Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Irhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4-—, četrtletno Din 12’—, polletno Din 23'—, celoleino Din 45'— — Insereti po tarifi
Leto II.
Kranj, 12. februarja 1938
Štev. 7.
listava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvi) je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito' oblastev.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Japonski narod je proti vojni
Mi ie res preveč izobražencev?
Naraščanje brezposelnosti izobražencev je pri nas že ioliko, da moremo vsak čas pričakovati nasilnih odredb, ki naj bi čimbolj omejile dotok na naše srednje in višje šole. S tem bi zadeli v živo eno poglavitnih vprašanj, ki zadevajo posebnosti našega časa prav toliko, kakor svojevrstne življenske prilike slovenskega naroda. Vedeti moramo, da bi se na ta način število izobražencev nedvomno zmanjšalo, toda še vedno bi ostali ljudje, ki bi morali dobiti nekje zaposlenja.
To stran vprašanja je pri nas postavil v zelo svetlo luč priznani gospodarski strokovnjak g. F. Uratnik, ki je v svojih študijah (Glej: Tehnika in gospodarstvo III. letnik štev. 9.—12.) dokazal, da dotok delovnih moči v naše obrtniške poklice ni nič manj pretiran, kakor je to slučaj pri inteligenčnih poklicih. Nedvomno bi mogli za večino iistih poklicev, ki zaposlujejo le strokovne delavce, ugotoviti zelo podobno stanje. Tako na koncu ostane edina možnost zaposlitve v onih gospodarskih panogah, ki rabijo nekvalificirane mezdne delavce. S tem v zvezi je znano in zelo razširjeno mnenje ljudi, ki pravijo, čemu kmečki, delavski in malomeščanski otroci silijo v šole, zakaj ne ostanejo doma, oziroma se ne porazgube v tovarpe? Ne glede no to, da se s tem onemogoča načelo: prosta pot sposobnim, brez ozira kakšnega stanu so (ki se pri nas seveda praktično ne izpolnjuje), je tako miš-lenje pogrešeno s samega narodnogospodarskega gledišča. Zakaj?
Gospod F. Uratnik je pokazal to ob primeru slovenskega kmetijstva. Ce bi se, tako pravi g. pisatelj v enem od zgoraj označenih člankov, zboljšala produktivnost naše zemlje za 50%, bi to pomenilo 900.000 meterskih stotov žita več, kar pomeni kruh za 500.000 oseb. Ta dvig donosnosti našega kmetijstva nedvomno zavisi v prvi vrsti od j denarnih sredstev, toda nič manj in obenem od strokovne izobrazbe kme-tijcev. Tako se znajdemo pred vprašanjem, kje strokovne kmetske delavce dobiti? Kdo ga bo rešil? Tisti nazadnjaki, ki hočejo nasilno omejiti naraščanje števila izobražencev in ki so zraven morda še pristaši zgoraj omenjenega naziranja, naj ostane kmetski fant kmet, delavski otrok pa delavec, gotovo ne? Po tej poti bi ostali Slovenci zares še naprej narod hlapcev, dekel in beračev, s katerim bi tujci delali, kakor bi se jim poljubilo. Vsako tako samovoljno »reševanje" moramo odbiti in zahtevati pozitivno rešitev, v prvi vrsti temeljito preosnovo šolstva.
Slovenci smo po svojem šolskem sistemu obupno navezani še na staro nemško kopito, ki dopušča danes kakor pred sto leti, tisto značilno razcepljenost med izobraženci, ki so »voditelji" in morajo zavoljo tega biti čim dalj od preprostih ljudi, na eni strani, in širokimi neizobraženimi delovnimi sloji na drugi strani. Pri nas še skoraj ni poznan nov tip šole, ki ga poznajo že zdavnaj v zapadni Evropi, v Ameriki, sovjetski Rusiji in tudi že v Turčiji in ki strokovno usposablja ljudi za njihovo delo. Srednje tehnične, obrtne in kmetijske šole so silna redkost pri nas, tako, da se morejo res le izbranci šolati v njih. Pač pa imamo namesto tega sorazmerno veliko število tako-imenovanih meščanskih šol, za katere se človek sprašuje, čemu jih rabimo.
S tem ne trdimo, da so nepotrebne, pač pa so zelo slab nadomestek strokovnim srednjim šolam.
Redko prihajajo do nas vesti o borbi japonskega naroda proti vojni. Toda ono kar zvemo, govori dovolj jasno o dejstvu, da obstoja na laponskem zelo široko organizirano gibanje proti da našnji imperijalistični vojni.
Nedavno so dijaki tokijske univerze izvedli par demonstracij proti vojni. Kljub vsem »varnostnim ukrepom" se je udeležilo prve demonstracije nad 1000 dijakov, naslednje pa že preko 3000.
»Zveza industrijskih delavcev.in kmetov" je predložila te dni zahtevo, da se zmanjša proračun vojnega ministrstva in da se ta denar razdeli med siromašne delavce in kmete. Ta zveza ima nad 50.000 članov.
Izvršilni odbor Ljudske fronte (Ykko Kai), katero tvorijo japonski liberalci, demokrati, protifašisti in socijalisti je začel to borbo za mir z gesli, letaki, govori in podobno.
Koncem septembra so skušali mornarji v mestu Kobe organizirati splošni štrajk. Izšel je manifest, namenjen vojakom, ki odhajajo na Kitajsko. Ta manifest so podpisali: Kmečka zveza, Splošna jap. sind. zveza, Zveza industrijskih delavcev, Združenje rezervistov in drugi. Manifest pravi:
»Grozno je, da morate potovati v inozemstvo in tam prelivati vašo kri. V čigavem interesu delate to? Milita- i risti in finančni magnati hočejo s to ! vojno podjarmiti in Izrabljati vedno večje število ljudi. Vaše žene in otroci,
Nekatere stvari se v španski vojni tako stalno ponavljajo, da bi bile že dolgočasne, če bi se človek ne zavedal, kako žalostno je vse to in kakšno klavrno podobo evropske krščanske kulture kažejo taki dogodki. Še vedno, kadar so zmagovale vladne čete, so se začenjali napadi »neznanih" podmornic ali »neznanih" aeroplanov. In prav tako je dosledno nemški in italijanski tisk valil krivdo na madridsko vlado, čeprav so te podmornice potapljale ladje, ki so vozile živila v vladno Španijo.
Pri poslednjih napadih na angleške ladje je angleška vlada odkrito pribila dejstvo, da so te razbojniške podmornice Francove. Angleška vlada zahteva odškodnino za potopljene ladje in grozi, da si bo Anglija drugače sania povrnila vso škodo, ki so jo napravili Fran-covci njeni trgovini. Učinek je bil torej ravno nasproten, kakor si ga želel general Franco in njegovi tuji zavezniki.
Slovenci imamo toliko politične zavesti, da se vse narodno blagostanje izgublja v političnih vabah in se zopet vse oskubljeno pokaže v sporih in polomih, ki iz tolikše »zavesti" nastanejo, nismo pa še prišli preko osnovne potrebe temeljne preobrazbe celokupnega narodno gospodarskega življenja. Ali ni značilno, da nas danes v svetu poznajo še vedno najbolj po liriki (na neko megleno »visoko kulturnost* smo sploh zelo ponosni) in po politični razbrzdanosti. In se še dobijo ljudje, ki to zagovarjajo, češ da se v tem kaže »narodna duša*. Saj morda drži, toda zavedati bi še morali, da je na račun te »duše*, s katero se zabavajo nazadnjaški izobraženci in politiki, slovenski delavni človek plačal že težke denarje, premnogi delavoljni mladi izobraženci pa so se znašli na koncu težkega študija pred vprašanjem, kje naj bi svoje znanje izkoristili.
j vaši*sorodniki žive v siromaštvu'ter so I lačni in bolehni. Ali so Kitajci vaši sovražniki? Niso! Ta vojni pohod ne znači ljubezni do domovine! Vojaška klika in vojna so krive vse bede japonskega naroda! Mi zahtevamo takojšnjo sklenitev miru!"
Meseca septembra so delili letake po Tokiu in v tvorniceh mesta Osake. Ameriški novinar piše v tedniku »China Weekly Rewiew“: Ljudi, ki so proti vojni, proglasi policija brez odloga za boljševike, pošilja v zapore in jih drži brez vsake podlage čim dalj časa mogoče zaprte, da jim tako 'onemogoči vsako propagando za mir. Najslabše je na Koreji. Tam zapirajo ljudi na debelo. Policija muči ljudi na Koreji na vse mogoče načine.
Na javnem zborovanju v Hongkongu je pozval tamošnji japonski konzul Mi-cusova vse navzoče Japonce, da se odzovejo mobilizacijskemu pozivu. Petsto Japoncev se je odkrito uprlo kljub vsem prigovarjanjem japonskega konzula.
Tako imajo japonski finančni in vojaški magnati dve fronti proti sebi: združeno kitajsko maso in fronto na samem Japonskem. To fronto tvori japonsko delovno ljudstvo, demokrati, vsi zagovorniki miru in preganjani narodi Formoze in Koreje. Vsi ti so da-j nes zavezniki Kitajske in vsi skupaj : tvorijo enotno protifašistično falango: japonski narod noče vojne s Kitajsko.
Mesto poostrene blokade vladne obale bi Anglija in Francija kmalu blokirali balearske otoke, s katerih prihajajo Francova letala in Francove podmornice. Da Anglija te namere ni izvršila, dokazuje vnovič oklevajočo angleško politiko, ki bi se rada na čudežen način znebila španskega vprašanja. Anglija bi rada tako razvozljala španski vozel, da bi Španija ne bila ne fašistična, ne republikanska, ne monarhistična, skratka, Anglija bi rada, da bi bila Španija taka, kakršna je bila pred generalskim uporom. To pa seveda ni mogoče, zato se rešitev španskega vprašanja tako zavlačuje.
Presenetljivo je stališče Italije, ki je nenadoma postala silno pomirljiva. Njeno sodelovanje pri raznih odborih za nevmešanje in v Društvu narodov je še vsem v predobrem spominu, da bi njena pomirljivost ne vzbujala suma. Ce se spomnimo, da se Italija pravkar pogaja v Londonu za novo posojilo, tedaj nam postane jasno, koliko časa bo še Mussolinijeva politika v resnici mirovna.
Tudi dejstvo, da se je Hitler imenoval za vrhovnega poveljnika nemške vojske in da je postal človekoljub G8-ring Feldmarschal, dokazuje, da nam bo 1.1938 prineslo še marsikako presenečenje. Vsa ta znamenja ne prerokujejo pomirjenja, temveč naznanjajo nove viharje.
Zdi se, da se bo baš v Španiji najprej pokazalo, kakšne bodo posledice vseh teh sprememb in »spremenjenih* stališč. Na vsak način pa ni nobenega razloga za to, da bi pričakovali v bližnji bodočnosti kako resnično olajšanje v mednarodni politiki. Prav obratno! Pripravljeni smo lahko na še težje za-pleiljaje, ki lahko poženejo ves svet v novo vojno. Narodi si tega prav gotovo ne želijo, zato naj prevzamejo vso odgovornost za tako zločinsko dejanje nase tisti, ki ga pripravljajo.
Kako so leteli tanki po zraku?
Ruski manevri
Znani in gotovo čistokrvni German T. Skenderides se zgraža v »Europai-sche Korrespondenz", ki izhaja na hrvaškem jeziku v Berlinu, nad potegavščino, katero so si dovolili ruski oficirji nasproti inozemskim vojnim odposlancem ob priliki zadnjih jesenskih manevrov rdeče armade.
Vodstvo sovjetske armade je baje na teh vojnih vajah med drugim tudi pokazalo, kako se prevažajo z aero-plani po zraku ogromni tanki, ki se potem spuščajo sovražnikom za hrbet. Stvarno se je z mesta, ki je bilo dodeljeno tujim vojaškim atašejem za opazovanje manevrov, popolnoma razločno videlo, kako so avijoni s tanki leteli preko markirane linije sovražnih postojank in kako so daleč za temi črtami odlagali po zraku transporlirane tanke. Tuji vojni opazovalci si takrat res niso mogli raztolmačiti, na kakšen način so ti prevozi sploh mogoči. Sedaj pa se je posrečila vojni misiji neke tuje države zelo jasna rešitev te sovjetske uganke. Misija je namreč dobila v roke fotografije teh letečih tankov, iz katerih je razvidno, da so bile to navadne lesene atrape. Vest o tej drzni prevari je prišla tudi do ušes samega Stalina, ki je v strašni jezi — kakor poroča isti g. Skenderides — zapovedal, da se »likvidirajo" izumitelji teh najnovejših Potemkinovih vasi. Končno pa se je ugotovilo, da je celo zadevo insceniral vrhovni poveljnik rdeče vojske maršal Bliicher, da bi ustrašil Japonce in grozni Stalin se je do prihodnega Skenderideso-vega poročila premislil.
Tekma z naravnimi silami
Ledena plošča, na kateri so preživeli tri četrtine leta sovjetski znanstveniki, se vedno bolj drobi. Na pomoč jim prihajajo ledolomci, ki pa se morajo boriti z vedno večjimi težavami. Okoli njih se nabirajo vedno večje množine leda in jih vklepajo v svoj objem. Papanjin, Krenkel, Fjodorov in Siršov se bližajo počasi Gronlandiji in kljubujejo junaško vsem težavam. Svoje znanstveno delo nadaljujejo mirno in pričakujejo rešitve, ki jim jo prinaša znani polarni raziskovalec Oto J. Šmit.
Kakšne so posledice vojne
Belgrajska »Politika* piše med drugim : »Eden od najznačilnejših pojavov v sporu na Daljnjem vzhodu je ta: Razcepljenost Kitajske, egoizem nekih krogov in delov naroda so prenehali ali pa jih je uničila nujnost, da branijo Kitajci obstoj svoje dežele. Vsi tisti, ki so računali, da bo razpadla enotnost, ki jo je ustvaril Can Kaj Sek, so se preverili. Ta enotnost se je v stiski samo še okrepila in je s svojo silo presenetila celo kitajske voditelje*.
Tako daleč je že . . .
V teku debate v senatu je v zvezi s pomorsko oborožitvijo poveljnik brd-dovja primerjal razmerje sil med ameriško in japonsko floto.. Na vprašanje enega od senatorjev, ali je ameriška flota enakovredna japonski in če admiral smatra, da je ameriška flota dovolj pripravljena za spopad z japonsko, je poveljnik brodovja odgovoril:
»Z največjim zadovoljstvom!*
„Neznane” podmornice
Naši ljudje v naših tovarnah
Nekako pred tremi meseci je »Slovenec" serviral naši javnosti članek z naslovom »Nemški mojster psuje in pretepava slovenske delavce", v katerem je opisal postopanje nekega gospoda Maksa Silbermanna, nenadomestljivega strokovnjaka seveda, na-pram naši ubogi delavski pari in zahteval, da se enkrat za vselej napravi konec temu nesramnemu trpinčenju slovenskega delavstva od strani tujih pritepencev. Mi smo ta članek skoraj v celoti ponatisnili in opozorili našo javnost kakor tudi oblastva, da se take in podobne stvari gode tudi v Kranju in da jih delavci ne prijavljajo samo radi strahu, da ne bi izgubili še ta borni košček kruha.
Pred par dnevi pa smo zvedeli iz verodostojnega vira, da ima mariborski Max Silbermann v Kranju zelo vrednega posnemalca v osebi nekega gospoda Flegra, ki je v Kranju zaposlen že nad štiri mesece v tovarni, katere za danes ne bomo imenovali, ker je ista res v naših domačih rokah in ker smo prepričani, da se je vse, kar bomo opisali, godilo brez vednosti lastnika.
Ta gospod Flegr, ki bi moral vedeti, da je naš slovenski kruh in da živi od žuljev naših slovenskih delavcev, si drzne dan na dan zmerjati in psovati naše delavce z izrazi kakor »svinja", »baraba", „šuft“, „windisches Ksindl" in podobno, ne da bi ga kak pošten in zaveden delavec izplačal s tako klofuto, da bi jo čutili vsi tisti »strokovnjaki", ki na take in podobne načine občujejo z našimi delavci. To se godi že štiri mesece in šele danes prihaja cela zadeva v javnost, zakaj? Zato ker se naš delavec zaveda, da se vse take in podobne afere končajo z odpustom — ne krivca — ampak žrtve 1
Seveda ni ostalo samo pri psovkah! Ta človek se je celo skorajžil in zabrisal pri statvi zaposlenemu delavcu v hrbet kos železa, tako da se je delavec skoraj omamljen zgrudil na tla. Ne, to ni bilo včeraj, je že mesec dni od tega, naša raja pa je trpela in molčala, molčala za tisti košček suhega kruha, katerega lahko nudi svoji družini. Pa to še ni vse! Pred kakimi tremi tedni
je gospod »strokovnjak" Flegr najprej ozmerjal nekega mladega tkalca z vsemi psovkami, kolikor jih ima sploh tak »strokovnjaško" izšolan človek na razpolago, ter ga sekiral toliko časa, da je ta ubogi delavec vsled razburjenosti in gotovo tudi samozatajevanja nevede prišel s palcem med jermenje statve, ki mu je palec na 'desni roki tako zmečkalo, de bo revež ostal gotovo celo življenje pohabljen. Od stroja zgrabljeni delavec pa je imel hvala Bogu še toliko duhaprisotnosti, da je statev v zadnjem momentu še sam — ne mojster! — ustavil, sicer bi bil ob roko.
Kaj pravi k tem vnebovpijočim razmeram oblast in kaj misli ukreniti, da dobi poškodovani delavec ne samo popolno zadoščenje, ampak tudi povračilo za stroške in bolečine ter odškodnino za zmanjšano delozmožnost? Quousque tandem — — —
Nova kriza?
Že pred nekaj meseci so se pričela množiti znamenja, da se industrija boji znižanja cen, da se pripravlja omejile v produkcije itd.
Tudi v Sloveniji se to že čuti. V rudnikih, kjer so še pred dvema mesecema govorili o boljših časih, se zopet znižuje število delovnih dni. Industrija, ki je bila lani ob tem času polno zaposlena, že odpušča delavce.
Po 1. 1933., ko je gospodarstvo doseglo najnižjo točko, se je popravilo samo stanje industrije in trgovine. Stanje financ je komaj premagalo mrtvo točko, obrt isto. Agrarno gospodarstvo pa je ostalo še nadalje v krizi, ki je stalno naraščala in še raste.
Prosperiteta industrije, nastala predvsem iz oboroževanja, je popolnoma enostranska. Primerjati jo moremo s kmetom, ki je posejal prazno seme na njive. Jeseni, ob času žetve ni dobil ničesar.
Enkrat iz ene, drugič iz druge države zapiha veter po gospodarskem krahu. Gospodarstvo je že prešlo vse faze stabilnosti, ki jih je oboroževanje nudilo. Depresija, ki bo sledila, bo hujša, nego je bila zadnja.
KULTURI! PREGLE U
V »Študijski knjižnici", ki posluje v knjižnici Nar. čitalnice v Narodnem domu vsak pondeljek in petek od Vs 20. ure dalje, v sredah pa od 7214. do V819. ure, je med drugimi na razpolago:
»Dejanje" Ljubljana. Koncem januarja smo Slovenci dobili novo revijo, ki naj, kakor sama pravi, pomaga Slovencem spoznavati in svobodno reševati gospodarska, kulturna in politična vprašanja. Namenjena pa je vsem onim Slovencem, ki priznavajo načeio osebne svobode, demokracije, socijalne pravičnosti in samoodločbe narodov. Hotenje in smer nove revije je izraženo ob zaključku razglabljanja »Slovenski človek", kjer pisec Edvard Kocbek pravi: »Pričujoča revija noče spočeti enostranskega gibanja, noče ločitve duhov, marveč hoče zbližati tiste dela-željne ljudi, ki jih veže vera v človekovo dostojanstvo".
Jakob Šolar razpravlja o slovenskem delovnem človeku, ki je kljub vsem zunanjim prilikam vzdržal na svoji zemlji in hranil slovenski jezik in zavest samosvojosti.
Jacques Maritain išče v člansku »Z ljudstvom" rešitve iz današnjega položaja »ljudstva" . . . tragika kakega Mussolinija je v tem, da je nehal živeti z ljudstvom, dela za ljudstvo — živi le še za državo: delati pa je treba ne za ljudstvo, ampak z ljudstvom.
Omenim naj še sledeče članke : Bogo Grafenauer »Mednarodna funkcija slovenskega ozemlja"; »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani". Za smer revije sta značilna članka »Pogovor z nemškim akademikom" in »Papeževa izjava ter Sept."
Imena sodelavcev »Dejanja" so znana že iz ustavljene revije »Dom in svet". Revija je neodvisna in zato jamči, da bo slovenskemu človeku prinesla jasnosti v njegova gledanja.
Revija „Krug“ (Beograd), ki stoji na stališču jugoslovanstva in zagovarja demokracijo in liberalizem ter je proti fašizmu, centralizmu, reakciji in nasilju, prinaša v 3. številki sledeče članke: Statika in dinamika v demokraciji; Jan Kolar danes; Demokracija, romantika in nacijonalizem; Mladi zdravniki in
zakon o bolnicah; Dantonova osebnost v zgodovini in legendi. Nadalje dobimo v zanimivih rubrikah (Cas in ljudje", »Od nedelje do nedelje") in v pregledu razne polemične, znanstvene, umetnostne in politične članke. Revija je tiskana deloma v latinici, deloma v cirilici.
Europaische Stimmen (Pariš) je politična, gospodarska in kulturna revija za Podonavje in jugovzhodno Evropo in izhaja dvakrat na mesec. Druga januarska številka ima sledečo vsebino :
V političnem pregledu se peča največ s potovanjem g. dr. Stojadinoviča v Berlin, nadalje z rumunskim problemom s posebnim ozirom na novi režim, potem popisuje obširno ozadje teh dogodkov v Rumuniji, omenja obletnico jugoslov.-bolgarskega pakta o »večnem prijateljstvu" in obravnava probleme bolgarskega gledališča.
Med »dokumenti" je govor g. dr. Stojadinoviča ob priliki zadnjega obiska v Berlinu.
Revija »Europaische Stimmen" je znana po svoji objektivnosti, kritičnosti in kakor iz vsebine razvidno — zanimivosti.
Strauss: Cigan baron (Prosvetno društvo, Tržič). V nedeljo, 6. t. m.
smo imeli priliko videti igralce Prosvetnega društva iz Tržiča, ki so se nam predstavili s »Ciganom baronom". Včasih so šle posamezne igralske družine gostovat z delom, ki je imelo kako posebno odliko (ali literarno ali pa je bilo aktualno), danes naštudirajo kako opereto, pa smatrajo za zelo pametno, da pokažejo kaj takega tudi drugim. Ali je dobro in pametno prvo ali drugo, v to se ne bomo spuščali.
Oglejmo si raje tržiške igravce! Glasovno so na vsak način zadovoljili, čeprav nimajo izšolanih glasov. Toda, libreto je pešal od prizora do prizora: tudi diletantom se ne bi smelo zatikati pri govoru! Ce bi jih ne oviral oder (ki je zelo majhen), bi bilo tudi kre-tanje kar v redu. Kostumi kakor maske so spadale v okvir operete in so bile zadovoljive. V sceni je pokazal režiser nekaj domislekov, ki pa niso zrasli na lastnem zelniku. — Orkester je majhen in kot zgleda sestavljen na hitro roko: dirigent igra sam. Publike nabito polno
POMOČNIŠKI ZBOR ZDRUŽENJA TRGOVCEV ZA SREZ KRANJ V KRANJU
.....o. TRGOVSKI ples
12. februarja 1938	v	»Narodnem	domu"
Pod pokroviteljstvom združenja trgovcev in častnega damskega komiteja
PODLISTEK
Miško Kranjec
Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje
Pokrajina, ki leži na levem bregu Mure in pripada Sloveniji, se imenuje Prekmurje. Tako nazivajo ta del zemlje vsi preprosti ljudje. Ljudje s kompliciranim možganskim sestavom in skrupulozno natančnostjo pravijo isti pokrajini Slovenska Krajina. Uradno to ni priznano in bodo ljudje, ki se poganjajo za to ime, trpeli prave peklenske muke, dokler se jim ne bo ugodilo. Nemara bi bilo to potrebno: mnogo ljudi bi bilo rešenih. V bistvu pa stvar sama ni nič tragična, kakor bi nekateri radi. Na Prekmurje, glede površine, pada sorazmerno mnogo sonca, zlasti če je vroče poletje. Tudi dežja je približno dovolj. Več se ga nikakor ne da pridobivati, čeprav bi bil včasih potreben. Takisto se ga ne da ustaviti, kadar ga je preveč. Sorazmerno in blagodejno so razdeljene tudi postavke iz bidžeja. Za ceste skrbi cestni odbor, cestni nadzorniki in cestarji, zato takih cest ne najdeš kjerkoli.
Glede rase je težko povedati kaj določnega in za vedno trdnega. Bo menda le res, da so Prekmurci Slovenci. To razodevajo zafrknjeni nosovi, ki jih imajo tudi ravninci. Narodne noše ni, da bi se človek po njej lažje spoznal. Dekleta bi se najrajši oblačila mestno, kar pri konservativnih vaških
mamicah in pri konservativni gospodi vzbuja veliko pohujšanje. Pojejo slovensko pesem, in povsod lahko zaslediš slovansko domotožje.
Vse to bi dalo slutiti in trditi, da so Prekmurci vsaj vejica slovenskega debla. Kljub taki očigledni resnici pa so madjarski znanstveniki na podlagi hipotez dokazali, da Prekmurci niso Slovenci. Teh dokazov se oklepajo tudi nekateri domači uglednejši ljudje. Zato lahko kjerkoli slišiš in bereš: Prekmurski narod, prekmurski jezik, in podobno. Ljudje sami o tem nimajo pojma in pravijo, da so Slovenci. Sicer pa bo pokazala bodočnost ali so močnejši skromni kmečki ljudje, ali mogočni ugledni gospodje in publicisti. Lahko bi se kdo osmelil in trdil: Prekmurje se kulturno nagiba k Sloveniji. Za dokaz bi lahko navedel, da mlajši ljudje pišejo slovenski. Za kaj takega pa imajo drugi močnejši protidokaz: To so Prekmurski izkoreninjenci. Res pa je, da imajo Prekmurci mnogo domačih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Ce bi pa kdo hotel vendar vprašati: Kam pa težijo ljudje sami? Tedaj bi mu lahko odgovoril : V Ameriko, če pa tja ne morejo, pa vsaj v Francijo ali Nemčijo.
Kulturno življenje je malenkostno. Malo se piše in še manj se bere. Sploh še ni dognano, če ni branje bolj škodljivo ko koristno, zato se zaenkrat ne priporoča mnogo branja. Kulturnih prireditev je toliko kot nič. Niso potrebne, to se je izkazalo drugod po svetu. Dijaki temu močno oporekajo, vendar, kdo se bo oziral na
paglavce! Nekaj stare umetnosti je raztresene okoli, nekaj novih umetniških podob pa so naslikali štajerski sobopleskarji.
Versko so ljudje pripadniki raznih konfesij. Na ravnini so katoličani. Po hribih so protestantje. Vmes je nekaj kalvincev. Po mestih redko tudi po vaseh, živijo Židje. Nekaj tihih pristašev ima poslednje čase anglikanska cerkev. Patarenov ni. Navidezne brezverce boš našel med dijaštvom. Nekateri vidijo v tem slab znak. Drugi pa se na tihem nasmihajo: Pustite jih, ko pridejo v leta in ko dobijo službe, se bodo že spokorili. Bržkone je to res, za to so dokazi.
Moralno življenje Prekmurcev je težko opredeliti. Nekateri se potegujejo za hipotezo, da so to verno in spodobno ljudstvo. Drugi temu močno oporekajo in dokazujejo nasprotno. Dokazati je mogoče oboje. Človek bi rekel: živijo približno, kakor drugi ljudje. Nekateri trdijo, da Prekmurci radi kradejo, potem, da so potuhnjeni, hinavski in podobno. Dokazati pa bi se dalo, da so drugod ljudje prav toliko potuhnjeni in hinavski vkakor v Prekmurju, nemara še bolj. Šušlja se tudi, da ni vse v redu s tistimi, ki odhajajo po svetu. Toda ljudje morajo po svetu, ker sicer ne morejo živeti. Greh jim je v tem slučaju postranska stvar. Ugledni pa gredo po svetu zato, da si ogledajo greh od blizu. Teh je mnogo. Toda teh nihče ne jemlje v poštev. Tepejo se pa včasih res radi, zlasti po nekaterih farah, kjer tega človek ne bi pričakoval. To je pomanjkanje
čuta za pacifistične ideje, na drugi strani pa pomanjkanje pravih vojn, kjer bi se duh in hrabrost izživela.
O gospodarstvu sem že govoril mimogrede. omenim naj še, da poleti otroci pasejo krave. Konj je jako redka, vol pa nepoznana žival. Ovce ni, če pa se kdaj pokaže v pokrajini, jo tečejo gledat stari in mladi. Tudi oslov ljudje ne cenijo. Od perutnine je najbolj cenjena kokoš, ki je navadno mešane pasme. Vendar Prekmurci ne jedo radi piščancev, tudi jajca povečini prodajajo, ker jim ne teknejo. Takisto je z racami, gosmi in purami. Težko so prebavljive in jih Prekmurci prodajajo. Zemljo ljudje orjejo, kakor povsod po svetu, seve če jo imajo. Sadijo krompir, koruzo in podobne stvari. Sejejo pa pšenico, rž, proso, ajdo, ječmen, konolje, lan in mak. Na-mestu rži in pšenice često zrase sto* klas, pavolica in rdeči mak, kar da očem lepo podobo. Koruzo uniči toča, krompir pa povodnji. Letine bi bile odlične, če bi kaj zraslo. Tako pa so srednje slabe. Da pa ljudje vendar lahko plačujejo svoje obveznosti, da lahko dajejo podpore za tisk, da dajejo za nepostavljene samostane in domove, zato gredo po svetu. Od česa pa živijo? To je bila in bo ostala skrivnost prekmurskega ljudstva. Naposled jih pa ni nihče nikdar vprašal: Vi, ljudje, kako in od česa živite? Morda bi ljudje vendar izdali svojo skrivnost. Bilo bi važno razkritje, lahko bi se patentiralo in prodajalo po svetu revežem, saj pravijo, da se tudi drugod ljudem slabo godi, in da zarad.
Trgovski ples 12. feb. 1938 o Kranju
Predpriprave za trgovski ples v Narodnem domu so v polnem teku. Zanimanje od strani publike je zelo veliko. Vse se pripravlja. Vprašujejo se, kako neki bo? Sigurno je, da bode letošnji trgovski ples prekosil vse dosedanje.
Vsa Gorenjska in tudi Ljubljana to upravičeno pričakuje. Dekoracija dvorane in bara bo nekaj svojevrstnega. Dela se s polno paro. Načrte in ves arangement je prevzel aranžer tvrdke Ivan Savnik gosp. Mihevc L, ki ga obdaja cel štab marliivih pomagačev.
Pri celotni organizaciji prireditve sodelujejo nad vse požrtvovalno skoraj vsi člani pomočniškega zbora. Posebno priznanje pa zaslužijo p. n. tvrdke Adamič, Berjak, Božič, Gorjanc, Koki, Sajovic, Savnik in Sire, ki so dale radovoljno svojim nameščencem celodnevne dopuste za izvedbo vseh pripravljalnih del ali pa storile tudi marsikatero drugo uslugo.
Bar bo svoje ime zaslužil. Vodstva ■bara to pot ne prevzame gospod, marveč dama, ki jo vsi prav dobro poznate. Postregla Fos bo prvovrstno, ker za vsakega prav dobro ve, katera pijača mu je pri srcu. Spoznali jo boste pa na licu mesta.
Da bodo tudi plesalci prišli na svoj račun, bode dobra godba poskrbela, tako v dvorani, kakor tudi v baru. Cene pijači in jedači bodo zelo zmerne, Točila se bodo prvovrstna bela vina g. Adamiča in cviček gosp. Peterlina.
Komur je na tem, da se enkrat res imenitno zabava, naj ne opusti te redke prilike, ki mu jo bode nudil
12.	II. na Trgovskem plesu v Kranju.
Osebnih vabil se ni razpošiljalo, pač pa so dobila vsa podjetja kolektivna vabila za svoje uradnike in nameščence.
Delavsko prosv. društvo »Vzajemnost" vprizori v nedeljo 13. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani restavracije Semen Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi".
Dijaki kranjske gimnazije bodo vprizorili v soboto 19. in v nedeljo 20. t. m. v Ljudskem domu Gogoljevo komedijo »Revizor", v sredo 23. t. m. pa na odru Narodne čitalnice v Narodnem domu.
Na gasil, plesu je bila zamenjana suknja s še dobrim trenčkotom. Lastnik naj se javi pri hišniku v Nar. domu.
tega tam godrnjajo. Tu tega ni, zato bi bilo koristno, da bi se tudi drugod ljudje potešili.
Kapitala ni mnogo, kar ga pa je, je hvala Bogu, v domačih, dobrih rokah. V tem pogledu nimamo skrbi, kakor jih imajo po vsej Sloveniji, kjer je kapital tuj. Kar ga imajo Židje, pa se tudi lahko reče, da je v domačih rokah, ker so postali slednji po nekaterih krajih jako zavedni. Sicer pa Prekmurcem samim ne leži na srcu misel na kapital. Tudi z industrijo se ne bavijo. Komaj da se nekateri izučijo za čevljarje, ali krojače, še trgovci niso posebno radi in jih moramo uvažati. Naposled je pa res: Česarkoli se lotijo, živeti ne morejo od tega in je zato vseeno, kaj so.
Ljudje prebivajo v hišah. Ljubijo najbolj nizke koče, ki jih pokrijejo s slamo. Imajo eno samo sobico, kjer si najdejo komaj prostora, da spijo. V teh kočah je mnogo idiličnosti in jih pesniki s pridom uporabljajo. Več hiš druga poleg druge, tvori prekmursko vas. Prekmurska vas šteje ponavadi okoli dvesto hiš. Več vasi skupaj predstavlja občino. Občini na čelu stoji predsednik, ob vsaki strani pa učeni tajnik. Več vasi tvori tudi faro, z župniščem in cerkvijo. Po vaseh so šole, da so učitelji lahko nameščeni. Nič več in nič manj kakor drugod je tu uradov, da se življenje razvija mirno in nemoteno. Ce bi ne bilo tako, bi se lahko zgodilo, da bi ljudje zanemarili svoje dolžnosti: ne bi plačevali davkov in drugih obveznosti, in predvsem bi pozabili posegati po svojih
:e vesti
Samo kdor pravilno kuha, kuha dobro in varčno! To velja za vsako jed, posebno pa še za belo kavo. Kadar kuhate kavo, mislite na to-le: Za dobro belo kavo je treba dodati dobro mero »Pravega Francka" — rajše malo več kakor pa premalo!
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v sredo dne 2. marca 1938'ob 8. uri zjutraj pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.	Sreski	načelnik.
Razdelitev evidenčnih tablic in redni letni pregled motornih vozil se bo vršil za srez Kranj I. v sredo dne 23, februarja 1938 ob pol 9. uri v Kranju, Glavni trg, pred mestno hišo. II. v četrtek dne 24. februarja 1938 ob pol 9 uri v Tržiču na trgu pred pošto za občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Golnik, Križe in Kovor.
V ljubljanski bolnici je preminul g. Ahlin Josip, višji davčni upravitelj v p. V Kranju je bil znana oseba, dolgo časa je bil šef davčne uprave v Kranju. V pokoj je stopil 1. 1925. Med vojno je storil našim ljudem veliko dobrega. Bil je odličen tovariš in vnet organizator. Veččlanska deputacija prijateljev in bivših tovarišev iz Kranja se je udeležilo njegovega pogreba. N. v m. p.! Ožaloščeni rodbini iskreno sožalje!
Kateri čeveli te Vam bolj dopade?
Gotovo prvi, bolj negovani čevelj! Čevelj morate napeti na kopito in ga čistiti z dobro terpen tinsko kremo, potem bo zelo trpežen in Vam v veselje.
Najbolj zahlevana in največ razširjena je krema za čevlje
Šmohpasta
pravicah. Saj ljudje so zmožni tega: še za pravice jim ni, kaj šele za dolžnosti !
Ljudje se tudi selijo. Mnogi. Mnogi pa ostanejo. Vse življenje ždijo po skromnih sobah, se odkrkavajo na solncu in čakajo, kdaj bo bolje in lepše na svetu. Vsi verujejo, da nekoč vendarle bo. Mogoče bo. Treba je verjeti. Mogoče bo kdaj namesto stok in pavolice ter rdečega maka vendar rastla pšenica in rž; rdeči mak še lahko ostane, zaradi skromne poezije.
Jaz verujem v mnogo na svetu ; kljub temu, da mi očitajo, da ne verujem. Verujem še vedno v tega bednega človeka, ki se trudi, ki ne ve, od česa živi, ki pa vendar hoče živeti. Verujem da bo sonce nekoč brez povelja izsušilo močvirja, da bodo tam plodne njive, verujem, da bo nekoč tudi v peščeni zemlji rasel boljši kruh. Tudi v umetnost verujem, v tisto veliko brezobzirno umetnost, ki je znala človeku pogledati do dna duše in odkriti tam bolečine in komaj slutene radosti. In nekoč pride čas, ko bo umetnik stal kakor prerok med ljudmi in jim kazal pot; zakaj ta ne more imeti osebnih nagnjenj in koristolov-skih načrtov.
Nad Prekmurjem sije sonce, nad Prekmurjem pada dež, vetrovi pihajo prek te zemlje. Ne sonce, ne dež, ne vetrovi ne morejo pregnati te bede, ne morejo zaceliti ran, bogve kdaj dobljenih.
In vendar — tudi to bo prešlo, moralo bo preiti.	.Mladi	Prekmurec*
Original »DINGAČ" zajamčeno pristno, sladko, črno vino, zdravstveno priporočljivo za slabotne, slabokrvne in rekonvalescente edino pri PETERLINU.
Spl. delavska strok, zveza priredi v soboto ob 8. zvečer v dvorani hotela »Stara pošta" običajno predpustno veselico. Vse prijatelje delavstva vabi najvljudneje odbor.
Zidava malih stanovanjskih hišic. Društvo zasebnih nameščencev v Kranju vabi vse narneščence-zavaro-vance Pokojninskega zavoda, ki bi se zanimali za gradnjo lastnih stanovanjskih hišic, da se zglase in sicer v pisarni »Putnik" (Mestna hranilnica. Podvzela se bode skupna akcija pri Pokojninskem zavodu, tako da bi prišli tudi nameščenci do svojih hišic.
Smučarski klub »Poljana" naznanja, da se vršijo redno ob torkih društveni sestanki ob 8. uri zvečer v hotelu Jelen, Dalje opozarjamo člane in tekmovalce na I. Zlet gorenjskih smučarjev v Bohinju; kateri se vrši od 18. do 21. t. m. in prosimo da se istega po možnosti udeležite. Točnejša pojasnila na sestanku dne 15. t, m. ob 8. uri zvečer v hotelu Jelen.
Sah »Kranjski šahovski klub" je tudi letos začel sprav živahnim delovanjem. Prijave za prvenstvo Kranja se sprejemajo še do 15. t. m., ko bo žrebanje in igranje 1. kola. Postaviti prognozo, kdo bo letos osvojil naslov prvaka Kranja je težko, ker so moči izenačene in bo igrala vlogo edino večja rutina igrača. Borba obeta biti vseskozi zanimiva, saj je prijavljenih že cela vrsta najboljših kranjskih šahistov. Poleg turnirja za prvenstvo Kranja, pa bo igral »Kranjski šakovski klub" tudi turnir za prvenstvo »Slovenske šahovske zveze". Kot prva tekma bo 20 t. m. dvoboj s Škofjo Loko. O moštvu, ki bo zastopalo kranjske barve, nam je zaenkrat znano to, da bo nastopilo na 8 deskah s par novimi zares talentiranimi igrači. Dvoboj med Kranjsko in Štajersko je določen za 6. marec v Celju. Vsa pojasnila za ta dvoboj, ki bo na stotih deskah, se dobe v tajništvu kluba.
Socljalni teden v Kranju. Ker krožijo o našem zadnjem članku z gornjim naslovom najrazličnejše vesti po Kranju, kakor da ne odgovarja resnici, da potvarja dejstva, da glavo sicer ima ampak ne repa in podobno, zato moramo vse naše bravce obvestiti o nerodnosti, ki se je pripetila našemu uredniku pri tej zadevi. Na poti od rotovža v tiskarno je namreč naš urednik — čigar kratkovidnost je notorična — vsled lastne nepazljivosti izgubil zadnje odstavke inkriminiranega članka. Pošten najditelj se naproša, da zgubljeno odda v našem uredništvu.
Bog je dal, Bog bo vzel... naše blato seveda. Res je, da je gospod župan zelo zaposlen s sestavljanjem novega proračuna, ki nam bo prinesel — v kolikor lahko verjameno govoricam
— občutne olajšave kar se doklad in drugih dobrot tiče, toda navzlic temu bi se morala vsaj občinska uprava, ki po naših poročilih ni zaposlena pri proračunskih delih, malo bolj pobrigati za tako zanemarjene ceste. Cesta od kolodvora pa do mesta in od tu naprej do Bekslna in še dalje je v obupnem stanju, tako, da si na tej poti, če srečaš sploh kako vozilo, na milost in nemilost izročen vozaču, ki te v slučaju, da je neobziren ali pa samo nepreviden, obmeče z blatom od pete do glave. Če nimaš vedno zaprtih ust — za kar pa merodajni zadosti skrbno pazijo — tvegaš resno, da dobiš nenaročeno in zastonj dober porcijon nad tri mesece starega pristnega kranjskega blata za malco. Someščani, torej pozor, na cesto le z zaprtimi usti, kdor pa tega ne zdrži, naj pa vsaj bolj tiho govori, da ne bo kake — nesreče!
Občinske volitve v Kranju. Kakor nam poroča naš cerkljanski dopisnik (glej dopis iz Cerkelj!) je bivši občinski tajnik občine Cerklje prodal
— najbrže brez vednosti občinskega odbora — celo gumijaste volivne krog-ljice in na ta način pripravil vse bivše režimovce ob tako lepe in sladke spomine nekdanje moči in slave.
Berite „Soboto“
Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju priredi v sredo dne 16. februarja in v nedeljo 20. februarja znamenito Fodorjevo trodejansko komedijo »Matura", katero je prevedel Fran Albrecht. Režija je v rokah g. Toporiša, vse vloge pa so zasedene po prvovrstnih močeh. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša. Cenjeno občinstvo se opozarja na točen pričetek predstav.
Kolesarji na trotoarju so v našem mestu nekaj običajnega. Navadno so še tako predrzni, da se pešcem sploh ne izogibajo in jih prisilijo na ta način, da stopajo s trotoarja v blato. Vsi tozadevni pozivi občini, ki je po Zakonu o občinah obvezana skrbeti za red in varnost prometa, so zastonj. Res je, da sedanje število stražnikov ne zadošča niti za vzdrževanje javne varnosti v mestu, kaj še v priključeni okolici, toda leta in leta le ne moremo čakati na že zdavnaj obljubljeno državno policijo in povečanje števila stražnikov. Z novim proračunskim letom bo treba vsekakor te zadeve urediti, ne oziraje se na podržavljenje, ker bo morala državna policija itak nastavili* najmanj 10 stražnikov namesto dosedanjih štirih, ki morajo biti pri svojih bornih plačah vedno na nogah.
Samobrivce
vseh slojev prosimo, da nam v lastnem interesu z dopisnico javijo svoj naslov, nakar bo sledila brezplačna poštna pošiljka. Dopise nasloviti na »Konbinos", Maribor, poštni predal 70.
Voglje
Društvo kmetskih fantov in deklet Voglje bo vprizorilo v nedeljo
13.	t. m. ob 3. uri pop. v prostorih tov. Franca Molja gledališko predstavo »Dekle z rožmarinom". Občinstvo iz Vogelj in okolice se živo zanima za prireditev.
Cerklje
Občinsko gospodarstvo izziva
vedno večjo kritiko pri občanih. Najbolj razburja duhove tajnikova afera. Mnenje občanov je, naj primankljaj krijejo oni gospodje, ki so tajniku pustili, da je imel sploh kak opravek z denarjem. Javnosti v pojasnilo naj povemo, da je bivši tajnik prodal celo — gumijaste volilne krogljice. —
1.	februarja smo tudi že imeli proračunsko sejo za leto 1938-39. Doklade so povišali od 96% na 106%. K temu so pridejali še 30% doklade za vodovod, tako da dosežejo doklade rekordnih 136%. V proračunu je tudi postavka 1500’— din namenjena zato, da bi se sedanjega vršilca tajniških poslov dalo v tečaj. Občinski očetje niso pomislili, da sedanji vršilec tajniških dolžnosti ne more biti občinski tajnik, ker je že občinski odbornik. Dalje pravijo občani, da si ne bodo šolali tajnikov — saj jih že šolanje lastnih otrok dovolj stane. — Občinski odbor bi moral imeti po zakonu vsaj vsake tri mesece po eno sejo, pri nas pa je bila zadnja v aprilu lanskega leta.
30. jan. t. 1. je bilo v Cerkljah pred cerkvijo javno oklicano, da je naš občinski proračun na vpogled javnosti od 24. do 30. jan 1938.; torej je bilo to oklicano tisti dan, ko se je rok za vpogled že končal: pritožb v zakonitem roku ni bilo vloženih.
Občni zbor gas. čete v Cerkljah se je vršil 6. t. m. v prostorih g. Kerna. Četa šteje 46 članov. Ko je sedanji odbor z g. Kernom na čelu prevzel vodstvo v roke, je imela četa 7000 din dolga, danes po letu dni pa znaša ta dolg samo še 2000 din, kar je dokaz za umno in nesebično gospodarstvo v društvu.
Dražgoše
Poročila sta se v tukajšnji farni cerkvi posestnik Franc Lotrič iz Dražgoš in gdč. Rozka Habjanova, znana sokolska delavka; bratje in sestre so jo počastili z malim poročnim darom v želji, da bi še nadalje sodelovala v njihovih vrstah.
Couch zofe, otomane, divane,
in vse tapetniške Izdelke izvršuje točno in solidno po zmernih cenah
V. TONEJC
tapetnik O KRANJ
Radovljica
Ples gor. lovskega društva je bil
obiskan nad vse pričakovanje ter je izpadel sijajno. Pred začetkom veselice se je vršil občni zbor društva, katerega je otvoril in vodil predsednik GLD g. ravnatelj Mohor, ki je v kratkem govoru obrazložil delovanje društva v letu 1937. Blagajniško poročilo je podal g. Jakofčič Ciril in povdaril, da je finančno stanje — navzlic ogromnim dajatvam osrednjemu društvu — zadovoljivo. Sledilo je tajniško poročilo g. Podkrižnika Martina, nakar so se vršile volitve za mesta izžrebanih odbornikov. Na predlog trgovca g. Homana iz Radovljice so bili z vzklikom izvoljeni vsi izžrebani odborniki. Občni zbor je bil končan po pičli pol uri, nakar je povabil g. tovarnar Janc vse navzoče lovce na veselico..— Ples je oivoril predsednik gospod Mohor z gdč. Hudovernikovo, ki je z naravno eleganco nosila vsem predpisom ustrezajoči lovski kroj. — Dekorecijska dela g. Langusa so vzbujala občo pozornost in so bila izredno posrečena. Posebno občudovane so bile trofeje gamsov in jelenov. Obisk je bil res rekorden, postrežba kljub navalu odlična tako, da lahko rečemo da je bila organizacija v pravih rokah.
Kmetje na Kitajskem
Odnos med zemljo in tistim, ki jo obdeluje: kmetom, najemnikom in poljskim delavcem je koncem koncev osnovno vprašanje na Daljnjem vzhodu sploh. »Lakota za zemljo" mora pripeljati do borbe za zemljo: in to je zgodovina Kitajske. Dr. Andrej Štampar je v svojih predavanjih, v katerih je podrobno analiziral vse te borbe kitajskega kmeta v preteklosti in sedanjosti, obrazložil vse te boje kitajskega kmeta za zemljo.
Iztrgati zemljo iz rok veleposestnikov, osvoboditi jo vseh dajatev, to je večni cilj in v borbi za ta cilj se Kitajci najraje spominjajo in govore o »zlatih časih", v katerih so živeli tako nekako od leta 3000 pr. Kr. pa do leta 200 po Kristusu. Takrat ni obstojalo lastništvo zemlje, ampak sistem skupnega obdelovanja. Toda po letu 200 po Kr. so začeli grabiti zemljo močnejši in kmetje so postajali tlačani. V tem leži vzrok vseh kmečkih puntov od takrat pa do danes; vprašanje svobodnega obdelovanja zemlje je najvažnejši socijalni problem Daljnjega vzhoda.
Zemlja je razdeljena kakor vidimo iz sledečih številk. Veleposestniki, generali in višji uradniki, ki ne tvorijo V,„ prebivalstva, imajo v svojih rokah 70% zemlje in to seveda same najboljše predele. Srednji stan Ima 15% zemlje. Prt tem razmerju postane razumljiva lakota in borba kmetov za zemljo. Kmetje so prisiljeni, da radi pomanjkanja zemlje obdelujejo polja veleposestnikov in generalov.
V provincah Kvantung, Tuksijen in Klangsiu obdelujejo tako najemniki do 80 % zemlje. Sadovi tega dela se raz-dele različno po pokrajinah: običa^o
morajo kmetje oddati 40 do 60% vseh pridelkov lastnikom polja, pa tudi 80% dajatve niso morebiti samo izjeme.
V provinci Kiangsi 50% kmetov sploh ne poseduje zemlje, v provinci Cekiang pa 40%. Iz teh številk si lahko izračunamo letne dohodke- kitajske kmečke družine, ki znašajo kvečjemu 50 kitajskih dolarjev na družino, do-čim znaša življenski minimum 150 dolarjev. Tako se kmetje zadolžujejo pri veleposestnikih in drugih, obresti pa znašajo od 25 pa tudi do 200% (vse številke so iz knjige dr. Štamparja, ki se je mudil kot delegat Društva narodov tri leta na Kitajskem). Ce temu priračunamo še najrazličnejše davke, katere nalagajo guvernerji svojevoljno (gotovi guvernerji so vpeljali kar 31 vrst različnih davkov, nekaj generalov in guvernerjev pa pobira te davke za celih trideset let naprej), potem postane razumljivo, da kitajskemu kmetu ni ostalo drugega kakor boj za staro kmečko pravdo, za stare »zlate čase", ko je bila zemlja še svobodna in ko je hranila tistega, ki jo je obdelavah Kitajska vas ni mogla prenašati tega suženjstva. Leta 1911. je izbruhnila velika revolucija, na čelo katere se je postavil Sun-)at-Sen. Padlo je cesarstvo, glavna točka programa pa je bila osvoboditev kmeta. Mlada generacija je zahtevala popolno svobodo. Najbolj revolucijonarna je bila provinca Kiangsi, ki je hotela rešiti kmeta iz rok veleposestnikov. Ta borba je združila 100.000 mož broječo kmečko armado, ki si je postavila geslo, da mora biti gospodar zemlje tisti, ki jo obdeluje.
Toda v veliki narodni stranki je nastal razcep — Kuomintag in Čang-Kaj-Sekova skupina (z izgovorom, da Kina še ni zrela za take radikalne poizkuse) so začeli borbo z južnimi provincami in njihovo armado. In tako je »nacijonal-na“ vlada v Nankingu prisilila 100.000-glavo kmečko armado, ki je zahtevala razdelitev zemlje, da se je umaknila na sever in tam zasedla zemljo ter jo razdelila med kmete in tam upeljala kolektivno obdelovanje zemlje in upo-stavila kmečko-delavsko vladavino. Danes je ta armada (z Imenom osma ar-mija) prva postavila parolo enotne, protiimperijalistične fronte celega kitajskega naroda in ga povedla v boj proti japonskemu imperijalizmu.
ŠPORT
SK. Kranj — lahkoatletska sekcija Cross country se vrši vsako nedeljo ob pol 10. uri dop. Sestanek na igrišču.
Pozivajo se vsi člani kluba, pa tudi sportniki-nečlani, ki se interesirajo za lahko atletiko, da se ob napovedani uri zglase na igrišču, kjer bodo dobili podrobna navodila.
Vodstvo lahkoatletske sekcije je prevzel znani iahkoatletičar zagrebške Concordije g. Junek, ki je treniral pod vodstvom finskih trenerjev gg. Hanesa Thorpa in Eine Kuisme.
Kranjski športniki, izrabite ugodno priliko, ki vam jo nudi naš športni klub.
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Smuški zlet v Bohinj. Ker se zlet naglo bliža, prosimo udeležence, da nam odgovore na okrožnice, oziroma da se po njih ravnajo. Program prireditve je sledeči: Petek, 18. II. sprejemanje gostov; Sobota 19. II. ob 8 uri izlet na Črno prst, pod vodstvom SK Bohinja; ob 13 žrebanje startnih številk;
ob 14 uri start za tek sen. in jun,, ob 20 uri pozdravni večer; ob 21 uri zabava v hotelu Bellevue in Sv. Janez, ter v Sokolskem domu. Nedelja 20. II ob 8 uri slalom sen. in jun. za Gradcem nad hotelom Bellevue; ob 10 uri motoskijering na jezeru; ob 14 uri skoki; ob 18 uri razglasitev rezultatov v Sokolskem domu. Razpisi za navedene tekme bodo izšli v prihodnjih dneh v dnevnem časopisju, na kar se opozarjajo vsi klubi, o važnih sklepih pa bodo obveščeni po posebnih okrožnicah.
Sodniški zbor se določi takole:
Vodstvo tekem: Ravnik Stanko.
Tehnično vodstvo: Tomažič Janko in Godec Tomaž.
Starter za teke: Čop Jaka.
Časomerilci za teke: Vovk Peter, Langus Anton, Razinger Nace.
Zapisnikar za teke: Brum Viktor.
Sodnika za skoke : Korenini in Černe.
Nadzornik pri odskoku: Razinger.
Nadzornik na doskoku: Čop Jaka.
Nadzornik na izteku: Pav.
Skokomerilce določi SK Bohinj.
Starter za slalom:^ Brum.
Sodnik na cilju: Čop Jaka.
Časomerilci: Langus, Ravnik.
Zapisnikar: Pav.
Uprava OZSP.
Inserirajte v »SOBOTI"!
MHLI0ILHSI
Vsaka beseda Din T—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Prodajalka; mlajša moč
vestna in zanesljiva, želi proti nizki mesečni plači stalno službo v Kranju ali okolici. Cenj. dopise prosim na Fani Frlan, Begunje pri Cerknici.
Kupim
hranilno knjižico Hran. in po-soj. v Kranju do 20.000 dinarjev. Ponudbe pod »Gotovina* na »Soboto*.
T sredini mesta
na najprometnejši točki se odda s 1. majem majhen trgovski lokal. Informacije pri R- Jeglič, Kranj.
Mojsterske gosli
stare italijanske, so poceni na prodaj. Na ogled pri kapelniku Schwarzu »Stera pošta"
Sprejmem
zastopstvo dobro idočih predmetov za Kranj in celo Gorenjsko. Ponudbe pod »Lasten avto,, na upravo lista.
Gospod
s sigurno eksistenco želi dopisovati^ z inteligentno in simpatično damo. Dopise pod »Ženitev možna* na upravo lista.
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
perilo.
    ..........
nogavice, rokavice, kravate,
damske torbice itd. dobite
v modni trgovini
IVO WENDLING
Jenkova ulica
Kuharico
pridno In pošteno, ki bi o-pravljala tudi vsa domača dela sprejmem za 1. marca. Naslov v upravi,
Stanovanje
sobo in kuhinjo, išče mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi »Sobote".
France Benedik
gostilna
Stražišče
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostori. Dobra vina! Primeren prigrizek po izbiri! Domača solidna postrežba!
Razglas
Izšla sta konkurza za sprejem rekrutov — dijakov v Vazduhoplovstvo Vojske in sicer:
1. Za sprejem rekrutov — dijakov, kateri žele odslužiti svoj dijaški rok v Vazduhoplovsivu Vojske in
2. za sprejem rekrutov — dijakov kot pitomcev Komande Vazduhoplov-stva Vojske v civilne pilotske šole v letu 1938.
Prvenstveno pridejo v poštev za sprejem dijaki prava, filozofije, tehnike šumarske in ekonomske komercijalne visoke šole, ter dijaki z izpitom zrelosti državnih gimnazij in realk, učiteljskih šol, trgovskih akademij, srednjih tehničnih in srednjih poljedelskih šol, ter oni, kateri izpolnjujejo predpisane pogoje in so izvršili jadralno šolo, ter posedujejo diplome B in C.
Podrobnejši podatki in pogoji za sprejem so razvidni iz konkurzov na občinski deski.
Uprava občine Kranj, dne 7. februarja 1938.
„IDESM
TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRUM
Zahtevajte in kupujte
Rekord
kremo za Čevlje,
ki Ščiti usnje in daje lep sijaj
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI*!
Naravnost
iz tkalnice dobite rjuhe, cotton in brisače vseh vrst najcenejše samo pri
»Zupančiču**
Greta Zupančič, tkalnica Rupa 43 (Straheča dolina)
Iščem družabnika
ali družabnico s 40—50 tisoč dinarji za zelo rentabilno podjetje. V slučaju obvladanja lažjih pisarniških del je sodelovanje proti razmeram primerni plači zaže-ljeno. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Sigurna garancija".
Žarnice
pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje
»OBNOVA**
pri Franju Nadižar
Kranj, Prešernova ulica 18
Pri zamenjavi 50 kom. popust!
Pozori
Kdor želi imeti
LEPO EMAJLIRANO KOLO ALI MOTOR
(v peči žgano ali nitro) po poljubni izbiri barv v vseh tonih, temu izvrši najsolidneje
JOS. GREBENSEK - KRANJ
LIČAR IN SLIKAR Vedno konkurenčne cene!
Tiskarna
»Sa va“ d. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk
Zaloga vseh Šolskih pofrebičin
Zadovoljen boš
ako kupiš pri
COLNAR-JU
V KRANJU
ogledala, okvirje, slike emajl, kuhinjsko posodo, steklenino, porcelan, iipe navadne, za strehe, hodnike ali portale.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij »Sobote* Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna »Sava« d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilče Pesi, Kranj