: Anton Butina, c. 17562.
Brod na Kolpi, št. 14'1. Prvi mesec suspendovan:	Joseph Crnko-
vič, c. 9572. Izobčen: Joseph Zu-tek, c. 15631. Novo pristopil: Geo. Stimac, c. 17563.
Mir, št. 142. Prvi mesec suspendovani: John Urh, c. 9576, Peter Hodak, c. 15415. Izobčeni: John Brezar, c. 15416, Lovrenc Otrin, c. 15860. Novo pirdstopli:	John
Šibenik, c. 17564, Ignac Erjavec, c. 17565, Frank Šibenik, c. 17566, Rozalija Urbančič, c. 17567, Jacob Potočnik, c. 17568.
Slovenski Lovec, št. 143. Izobčeni:	Jos. Blazevic, c. 12192,
Karl Celarc, c. 9600.
Slovenci in Horvati, št. 144. Prvi mesec suspendovani:	Uy
Breberina, c. 12358, Gaja Dragieh, c. 12883, Frank Belle, c. 16074. Drugi mesec suspendovan: Stanko Krivakuče, c. 12886. Izobčen: Mile Gačesa, c. 12518.
Slavček, št. 145. Zopet sprejeti :*Fr. Obid, c. 13644, Fr. Marko-šek, c. 13778, Andrej Turk, cer. 16523. Drugi mesec suspendovan: Matt Kalan, c. 14040. Novo pristopil: Frank Klemenc, c. 17569.
Vodnikov Venec, št. 147. Zopet sprejeti:	Ant. Vehar, cer.
10636, Louis Štraus, c. 14521, Louis Vokač, c. 11257. Fr. Sivec, e. 16076. Prvi mesec suspendovani:	Jos. Mestek, c. 8004, Fr.
Skoda, c. 11228, Fr. Btmlc, cer. 12524, Louis Tanko, cer. 14957, John Pengov, c. 16836, Ant. Modic, c. 16754', Fr. Česen, c. 17047. Drugi mesec suspendovani:	Jos.
Smuk. c. 12020, Fr. Gornik, cer. 13286, Ant. Struna, c. 14489, Ant. Gabrenja, c. 10478.
Zorislava, št. 148. Prvi mesec suspendovana: Jana Graas. cer. 16837, Barbara. TomaskoVič, eeir. 16839, Terezija Markovič, cer. 11542.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Izobčena: Amalaija Malaskini, c. 14490.
Bratje Edinost, št. 151 Zopet sprejet: John Bervar, c. 511.
Slovenski Narod, št. 153. Zopet sprejeti: Ant. Drobnich, c. 11473, Mihael Car, c. 11859. Prvi mesec suspendovani: John Go-renčič, c. 10472, Joseph Slabe, c. 10475. Dingi mesec suspendovtan: John Logar, c. 11553. Novo pristopil : Louis Polanc, c. 17570. sl Gorjanec, štev. 154. Prvi mesec suspendovani: Jos. Mazuran, c. 13454, Peter Butkovie, c, 13453. Izobčen: John Stanisha, c. 10487, Kras, štev. 156. Drugi mesec suspendovan: Louis Trušnak, c. 6863.
Bodočnost, štev. 157. Prvi mesec suspendovan: Joseph Gornik, c. 10667. Izobčen: John Feran, c. 10674,
Vseslovani, štev. 161. Zopet sprejet: Louis Gerbič, c. 13062. Prvi mesec suspendovan: Gregor Muhič, c. 17056. Izobčen: Anton Kočevar, c. 14721. Novo pristopil : c. 17571.
Valvazor, štev. 163. Prvi mesec suspendovan: Mih Nikolič, cert. 15871. Drugi mesec suspendovan: Joseph Vidas, c. 144491.
Lunder Adamič, štev. 165. Prvi mesec suspendovani:	Joseph
Muha, c. 16758, J. Petrik, cert.
14262.	Dom. Valoh, c. 13275. Odstopil: Nick Sumprimšek, cert.
14263.	Novo pristopli: Rudolph Ograjenšek, c. 17572, Milo Olo-vič. 17573.
Sinovi Slave, štev. 168. Prvi mesec suspendovan: John Celeš-nik, c. 16762.
Svobodomisleci, štev. 169. Prvi mesec suspendovan: Joseph Urbanija, c. 9425. Drugi mesec suspendovan: Frank Smolnikar, c. 15162. Novo pristopil: Adolf Kovač, c. 17574.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopil: Jos. Mlekuš, cert. 17575.
Slava, štev. 173. Drugi mesec suspendovan: Fr. Tomažič, cert. 12540. Tzobčen: Anton Potepan, c. 15170.
Vrtni Raj, štev. 174. Odstopli: Ludvik Arhar, c. 14055, And. Dolgan, c. 12690. Novo pristopil: Matt lleršič, c. 17576.
McKinley, štev. 175. Prvi mesec suspendovani: John Stefanič, c. 13276, Ant. Tonia, c. 9048, Rud. Strukel, c. 13671, John Belaj, c. 15437 Anton Brejar, c. 16091. Drugi mesec suspendovan: Louis Erčul, c. 15877.
Mars, štev. 177. Zopet sprejeti: Zopet sprejeti: John Margon, c. 13859, Frank Sulentič, c. 2463, Matt Dolinar, c. 800.
Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti: F. Rovers, c. 12937, P. Smrdel, c. 12922, J. Ogrizek, c. 12925, F. Valenčič, c. 12936, Fr. Lisjak, c. 14271, L. Pečenko, cert. 14281, A. Sernej, c. 16562. Prvi mesec suspendovani: A. Samsa, 12934, M. Ipavc, c. 14276, J. Bergoč, e. 14278, A. Bovine, cert. 14280, A. Velkovrh, c. 1831, K. Lozar, c. 16665, J. Pristavec, c. 16770. Izobčeni: J. Velikonja, c. 16306, J. Milič, c. 14976. Novo Rafael Poljšak, c. 17577, Leonard Poljšak, c. 17578, Antonija Bau-zon, c. 17579, John Race, c. 17580, John Plut, c. 17581, Louis Klem-še, c. 17582, Victor Košič, cert. 17583, Adolph Orel, e. 17584 sprejet ko predloži izkaz starosti.
Lavdon, štev. 179. Novo pristopli: Fr. Gornik, c. 17585, Marija Sterle, c. 17586, Louis Mihel-, čič, c. 17587.
Dom in Svet, štev. 181. Odstopil: Karl Žele, c. 13304. Novo pristopil: John Tominc, c. 17588.
Slovanski Rudar, štev. 182. Prvi mesec suspendovani: J. Arnes, c. 7002, Matt Pangeršič, cert. 9066, Fr. Ravnikar, c. 9069, Jos. Latnar, c. 13312, Mihael Ronče-vič, c. 13315, Marija Letnar, cert. 16775. Novo pristopil: c. 17589.
Planinski Raj, štev. 185. Zopet sprejeta: Ivana Knafel, c. 13687 Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejeti: Rok Drolc, c. 13842, A. Pekol, c. 14510, Fr. Jaklič, cert. 14509.
Pobratimija, štev. 188. Prvi mesec suspendovan: Jak Pavlič c. 14068.
Sinovi Slošne Domovine, štev., 190. Zopet sprejeti: John Sapek, c. 1858, Mar. Sapek, c. 15446. Novo pristopli: Andrej Škrbec, c.
17590.	Vincenc Podobnik, cert.
17591.
Abazia, štev. 191. Prvi mesec suspendovan: Lad. Matetič, cert. 14525, Mate Sepič, c. 15514, John Slavič, c. 16317. Novo pristopli: Frauk Kalčič, e. 17592, Joseph Smajila, c. 17593, Anton Afrič, c. 17594, Anton Slošar, c. 17595.
Venera, štev. 192. Novo pristop-le: Lena Koren, c. 17596, Terezija Kramar, c. 17597.
Keevatin, štev. 194. Izobčen: Ludvik Kosmrl, c. 15189.
Sloše Sestre, štev. 195. Prvi mesec suspendovana: Frančiška Marolt, c. 14748.
Cvetko, štev. 196. Prvi mesec suspendovan: John Dajni, cert. 14761.
Sloši Slovensi in Slovaci, štev. 199. Prvi mesec suspendovani: And. Vargo, c. 14998, Geo. Koj-nok, c. 14996. Izobčen: Anton Bujak, c. 16323. Novo pristopli: Matt Afrič, c. 17598, Filip Var-bas, c. 17599.
V Boj za Svobode, štev. 203 Novo pristopli: Fr. Groznik, cert. 17600, Kata Kalan, č. 17601, Ant. Groznik, c. 17602, Marija Klemenčič, c. 17603, Frank Klemenčič, c. 17604.
Kamnik, štev. 204. Odstopil p Frank Likan, c. 15241.
Leo Tolstoj, štev. 205. Prvi mesec suspendovan: Alb. Hrast, c. 14127. Izobčen: Jacob Hočevar, c. 16335.
Zvonček ,štev. 206. Zopet sprejet: John Gruden, c. 17093. Novo pristopli: Joseph Kmet, c. 17605 Frank Pirc, c. 17606.
Slovensko Hrvatska Sloga, št. 207. Prvi mesec suspendovani: Mihael Popista c. 15907, Marke Kudasieh, c. 15909. Nikolaj Kru-žič, c. 15910, Wm. Kuffner, cert. 16107, Joseph Kuffner, c. 16107, Paul Šabič, c. 435, Anton Cash, c. 9604, Anton Držaj, c. ‘ Novo pristopli: Fred Lavrenčič, cert 17607, Frank Cercek, c. 17608. George Šuštarič, c. 17609, Tony Pospišil, q. 17610.
Slovanska Zmaga, štev. 208 Prvi mesec suspendovana: Rozalija Arko, c. 16063.
Edinost Nokomiskih Slovencev, štev. 209. Novo pristopil: Anton, Gaberšek, c. 17611.
Bratstvo v slogi je moč, štev. 210. Zopet sprejet: Stefan Cafuk,
c. 168801. Drugi mesec suspendovan: Joseph Hotko, c. 16799.
Studenček pod Skalo, štev. 213. Novo pristopila: Marija Rošel, c. 17612.
Mullan, štev. 214. Prvi mesec suspendovani: Andy Bujak, cert. 17125, Mihael Scinski, c. 17129. Novq pristopli: Stefan Malenšek, c. 17f>13, Anton Sternad, c. 17614.
Notranska Zarja, štev. 216. Novo pristopli: Jernej Krulc, c. 17615, John Bilc, c. 17616, Anton Kastelic, c. 17617, John Novak, c. 17618.
Slovenski Gozdar, Novo pristopli:	Anton Može, c. 17619
Jernej Sturm, c. 17620, Anton Ceh, c. 17621, Anton Zakrajšek, c. 17622.
Novo društvo, štev. 218 v Denver, Colo.: Prestopili so: Joseph Vidic, c. 17623, Joseph Jartz, c.
17624,	Andrej Blumenshein, cert.
17625,	Louis Andolšek, c. 17626. Anton Miklič, c. 17627, Ralph B. Dergance, c. 17628.
PRESTOPILI SO :
Od dr. štev. 2. Louis Bek, c. 6499 k dr. štev. 95. Andrew Use-ničnik, c. 5075 k dr. štev. 196.
Od dr. štev. 6. John Šraj, c. 10097 k dr. štev. 89.
Od štev. 7. John Drečnik, c. 221 k dr. štev. 13.
Od dr. štev. 10. John Mohorič, c. 5953, Mary Mohorič, c. 12974 k dr. štev. 214.
Od dr. štev. 20. Alois Štucin, c. 12073 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 21. John Kočevar, c. 13153, Joseph Cimerman, cert. 16127 k dr. štev. 112. Matt Sepič, c. 11129 k dr. štev. 40. John Rau-nig, c.. 15497 k dr. štev. 100.
Od dr. štev. 30. John Simončič, c. 16908, John Simončič, c. 1207, Nik Simončič, c. 1312, John Zalar, c. 14577 k dr. štev. 92.
Od dr. štev. 32. Joseph Kastelic, c. 7576, Anton Kastelic, cert. 15039 k dr. štev. 207, Frank Te-stin, c. 5875 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 33. Joseph Dragan, c. 15971 k dr. štev. 122.
Od dr. štev. 35. Bernard Hribar, c. 14361, John Hriar, cert. 12993 k dr. štev. 27. Anna Hribar, c. 13734 k dr. štev. 164.
Od dr. štev. 40. John Zagožan, c. 4365 k dr. štev. 198.
Od dr. štev. 41. John Podgoršek, c. 14368 k dr. štev. 78.
Od dr. štev. 48. Joseph Kos, c. 12210 k dr. štev. 121.
Od dr. štev. 50. Dorothea Ladiha, c. 7203, Amalija Zupančič, c. 7204 k dr. štev. 213,
Od dr. štev. 54. Gregor Tatalovič, c. 15331 k dr. štev. 13.
Od dr. štev. 57. Jacob Grum, c. 10831 k dr. štev. 214.
Od dr. štev. 59. Peter Banič, c. 12596 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 62. John Š. Špehar, c. 15066 k dr. štev. 16.
Od dr. štev. 63. Frank Parkelj, c. 13376 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 64. Mihael Barbič, c. 13535 k dr. štev. 7.
Od štev. 69. Frank Krivec, cert. 15543 k dr~ 175.
Od dr. štev. 74. Matt Zaletel, c. 15796 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 76. Matt Bečan, c. 6414 k dr. štev. 47.
Od dr. štev. 78. John Nemec, c. 12115 k dr. štev. 166.
Od dr. štev. 79. Joseph Burger, c. 5403 k dr. štev. 214.
Od dr. štev. 85. Anton Zorc, c. 7369 k dr. štev. 117.
Od dr. štev. 92. Andrej Možina, c. 16463 k dr. štev. 206.
Od dr. štev. 97. Frank Mer-schak, c. 8582 k dr. štev. 2. Frank Škraba, c. 7453 k dr. štev. 48.
Od dr. štev. 98. Alex Goltz, c. 15098 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 103. Marija Rak, c. 11063 k dr. štev. 155.
Od dr. štev. 106. Joseph Božič, c. 15121 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 110. Anton Samsa,, e. 15190, Anton Košmerl, 'cert; 11520, Paul Muhar, c. 12985 k dr. štev. 194.
Od dr. štev. 118. Joseph Hočevar, c. 4236 k dr. štev. 16.
Od dr. štev. 120. Simon Zupančič, c. 13998 k dr. štev. 87.
Od dr. štev. 121. Frank Koste-lic, c. 16240 k štev. 126.
Od dr. štev. 122. Anton Jančar, c. 16054, Anton Žagar, c. 12161 k dr. štev. 12. Jacob Kotar, c. 10397 k dr. štev. 115.
Od dr. štev. 125. Henry Delles, c. 12849 k dr. štev. 43.	<
Od dr. štev. 127. Valentin Ci-rar, c. 1200, Louis Cirar, c. 1229, k dr. štev. 151.
Od dr. štev. 132. Thoias Režen, c. 12851 k dr. štev. 57.
Od dr. štev. 135. Frank Grab-ner, c. 17290 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 139. Anton Race, c. 13828 k dr. štev. 5.
Od dr. štev. 141. John Pleše, c. 1288 k dr. štev. 125.
Od dr. štev. 145. Tit Jaki, cert. 9808 k dr. štev. 90.
Od dr. štev. 154. Alois Paternoster, c. 6556 k dr. štev. 83.
Od dr. štev. 156. Joseph Meznarič, c. 4689 k dr. štev. 209.
Od dr. štev. 163. Valentin Kobal, c. 5895 k dr. štev. 81.
Od dr. štev. 165. John Blatnik, c. 12449 k dr. štev. 209. Tony Smrdel, c. 14493 k dr. štev. 118.
Od dr. štev. 166. John Aubelj, c. 5711 k dr. štev. 47.
Od dr. štev. 175. Frank Champa, c. 16302 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 179. Terezija Stritar, c. 10259, Frank Stritar, c. 13102 k dr. štev. 182.
Od dr. štev. 181. Frank Korošec, c. 14733 k dr. štev. 52.
Od dn štev. 191. John Stanbul, c. 15449, Joseph Hrvatin, cert. 16316 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 193. Peter Jemc, c. 3431 k dr. štev. 117.
Od dr. štev. 195. Marija Kralj, c. 12351 k dr. štev. 212.
Od dr. štev. 198. Fran Jež, c. 9486 k dr. štev. 105.
Od dr. štev. 199. John Erpič, c. 16321 k dr. štev. 47.
Od dr. štev. 200. Frank Osel, c. 15631 k dr. štev. 7.
KOROŠKO.
—	Z nožem. V Brežah sta 19 letni delavec na žagi da Col, Italijan in 27 letni lesni delavec Lichtegger prepirala. Prepir se je kmalu izpremenil v krvav boj. Lichtegger je s kuhinjskim nožem zabodel Italijana. Čeprav so mladega delavca prenesli takoj v bolnišnico, je še isto noč umrl. Lichtegger je dobil manjše poškodbe in so ga spravili že v zapor.
—	Smrtna nezgoda v rudniku.
Iz črne nam poročajo, da se je zgodila v tukajšnjem rudnika za svinec smrtna nezgoda. Tesar L. Božič je tesal v rovu, pri tem pa ga je zasulo. Bil je takoj mrtev. Nesreča se je zgodila v navzočnosti Potočnika, ki ima nalogo,
da preiskuje rov in stanje varnosti. Tega pa Potočnik ni storil.
— Samomor. V Tmjivasi pri Celovcu se je ustrelil v sence bivši knjigovodja tvrdke Vogler. Našli so ga mrtvega. — V Lendka-nal je skočila neka Poley. Navzoči so jo pravočasno potegnili iz vode.
— Ustrelil se je. Iz Šent Ruperta pri Celovcu poročajo, da se je
ustrelil 291etni ključavničar v tobačni tovarni Vošnjak. Ustrelil se je v srce in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil vsled neozdravljive bolezni. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
— Pazite na otroke! V špitalski okolici je utonil enajstletni fantek. Hotel je preplezati tovarniški jez, pri tem je pa padel v vodo in utonil. Bil je edinec.
K
i s
$ K
g
s
K
Najboljši izdelek Pacifika.
iz
Naravna kaliforniska in naj-zdravejša dobra vina, te toplo priporoča našim rojakom.
Pravi šempanec izdelan po francoskem sistemu. Pridelek naših lastnih vinogradov v Sonorna,
Ca.
Ravno tako imamo žganje, glivo vic, brinjevec in druge sladke likerje v našej zalogi.
SPECIALNI KORBELOV LODČNI GRENČEC
ŽE-
æ
æ
æ
ÜR
æ
s
s
æ
æ
æ
s
s
s
æ
æ
ü=i
KGRBEL SEC
Grand 6crt¡cVinWí*s
FKÓRBEl.aBROS.IS£;
v

je danes najboljše sredstvo za one, ki trpe bolečine v želodcu.
Vprašajte v vseh gostilnah za Koirbelove izdelke, ako jih nimajo, tedaj recite naj si jih naroče pri
HÎ
tfi
æ
a
s
s
s
k
y¡
F. Korbel Bros. i
iukorporiratji v Chtcagi, 111.
1621-1623 W. 12th St., Chicago, lil.

Telefon Canal 110.
John J. Fučik. manager.
Pišite v slovenskem.
»i
S

Potovanje v staro domovino otom Kašpar j e ve Državne ianke Je najceneje in naj-.	bolj varno. ----
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po Jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem Jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Bine Island A ve., Chicago, 111 j
ZA BOŽIC IN
NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE «DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : ; : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. EL, CLEVELAND, O.
PLAŠILO slovenske narodne podporne jednote
Importirane slovenske graf o fonske plošče, Columbia grafofo ne, ure, verižice in sploh vseh vrši zlatnino in srebrnino dobite prt nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver. Colo.	(Adver.)
Zapeka pri otrocih
je zelo navadna neprilika. Otročja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Severove llaD-Lax so sladko odvajalo, katero ima prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle, kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčničo, želodčne nepri-like pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprili-ke. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite Severovih Tab-Lax. Ne vzemite nadomestitve. Ako jih lekarnar nima, naročite pri nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Adver itisement.)
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar linijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lak ner, 1595 3rd ave., New York. N. Y.	(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in narvodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ,er se do-bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York. N. Y. (Advertisement.''
VJVažno uprašanjei
JJ fj mi opravi
Jv	najbolje in najceneje
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure : 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
WEBBERS PRIVATE HOSPITAL
V slučaju nesreče ali bolezni se priporoča slovenskemu občinstvu privatna bolnišnica. Dobra postrežba.
E. E. Webber, M. D. First National Bank Bldg. Chisholm, Minnesota.
linijske smodke najfinejše ka-
kovnsti z znakom S. H. P. J.
dvoje vrst po p in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in, bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Lira., N. E Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v totografično stroku spadajoča dela dob o in poceni
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis vilice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00	*
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
I
J F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “ Cleanng Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-*e poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršujfe tudi denarni promet S. N. P. J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoidne Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl. da j« pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
>ex-5
x~x~X"X~x~x~x*x~x-x~X"X~x~x~x--x~h~x_x.x~x~h~x~x-:*
Naše stroje damo na f Metno poskušnjo |
30 REKORDOV ZAST0IVJ |
10 letna garancija	X
z govorečim strojem f
Samo $2.50 vsako četrt leta.
Pišite po cenik.	X
5 pristnih pijač, in to so:
Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropino-novcc, Grenko Vino in High Lile Bitters
■ Moja tvrdka je prva in edina, slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskusni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Mojo cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati dragih agentov. Prodajani samo'na de-belp. Pišite po cenik.
A, Horwat, 600 N, Chicago Street, Joliet, lil.
KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
najnovejših
slovenskih
plošč
za GLOBE fonograie.
!
X
J
X
Globe Gramophone & Supply Co. |
1462 Second Ave. Dep't G.
New York, N. Y.	X
ri--x.>.x-.x.:^x-.^>>x^.x*.x-*>.x.x*-:-->.x-v>-x--x--^x-<-:*<-x--:..x->-x
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite _
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik zi dobro vino in žganje, na:
1 f| 6 RFRltTAnn 1903 BLUE »SLAND AVENUE,
w v 3. D Hi H. Iv M. XIU9 (dept. z.) Chicago. Illinois!
FRANCOZKA LINIJA
!3amo 6 dni preko morja!
’ma vse samo brze parnike: Odidejo vsako sredo ob 10 uri fcr*j iz pristanišča.
Austro-Americana
6122 St. Clair Avenue.
vLtVLLANl) OHIU
Direktna črta med New Yorkom in Avstro* Ogrsko.
Mizice cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martba Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef I., Martha 7ashington, Laura, Ali Ge, Argen tina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na gla vne zastopnike :
8. S. FRANCE S. S. LA PROVENCF (novi na štiri vijake)
S.8. LA LORAINE in 3.8. LA SA VOIt
So tudi, drugi in tretji razr I moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsake soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. 8. NIAGARA 8. S. LA TOURATNF
MAVRICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadui zastopnik 139 N. Dearborn St.. Chicago. 111.
2 Washington St, New York. N. Y
ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi.
Parobrodna Družba
K1
I
K?

EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Naivešja slovanska tvornica sa ŽA-■TAVR, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, pile slovenski _	VTIiTK*«»!*.'
In hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar
se je ustanovila.
MWkWIM
TVTEBO
CORK
TIP
CIGARETTES
10 «* 5c
So najboljše iz med vseh
Pristne - line Zadovoljive
Izvanredno kajenje s posebno naslado.
N A J VEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
1 FRANK J. PETRU
jjj	JAVNI NOTAR
$ Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Lfj	k Varnostne shrambe za denar in dragulje,
iji	^ Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice.
Ji
ffi & Jsl * Zastopnik sledečih stavbin-ŽJi!	skih in posojilnih društev.
2146-50 Blue Island Jive., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	:;	::
Krajnsko, Če&ko Hrvatsko atavbinsko in
posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko atavbinsko in posojilno
društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”	’ ’
Unijsko stavbinsko
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
jjn laSSC ¿¿¿¡¿L#» ^ Ustanovljeno leta 1900	^
THAT’S THE BEER
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO prve vrste. cene nizka.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
Co., 2711 So. Millard Aye., Chicago, III.
Frank Stonicti,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO I
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ives
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Savtog Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.