Št. 16.
V Trstu, sabota 24. avgusta 1878.
Tečaj III.
.Edinost" iihiji Tiako drago in četrto fctbota vsakega meseca
m velja za Tr«t tu lato gl. 2 kr.— tnnaj Trstu po pošti »se leto . 2 , 40 w , , pola leta » 1 . 20 • , • četrt . .—,70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. ce se tiska 1 krat 7 . , . . 2 krat 0 . . , „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Fosametne številke se dobivaj« po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri poŠti, pod obokom tik Kaliatrova hine, na Uelvedern pri g. Bertolinu,
V okolici: Na Opiinah v loteriji, na t'roseku pri g. (»orjnpu, v Bar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, ▼ Skednji pri Pr. Ssncin M. Magdaleni zg. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma naj M pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V edinosti je moč".
Prepozno!
Žalostna beseda, kjer se razlega in žalostni čas, kadar se rabi. Kako ie ubogi kmet za ušesom praska, ko mu vratar na železnici reče : Prepozno ! domu se mu mudi v silnih opravkih; stric umira in dela oporoko, popraštije po njem, njega le ni, rad bi mu podaril in zapustil lepo zemljišče; uže poprej ga mu je večkrat ponujal, to da odlašal ga je vzeti misleč, saj mu tako mora pripasti. Vratar v Bosno i Hrcegovino, mogočna Rusija, katera ima v Evropi še vedno prvo besedo, pozvoni enkrat, dvakrat in zadnjikrat. — Potnik se ne meni, posluša kopico očrnelih sinov, ki vedno po svetu hodijo; on pa posluša in posluša ter veruje laskajočej besedi, da čas poteče, da tretjič odzvoni, starka mu prorokuje srečo.
Prepozno, cujejo se tužni glasovi uboge raje, hiš^so nam vpepeljene, živina zarobljena, naše hčere in žene oskrunjene, pod razvalinami leže naši otroci, vpepeljene so kosti naših starcev. Prepozno, po nepotrebnem je zgubljenih toliko živenj; vse bi se bilo dalo ohraniti, a zdaj — tuga, jad, maščevanje, vse se druži, ter nosi proklestvo človeku, ki je zakrivil, da je krv v potokih tekla; vsega tega ne bi bilo, daje pomoč in osvobojenje za časa prišlo.
Prepomo! razlega se po bosniških in hrcegovskih poljih v tihi noči; duhovi na kolce nataknenih glav, od solnca in lune pobeljenih, grozno si v temi druga drugi šepetajo : To je bilo prepozno, mi bi še danes lahko krepko polje obdelovali, ali se borili za svobodo, pa smo se zmotili, da smo čakali od dne do dne, dokle je bilo prepozno.
Marsikdo uže obžaluje, da je naša slavna armada prepozno marširala in prav zato, ker je prepozno prekoračila meje, na-rastla je povodenj i nastalo v nekaterih sosednjih deželah gibanje, katero prav nič dobrega ne obeča, ker lehko zbudi vihar, ki bode zopet tresel državne stebre, vzvla-sti, ako bi našo vojsko, česar Bog odvrni, kaka večja nesreča zadela. Prepozno, ta beseda se razlega tudi mej Crnogorci, ker jim je z drago krvjo kupljena zemlja Spica na naši meji le na zahtevanje naših diplomatov odpadla in odtrgala se rodovitna rovan onkraj Bara do Bojane, i mi dvomimo, da
osvojeno zemljo kar tako iz rok dade, ker poznajemo hrabre sokole.
Mrzlota do Slovanstva je ovirala pravočasno zasedenje Bosne i Hrcegovine; mrzlota do Slovanstva je kriva, da 8e je iskalo prijateljstvo pri Turcih, a ne pri blo-vanih; Madžari so privolili zasedenje samo zato, ker so se nadejali, da jim bodo Turci pomagali zatirati Slovane. Tudi to je prepozno! Uže se ta greh maščuje nad našo državo, vzvlasti nad Madžari, ker prav Turci so, ki jim delajo krvavo preglavico.
Ščuvanje na Rusijo je bilo krivo, da se je zamudil najboljši čas. Ko so bili ustaši še krhtijani, a ne, kakor sedaj, Turci; takrat je bil čas za Bosno i Hrcegovino; a zdaj, zdaj bo teklo mnogo krvi, predno se tam red napravi. Prav nič sicer ne dvomimo nad našo zmago, ali zahtevala bode mnogo žrtev na imetji i živenji ter nas lahko pripravi v nevarnosti, katere nam pretć iz sosednjih dežel.
Prva puška, ki je tekoči mesec v Bosni počila, napravila je mej Mahomedanci večji srd, nego bi to bilo minola leta, ker je stvar veliko neugodniša, nego jo bila takrat, ko je vstaja od dalmatinske pa do srbske meje trajala. Takrat se je vstaja zavirala, danes bi vstaši Avstriji veliko koristili, ker bi po gorah zasledovali fanatične turške krvoloke, kteri divji zveri enako napadajo vojne naše oddelke.
Pod avstrijsko zastavo in živijo hrvatski kralj so ustaši stopili v Hrcegovino in Bosno, a danes je stvar dvomljiva, ker se ljudstvo boji madžarskega in nemškega pritiska, ker Madžari uže pred žetvijo ukajo in reklamirajo Bosno in Hrcegovino zase. Prepozno, pravimo, ker takrat še ni bilo Miletičeve pravde, kterega moža spoštujejo Srbi, Bošnjaki in sploh vsi južni Slovani skoro enako, ko Lahi svojega Garibaldija: tem rodom nij po srci madžarska modrost in pravica, i po pravici se boje, da jih azi-jaška roka druge vrste v svojo oblast ne dobi.
Da bode to prepozno rodilo slabe nasledke, to trdimo iz lastne skušnje in lastnega prepričanja, kajti, ako je kedo pod barbarskim gospodarjem nesrečen in tlačen, nema se nadejati od prijatelja prejšnega gospodarja boljše osode.
Prepozno je tekla in teče kri avstrijskega vojnika na bosniški zemlji, prepozno
namaka kri zvestega Avstrijca Hrcegovino, teško se vtrdi blažena zaupljivost, ker je prišla pomoč prepozno ter je postala dvomljiva, kajti znano je i onkraj Save in Une, da avstrijska armada nij prestopila mej samo iz tega namena, da prinese zatiranemu Slovanu boljšo bodočnost.
Časi se mene in utegne se pripetiti, da nastane napetost, ko bo zopet treba z Madžari nove nagodbe, i da reči tako narnsto i se napno, da se utegnejo zveze lomiti i na kose trgati pogodbe, ktere diktira naravna moč, če tudi jih z jeklom piše. Madžari, kateri moč zlorabijo in tlačijo ne le nemad-žarske narode pod krono sv. Štefana, temveč tudi ta kraj Litave, vedno dalje i dalje segajo i če pojde to tako dalje, utegne se zgoditi, da bo čez Kar pate zopet treba pozvati severnega soseda; Bog pa vedi, ali takrat ne bode — prepozno!
———■—--
Dopisi.
V Rojani, dne 0. avgusta.
Kojanska čitalnica ni imela občnega zbora, ampak do jeseni se je odložil, ker se je vdeležilo sicer obilo povabljenih, a premalo udov. (Kriva bode gotovo ternu prevelika goečnost nekterih udov, da ne bi zgoreli od narodnega ognja, ali pa je bil čitalničin sluga vzrok, ki vabila oddaje po svoji glavi le nekaterim. Ured.) Igra Ravni pot naj boljši pot bila je dobro igrana; odlikovali so se vsi diletantje. G. Ižanski j je bil Krivec v pravem pomenu besede, znal je vse dobro osmešiti; g. Pikel je razvil to pot svoj talent jako dobro; g. Wolf se je vedel na deskah, kakor bi bil na njih doma; sploh je on povsod in v vsem na mestu; g. Abram se je ko stari baron prav aristokratično vedel in jako dobro zadel baronovo prispodob. Gospieo Abram poznajemo uže za odlično meč rojanskega odra; enako dobro se je sukala gospodičina Huč-kova, katere mej nami nikdar ne manjka. Po igri se je občinstvo pod milo nebo vta-borilo in oborožilo se s pivom i vinom. Počastili so nas tudi štajerski Slovenci, lovci 8. batalijona, samo omikani fantje. Pelo se je prav dobro in na zadnje tudi ples ni izostal, ker mlade noge ne morejo počivati i prebiti, da ne bi se veselo sukale.
Iz Gorice j 7. avgusta.
(Vsacega nekaj). Grmelo i treskalo je te dni v Gorici in ko smo se na jutro 26. julija zbudili, vihrala je italijanska „trico-lore* na stolpu tukajšne stolne cerkve. Kaj uze vse ti izdajalci svojega naroda (lahoni) i Avstrije počenjajo, in vendar vlada ne misli, da jej ti ljudje utegnejo biti nekdaj, v nevarnem trenotku, nevarni. Celo iz državnih novcev se podpirajo taka izdajalska pobalinstva, kar priča to, da je mej ono čve-torico bil aretiran i neki Tabaj, kateremu je si. erar izročil popravo goriškega gradu in vojašnice na Travniku. Minolo soboto je namreč policija prijela zraven zgoraj omenjenega Tabaja tudi Muliča, Rij unca (Uiavitz) in Jamšeka, kateri so baje členi „del comi-tato d' azione". Ka li ne, kaka lepa italijanska (??J imena? Ce nema Italija kaj bolj poštenega takraj naše Soče, potem lehko „botego" za svoje pogoltne namene — zapre ! Po Gorici čenčajo, da je te rogovileže izdal nek ud tega „comitata", drugi pa, da je izdajska stvar prišla na dan vsled pomanjkanja „soldov" ; — nijso imeli — čim plačati onega, ki je postavil bandiro na 8tolp in ta je izdal te laške — „kampione". Da je Vaš dopisnik sodnik teh Jjudij, ki pljujejo v ono skledo, iz katere jedo, pošteno bi jim — pokadili. —
Glavna vojašnica na Travniku v Golici je odmenjena za bolnišnico „te lds pital" in g. župan je prekasno prišel k nainest-ništvu v Trst proseč, naj se to ne izvrši v mestnem središči. ,
Humoristični dopisnik „SI. Naroda" pravi, — pa je pošteno, če je resnica, — da je g. namestnik dejal: Oe sme vihrati italijanska „trikolore* sredi mesta, lehko je tudi vojaški „feldspital" na Travniku; stvar je zanimiva! —
Kaše italijančiče hudo jezi, da je Vaše politično društvo „Edinost" razširilo svoje materinske veje i v tužno Istro, pa se uže potolaže, le brzo napravite tabor tam v zapuščeni Istri, pa pridem, če bog da, i jaz, da svojim dragim (?) prijateljem (???) la-lionom povem: „da narod naš bo zmiraj stal, da ima še pošteno pest, katera je pripravljena braniti dom svoj, carstvo naše!"
Vojakov ima Gorica 42; meščani, posebno krčmanji, silno tožijo, da brez vojakov nij — kupčije. No „sior Goriziano" se je besno jezil, ker je župan z mestno godbo spremil prejšui polk; kako radi bi jim šli ti ljudje sedaj naproti — za svoj žep! — Dijaki so tudi odšli in pusto pa prazno je po mestu — bo uže bolje! —
Ajdovci bodo praznovali rojstni dan našega cesarja slovesno; delajo se velike priprave, in baje pojdejo i Goričanje tija.
Snidimo se enkrat pošteno, da si povemo vsak svoje — slabosti.
Konično se Vam srčno zahvaljujem, zakaj ? uže veste. Bog Kranjca ne pozabi!
V Ležišči pri Jajci v Bosni, 8. avgusta.
Včeraj sem prejel Tvoje teško pričakovano pismo, srčno se Ti zahvaljujem za
poročila in pozdrave mojih preljnbljenih prijateljev, kakor tudi D. V. in drngi —. Jaz bi Ti rad kaj pisal, ali nemam nič časa; zatoraj Ti ne obečam rednih vesti za „Edinost* —. Tukaj v kratkem naš položaj do tega trenotka —. 28. julija 5'/3 zjutraj smo bili s tremi streli topov alarmirani — v ka-cih 3—4 urah je bilo vse črno vojakov, kooj in voz pred staro Gradiščo na Savi; dobili smo v naglici živeža za 6 dni —; 5% po-poludne, 29. julija se je razen našega polka in 10. batalijona lovcev vse ob Savi spravilo in so čakali pripravljeni, da bi varovali, ko sta se imela 2 batalijona polka 22. We-ber prepeljati; ali ni bilo treba; veliko ljudi in poglavar mesta Berbir so jih po svojej šegi z veseljem sprejeli in pozdravili. — Kakih 100 strelov so dali v pozdrav (Salut-schiisse) in v 3—4 minutah je naša zastava vihrala na gradu; potem smo šli vsi čez most, ki so ga bili naredili pionirji čez Savo in smo prenočili na prostem pri Berbir-u. 30. julija je bil marš od 6tih zjutraj do 4 popoludne do Maglaja; — huda vročina, nobene hiše, ni sence ni vode. — Vebri so kar spalir delali ob cesti, ko jih je vročina in žeja ob vse moči spravila — tudi Le-opoldovci so zelo zaostajali; našim se čudim, da jih nisem več videl zad, nego 6. — Ob 8. uri smo menažo jedli in potem se je dež vlil, da smo bili vsi v vodi; deževalo je do 5. t. m. kakor bi iz škafa lil. — Drugi dan strašno blato, do kolena; šli smo v Banjaluko — tam na poljskej straži smo 1., 2. avgusta počivali, zopet smo se za 4 dni preskrbeli in smo bili polu našega polka in pionirji v veliki turški vojašnici. Ko so Turci zvedeli, da gremo, so se na tihem umaknoli, da ljudstvo nič ne ve, kam so zginoli, povsod pravijo: Včeraj je bilo vse polno Turkov, pa jih je zmanjkalo. Drugi so bili v Ležišči, v Banjaluki, na gradu je vihrala naša zastava, ljudje so prav prijazni. — 3. avgusta je šla naša brigada na hrib v Dobrinje — od tam 4. mimo Sitnice v ravnino in smo prenočili skoraj v vodi; 4 dni nismo čevljev izuii, in bile so polne vode. 5. zjutraj ob 101/® zadenemo na vsta-še, blizu 2000 jih je bilo; nastal je hud boj — posebno naš polk je bil skoraj sam v boji; potem so prišli tudi Leopold na desno stran na hrib in tudi reserva lovci; topni-čarji so posebno dobro delali — zapodili so jih ob 3. uri do Jajca; po našem računu imajo naj manj 3 krat toliko ranjenih ko mi in tudi mrtvih; naših je padlo : Obit. Doksat je po 36. urah umrl, 20 ranjenih in 11 mrtvih, 4 našega, 7 Leopoldovega polka — naši pionirji so pokopali 9 Turkov, 4 konje; Turci so bili vsi do nazega slečeni, konji odrti, druge so Turki seboj pobrali. Kaj naglo so morali delati, sicer bi bili naši fantje vse ujeli; škoda, da se zarad megle ni videlo — sicer bi bili gotovo naši. — 6. avgusta je bil počitek, toda o 4. uri popoludne smo zopet proti Jezeru-Jajce marširali, ker sta 2 bošnjaka prišla "\Vurttemberga prosit, naj gleda, da pride pred v trdnjavo Jajce, nego vstaši, ker jim hočejo vse pokrasti; toda prepozno smo
prišli, bilo je v trdnjavi in okoli po hribih
—	kaj dobra, skoraj nepremagljiva pozicija
—	okoli 4000 boeibučkov; imeli so 4 topove ; ob 8. uri smo se sprijeli, naših je bilo okoli 5000 mož, boj je bil krvav do večera, krogle iz pušk in topov so deževale od obeh strani; popoludne so že jeli naši, to je Leopold, se nazaj pomikati, toda nas stotnik Slivnik je prosil majorja, naj gre z 3. in 2. kompanijo na pomoč; bilo je dovoljeno — šli so v levo krilo — polkovnik Prieger, komandant na teji strani; — k sreči je prišel dež in gosta megla, ki jih je skrivala očem in kroglam turškim. Dali so v krilo nekaj salv, pri kterih se je posebno g. Druškovič izkazal, njegov vlak ni zgrešil cila in razbili so jih popolnoma; niso utegnoli municije in ranjencev pobrati. Po gričih Turčinov s konji vse križem leži. Ob 7. uri zvečer je zavihrala avstrijska zastava na trdnjavi, ktero je vojevoda Wurttemberg zasadil. Hrumeči živio-klici so nam, ki smo bili zadej pri provijantu, naznanili zmago nad Turki. Obe muziki ste jeli domače narodne marše igrati, in šli smo za četo, došli smo do nje ob 1. uri po noči, vplenili smo veliko veliko streliva, pušk, sabelj in jaga-tanov, tudi konj; vjetnikov imamo okoli 300 in Še zmirom jih love. Nekdo je prinesel 4 roke in 2 glavi od Leopoldovega polka — kdor je to naredil, ni še v rokah — eden teh 300 je hotel uiti — bil je že 50 korakov daleč in je nazaj v ležišče ustrelil, pa nič zadel; v tem hipu mu vedeta, mož od 1. komp. prestreli srce, da se je mrtev zgrudil na tla. Tako so danes 4 Turke ubili. Ranjeni so: stotnik 6. komp. Koprži-va, višji lajt. Andriolli, It. Crne umre, It. Ambrožič dvakrat, It. Hipsich lahko, in vseh druzih okoli 300 mož — kar so jih do zdaj našli; števila mrtvih še ne vemo, bode jih blizu 40. — Prihodnjič dalje — čas mi poteka. — To pišem pod konjsko plahto na ti$vi; ker dež se je vlil, — danes smo bili alarmirani; meso smo pobrali, juho zlili po travi, mošeje so naše bolnišnice. — Kar se je pisalo o našem polku, ko smo bili na marši prve dni, vse je laž; prostak Svetlin in stotnik Strohmayer se še zdaj hrabro bojujeta, ni ta dva i niti kdo drug ni bil ustreljen. — Kar zagrebški list, „Welt-Blatt" piše, da je posebno našega polka skoraj tretjino ostalo na marših od Siska do Gradiške, tudi je zlagano, jaz sem hodil zad z vozmi, in sem naših dobil blizo 300 mož, večji del z novimi škornji, ki so jih hudo žulili, le okoli 5 je težava vročine premagala; nasprotno pa je Leopoldcev nad 1 batalijon obležalo ob cesti; tega nisem le jaz sidel, temuč nas sto. — Zdravje in disciplina sti prav ugodni — ako drugi časniki drugače pišejo, je laž — to je istina, kar tu stoji.
V Prošeku, dne /.9. avgusta.
Veselica, ktero je napravilo politično društvo „Edinost", bila je nepričakovano sijajna in rtči se mora, da je bila v resnici narodna, kajti iz vseh vasi tržaške okolice so se zbrali k njej najodliČniŠi možaki in na-
rodnjaki; vsaka vas je poslala svoj p evski zbor, in tako se je se slo nad 120 pevcev in 500 rodoljubov vseh stanov. Dvor g. Na-bergoja je bil zelenjem ozalšan, zastavami okrašen, zadaj velik oder in v sredi podoba cesarjeva v zlatem okviru.
Točno ob 6. uri so nastopili vsi pevski zbori ter so skupno zapeli: V Boj pod vodstvom marljivega pevovodja g. Bartlja; da si je bil veter, vendar je pesem ubrano donela, da je bilo veselje; občinstvo je z gromovitimi živio-klici pozdravljalo vspeh velikanskega zbora. Ker so okoliški pevski zbori vsak svojo mizo imeli, peli so potem po vrsti na odru in sicer: Sveto-ivanski zbor je pel prvi, za njim je nastopil ške-denjski, potem barkovljanski, za temi ro-janski, tržaški in na posled še pevski zbor, Sv* Križa in domači proseški mešani zbor fantje in dekleta ▼ narodni obleki. Dekla-movala je gospodičina Hučkova Slovenijo prav izvrstno ua obilo pohvalo.
Do mraka so peli pevci na odru, ko so uže zvezdice iniglale, nastopi državni poslanec, gospod Nabergoj, pozdravi došle goste od vseh krajev, pojasni namen veselice v jedernatem govoru, kterega je občinstvo večkrat z burnimi živio-krici pretrgalo, ter nazdravi presvitlemu cesarju, kar je povzročilo dolgo trajajoči živio-klic. Pevci so zapeli cesarsko pesem in botilje izvrstnega prosekarja so pokale po mizah in zamaški kviško leteli, v časah pa se je penila zlata kapljica, trkalo se je vse križem na zdravje avstrijskemu vladarju. Ko so pevci nehali, zborilo je gromovito: Živel Franc Jožef!
O. Dolinar, ki je ves red vzdržaval, nastopil je potem, ter se spominjal namena slavnosti, potem je prešel na kritični čas, ki ga imamo Slovenci in Slovani sploh v Avstriji, ter rekel: Će tudi znamo, da smo tlačeni in nemamo še prave svobode, vendar smo zvesti svojemu vladarju, kajti mi vemo, da tako dosežemo svoj namen. Spominjal se je tudi bratov v Bosni in Hrce-govini, ki točijo kri za dom in cesarja, rekoč, da imamo Slovani vedno te besede pred očmi v mirnem in vojnem času, in ko je nazdravil trpečim bratom na jugu, navdušenja skoro konca ni bilo.
Pevski zbori so vedno prepevali in se vrstili. Nazdravilo se je še g. Nabergoju, neustrašljivemu narodnjaku in branitelju tržaške okolice in vrlemu zastopniku tržaških Slovencev. Okoličani so z gromovitimi živio-klici in ploškom pokazali, da v resnici mej njimi zaupanje vživa. Govoril je se g. Sancin iz Skednja ter pozdravljal pri odhodu pevskega zbora občinstvo. Pozno je uže bilo, ko se je začel dvor praznoti in pevski zbori odhajati pevajoč domu. Politično društvo „Edinost" je lahko ponosno na prvo veselico, ktero je osnovalo, bila je nenavadno sijajna, kar priča, da ima veljavo in da je na obalih sinje Adrije krepko vsadila korenine, ktere v sosednjej Istri gotovo obilo življa najdejo.
V Trstu, dne 19. avgusta.
Kako trdno stališče imajo Lahoni na jadranskih obalih, to se je pokazalo v sa-boto zvečer pred cesarjevim rojstnim dnevom. Po vseh gorah, ktere robijo Trst, goreli so kresovi, umeteljni ognji so svetili daleč na morje in v zrak je švigalo brez števila raket. Pokazali so okoličani, da ni tu polje lahonskim rogoviležem, da prebiva na jadranskih obalih krepek slovenski rod, zvest svojemu vladarju. Krasen pogled je bil, vsak hrib je imel gorečo krono ; prav tako so storili sosednji Istrani, daleč po istrskih goreh so goreli kresovi. Ko so zapazili lahoni, daje po vseh hribih ogenj, grizlo jih je, da nij mogoče zatreti slovenske zvestobe do presvitle cesarske hiše. Llojdovi parniki, videč vse višave osvetljene, zažgali so kar na migljaj umeteljne ognje, kteri so goreli polu ure. Vrli Skedenci so imeli godbo, po vasi je svirala cesarsko himno in možnarji so pokali na večer, kakor tudi v nedeljo, na rojstni dan.
Barkovljani so vžgali ogenj na morskem bregu, strel iz možnarjev je odmeval v bližno Istro; vsaka vas je javno kazala svojo udanost, nekteri ognji so goreli še ob dveh po polunoči. Tolika svečanost je bila prvikrat v tržaški okolici in Istri na večer pred rojstnim dnevom Njegovega veličanstva. Treba je bilo dokazati, da smo v istini zvesti Avstrijci, da glas lahonskih pustolovcev sega le od ust do — nosa.
Drugo leto pa naredimo še vse drugače, ne le gore, temuč tndi morje bo raz-svitljeno.
-----
Kritični politični pregled.
Vročina je v spanje zazibala notranjo politiko, zato nemamo nič važnega poročati; na Ogerskem je vendar glave razgrela, tam so bile volitve v državni zbor, pri katerih se je mnogo vinskih sodov posušilo, tudi pretepali i pobijali so se volilci, kakor je to uže navadno v kulturnoj tej deželi.
Naša vojska v Bosni i Ilrcegovini srečno zmaguje; če tudi se jej Turci trdovratno nasproti postavljajo ter se silno hrabro bore. Važni še boje so imeli naši pri Vakufu, kder je padel izvrstni i jako čislani viši lajtenant Kuhnovega polka Doksat. Srdit boj je bil pri Jajci; tukaj se je našim nasproti postavilo 4000 —5000 turških vsta-šev; po deveturnem krvavem boji so jih naši v beg zapodili i veliko pobili. Tukaj se je posebno poslavil kranjski naš polk, ki je sovražnika od strani prijel i tako bitvo odločil. Sam vojevoda Wiirttemberg, ki je bil tukaj višji poveljnik, pohvalil je polk z besedami: Vem, da ste hrabri, ali nikoli ne bi veroval bil, da morete storiti to, kar je nemogoče.
Višji poveljnik Filipovič je vzel zapo-redomo Maglaj, Žebce, Zenico i druga trdna mesta, združil se pred Travnikom z Wiirt-tembergovim oddelkom, vzel potem Travnik ; 16. t. m. je bil uže blizu Sarajeva, pri Visokej je Turke hudo pretepel, 19. pa
zopet po hudem boji vzel glavno bosensko mesto Sarajevo. V tem mestu je bil grozovit boj, celo ranjenci i ženske so streljale iz vseh oken in razpok.
Le madžarski oddelk je nesrečen. General Szapari, ki ga vodi, ima tisto osodo, kakor so jo pri nas imeli drugi madžarski generali, le to je dobro, da njegovo vojevanje nij odločilno. Imel je nalogo, prodreti skoz Gračanico, Tuzlo i Zvornik ter zedi-niti se s Filipovičem pred Sarajevom, a iz-podletelo mu je; po hudih bojih se je moral umaknoti nazaj v Doboj, kder se vendar dobro drži i čaka pomoči, da dalje prodre. Madžare peče, ker vidijo, da le njihova vojska nij imela vspeha i da jim prav nič nij koristila sablja, katero se podarili Kherim paši.
Turci prav nič boljše ne delajo se svojimi prijatelji Madžari, nego z druzimi vojaci. Madžari so se hudo prevarili, mislili so se prikupiti Turkom, da jim bode mo-goče z njihovo pomočjo zatirati Slovane; oni so obračali, Bog pa je obrnol; turško prijateljstvo je splavalo za vselej po vodi, i ž njim splava k malu tudi madžarska slava.
Tudi general Ivanović se v Ilrcegovini srečno bojuje, če tudi ima zdaj še premalo vojakov, da bi mogel popolnem zatreti vsta-še, ki ga v vseh krajev z nepristopnih pečin zavratno napadajo. I on je vzel glavno hrce-govsko mesto Mostar, predno so vstaši Turci o tem senjali, kajti prekanil jih je, ker je prišel skoro po nehodnih, i zato nestra-ženih gorskih stezah vstašem za hrbet ter jih pretepel. Okoli Stolca, katero mesto je vzel, bijo se zdaj hudi boji z mnogobrojni-mi, dobro vtrjenimi Turci.
Prav zdaj, ko to pišemo, došla nam je popolnem gotova vest, da so se vstaši pred Stolcem zedinili v mnogobrojnem številu, Stolac zaprli, da jih je pa Ivanović popolnem potolkel; več vstaških vodjev je ujetih in mrtvih.
Denašnji telegrami poročajo, da se je vojna mej Turci i Crnogorci pri Podgorici zopet pričela, natanjčniših oficijelnih naznanil pa še nij.
V	zapadnej Afriki razsaja huda kolera ; Kabili so se tam sprli ter more kristi-
v
jane ; vse beži na Špansko.
V	zapadnih državah severne Amerike pa strašno ljudstvo mori rumena mrzlica, vzlasti v Novem Orleanu, mnogo rodovin je uže popolnem izumrlo; ljudje begajo v severne kraje. — Tako je povsodi dosti
nesreč i nadlog; strašna je božja šiba. ----
Domače stvari.
*	Naznanilo. Tržaška Čitalnica vsem družabnikom naznanja, da se preseli 24. avgusta t. 1. iz sedanjega stanovanja v Hier-schljevo hišo, Via alle Poste št. 10 A, I. nadstropje, kder je uže poprej več let bivala.
*	Tombolo za uboge žene reservistov napravijo gospe in gospodičine rojanske Čitalnice v nedeljo 1. septembra. Vse gospe in gospodičine, pa vsak dobrotnik, kteri
hoče kak dobitek za tombolo darovati, naj ga pošlje g. I. Valenčiču, trgovcu v novi ulici (Via Nnova). Spored se pozneje naznani; poživljamo vse tržaške Slovence in Slovenke, naj se za omenjeno tombol o pripravljajo ter drug drugega vabijo. Naj se ne gleda na osobnost in stan, priskočite na pomoč ubogim zapuščenim ženam in gladnim otrokom, kterih roditelji točijo kri za domovino. Vi pa, gospe in gospodičine ro-janske čitalnice, pogumno naprej, pokažite, da tudi nježni spol ima nalogo izvrševati dobrodejna dela človečanstva. — Kadodar-nosti se ne bodo meje stavile.
9 Turčin Febim Efendi, bivši župan v Banjaluki, naselil se je v Trst, kupil lepo vilo, ima pri sebi 20 žen, dva skopljenca in nekoliko otrok, njegova družina je velika ; kaj poreko tržaške gospe ? en mož pa dvajset žen!! Keč pa ima še od druge stvari svojo važnost. Avstrijski kazenski zakonik ima mnogoženstvo za hudodelstvo, ter ukazuje, da se ima kakor tako kaznovati. Fehim Efendi pa, ker se je naselil i kupil posestvo v Trstu i ker je doma iz Banjaluke, ki je sedaj i gotovo tudi ostane avstrijska, mora Be imeti za avstrijskega podanika. Zdaj je tedaj prašanje, ali se Turek odpove mnogoženstvu, ali pa se morajo pro-meniti državne postave. Oboje pa ima svoje težave in ozbiljne pomislike, kajti težko bo odpraviti mnogoženstvo pri Turcib, prome-niti državno postavo pa bi zopet po krščanskih načelih ne bilo mogoče; ne ostane tedaj druzega, nego da postava da Turkom eno pravico več, nego Kristijanom, pravico mno-goženstva. Tu pa nastane zopet nevarnost, da se bogati i sprideni naš svet ne začne potnrčevati.
* Italijančiči naši so tako srčni, da jih je uže mnogo od polka Weber iz Trsta pobegnolo; ni Še minolo teden, ko je zopet 6 takih don Kišotov zapustilo Trst in šlo v Italijo; želeti bi bilo, da bi se italijančiči vsi, ktere čez mejo škilijo, preselili v blaženo Italijo, naj bi tam povedali vsem tistim, kterih Avstrija na tisoče vsako leto z delom preskrbi, naj v Italiji ostanejo in ne hodijo jest našega kruha. Mej ubeglimi je en mestni učitelj in en sodniški vradnik. To kaže, kako prav smo imeli, ko smo v zadnjem uvodnem članku očitali, da imamo mnogo državnih vradnikov, katerim manjka državnega mišljenja. Naj bi vlada tega očitanja ne prezirala, ker država nij dolžna plačevati tacih vradnikov, kateri so jej sovražni; saj imamo dovolj rodoljubnih mož, ki so sposobni i bodo radi službo zvesto opravljali. V beato Italijo silijo uboge zgube iz Trsta, k nam iz nje pa drhal, ktera je velika stiska Avstriji.
° Svarilo. Nekateri hudobni ljudje trosijo iz golega sovraštva do Avstrije, da plašijo ubogo nevedno i lahkoverno ljudstvo, z bojišča zlagane novice, katere so se sami izmislili. Mi svarimo pred tacimi hudobneži, ki posebno tistim rodovinam, ki imajo svojce na bojišči, strah delajo. Komur se
take izmišljene reči pripovedujejo, naj pripovedovalca kar pri policiji ovadi, da bo konec tega žalostnega trapljenja. Ne verjemite nič tem dražilcem, ampak vprašujte poštene ljudi, katerim so novice z bojišča znane, da vam resnico povedo. Res je, da naši vojaki mnogo trpe, kakor je to vselej v vojni, ker drugače ne more biti; res je, da je več bolnih i ranjenih i da jih je tudi ne koli padlo, a v primeri z vojnami, katere smo imeli prejšnja leta, jako malo. Nadejamo se tudi, da bodo Turki k malu popolnem potlačeni; ker so naši vojaci uže glavno bosensko mesto Sarajevo vzeli; potem pa bo boljše, i marsikateri sin, aH oče rodovini se veselo i poslavljen vrne v naročje drage svoje rodovine.
" Laška nepravičnost. Te dni je šla
zapuščena žena vojaka Kutinovega polka, ki se v Bosni hrabro bije, k odboru, ki deli podporo zapuščenim ubogih reservistov, prosit pomoči, ker nema ni živeža ni stanovanja. Pa mislite si bralci — odbor, ali prav za prav nek znani M. ji je rekel, da nič ne da, ker je pri polku schiavov, to je sužnih, da oni le Tržačanom dajo, naj se obrne na ščave. To je omika, to je dobrodelnost italijanska! Koliko denarja so Slovani v Trstu darovali za zapuščene, zdaj pa se tako brezozirno dela.
4 Besedo napravijo bodoči učitelji v Šempasu dne 25. avgusta v gosp. Bajčevej dvorani s sledečim programom : 1. Govor. 2. Venec narodnih pesnij, zbor. 3. Dekla* macija. 4. Rožica, zbor. 5. Dvogovor. 6. Slovo, čveterospev. 7. Venec narodnih pesnij, zbor. 8. Igra: „Novci za diplomo". 9. Sab-ljenka, zbor. Po „besedi" bode domača zabava.
*	Umrl je v Parizu g. Economo iz Trsta, bogat Grk, kamor je bil prej nekoliko časa šel; zapustil je velikansko novcev raznim zavodom. Tržaškim delalcem in rokodelcem 40,000 gld., tržaškej občini 40,000 gld. Ubožnici tržaški 20,000 gld. in še več manjših zneskov. Da bi mi tržaški Slovenci imeli take meceuate, bilo bi naše stanje boljše. — Na Grško v Atene je ostavil akademiji umetnosti 40,000 gld.
" Samovoljno sodbo so naredili kmetje v Rocolji nad nekim tatovom, ki je v vrt zlezel in kral. Privezali so ga za drevo, ko s v. Sebaštijana in ga neusmiljeno tepli, dokler je policija zvedela in ga rešila; stvar je v preiskavi.
" Bolne iz Dalmacije prevaževa vojni parnik Gargnano skoro vsak teden v Trst, iz Trsta pa maltezarskega reda vlak dalje.
*	Ranjenih in bolnih je pripeljal zopet Llojdov parnik iz Kleka v Trst, ki so prišli iz Mostara.
*	Zblaznela je neka vdova, morali so jo v blaznico peljati, ker je postala nevarna.
" V vodnjak je skočila 18 letna deklica na Verdeli; vzrok samoumora je baje nesrečna ljubezen.
*	V morje ste se prekucnole dve go-spodičini, ko ste se peljale kopat, ker se je čoln po neprevidnosti preobrnol. Izvlekli so obe živi iz moija.
*	Nesreča. Na Llojdovem parnikn je vreča pepela od premoga iz višine na ma-šinista pala, ter ga hudo pohabila, morali so ga v bolnico odnesti.
*	V krvi so našle straže 19. t. m. v 5 uri zjutraj pred veliko vojašnico moža, peljali so ga v bolnico, kjer je precej umrl. Dokazalo se je, da mn je nekdo s palico Črepino preklal.
*	Vbitega kočijaža je ponoči pripeljal konj pred šrango na Prosek. Zdravnik ga je preiskal i našel, da je bil z revolverjem ustreljen. Žandarji so mrtvo truplo v Trst odpeljali in drugi šli zločinca iskat. Zvedelo se je, da je dva človeka iz Trsta v Križ peljal, policija pridno išče. Kmalu bo v Trstu javna varnost taks, kakor je v Abruzzi na Laškem*
Zahvala.
Politično društvo „Edinost" je izvršilo prvo svojo veselico na rojstni dan cesarja v Prošeku sijajno. Da je bilo vse tako izvrstno, pripomogli so temu največ vsi pevski zbori. Podpisani odbor si Šteje v dolžnost, izreči najtoplejšo hvalo vsem čestitim pevskim zborom, da so se potrudili od blizu in daleč, to je: pevskim zborom iz Skednje, sv. Ivana, Barkovlj, Rojana, sv. Križa, Prošeka in Trsta.
V Trstu, dne 20.'avgusta 1878.
Odbor.
"V najem
se da od 1. septembra ena ali dve zračni sobi s pohišjem vred in krasnim razgledom v enem najlepših in najbolj zdravih delov mesta. Pri oddajajoči družini se dobi tudi dobra hrana in druga postrežba, vse z jako ugodnimi pogoji. Obrniti se je do našega uredništva.
Važno naznanilo.
Podpisani ima nalogo prodati šolske klopi in velike računske deske (table) iz tržaške državne Gimnazije. Klopi in deske so še v prav dobrem stanu, čedne in primerne za šole na kmetih ter se dobe prav po nizki ceni. Podpisani je iz čistega rodo-ljubja to nalogo prevzel, da ustreže kmečkim šolam.
Tone Trobec.
Pri sv. Ivanu št. 424 pri Trstu.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.