AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 178
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 30TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Maschke in drugi republikanski bossi bodo tirani pred sodnijo
Nekaj ur po prvi obtožbi je velika porota izdala drugo obtožbo in sicer' zoper največje politične republikanske bosse v v Clevelandu: Maurice Maschke, Harry A. Beckerman in Herman H. Felsman. — Vsi, trije so obtoženi, da so krivi
Konvencija gotova s pravili; nove določbe.
obenem s Finklcm, Alex Bernsteinom in Langom poneverbe ljudskega denarja iz okrajne blagajne. — Maschke je vodja republikancev v Clevelandu skoro trideset let in je sedaj prvič javno obtožen sleparij. — Beckerman in Finkle sta oba Maschketova adjutanta. — Pričakuje se v kratkem obtožb še proti drugim vplivnim osebam v Clevelandu.
Cleveland, 0. — Danes je velita porota razglasila uspeh svojega preiskovanja v zadevi poneverbe denarja v okrajni blazini in je obtožila poneverbe c°uncilmana Hermana H. Fin-J^®. veliko politično silo v repu-W'kankih vrstah, in Alex Bern-steina, prvega pomočnika v ura-('u okrajnega blagajnika. Pri-manjkljaj v okrajni blagajni zriaša $570,382.00. Poleg teh dveh je obtožen tudi Joseph F. tange, republikanski vardn| vodja v 15. vardi, ki je bil do pred nedolgo uslužben v uradu okrajnega blagajnika. Obtožba proti P'«klu in Bernsteinu pravi, da bil Bernstein glavni krivec, finkle pa pomagač v poneverbi T°^>273.52. iz blagajne. Dolži se J«. da sta ta denar poneverila novembrom leta p- Na ta dan se je tudi naka-ca'° sedem čekov po $20,000 £ arles Bernsteinu, bratu Alexa Ostema. Ti čeki so bili de-
toT^111 V National City banki'
, a so sedaj izginili brez vsa-sledu.
p.Transakcija, ki je zapletela lnkla in Bernsteina je sledeča: k a 14. novembra 1928, je Fin-v ® deponiral pri Midland banki •te* za $30,000 na svoj račun. Is-j1 dan je Finkle vzdignil pri Mid-banki štiri čeke v svoti: $12,500, $10,000 in $7,-
273.52. Midland banka pa izkazuje, da je okrajna blagajna napravila depozit med drugimi tudi čeke za $7500, $12,500, $10,-000 in $7,273.52. Torej iste čeke, ki jih je prej Finkle dvignil. Okrajna blagajna je tudi isti dan naložila štiri čeke po $20,-000, ki so bili nakazani na Charles Bernsteina.
Obtožnica proti Lange se pa glasi, da je obdržal vsoto $Ž097, ki jo je plačala M. & M. Co., 500 Prospect Ave. 30. septembra, 1931 za davke. Ta denar je bil vrnjen nazaj v blagajno 1. marca 1922, ko je bila preiskava že v teku.
Sodnik Walther je takoj izdal zaporno povelje za vse tri gori omenjene, ki bodo postavljeni pred sodnika danes dopoldne. Zaporno povelje je bilo izročeno v rok« šerifu John Sulzman-nu, ki je rekel, da ima pripravljene jako "prijetne" celice za grešnike.
Zaenkrat je velika porota obtožila samo tri gori navedene. Pričakuje pa se še nadaljnih aretacij in govori se, da je v ta škandal zapletenih še več drugih vplivnih oseb. V kratkem bomo slišali in brali o škandaloznem manipuliranju z denarjem davkoplačevalcev v okrajni blagajni.
Poroča Louis J. Pire
Indianapolis, Ind., 29. julija. Danes zjutraj se je ponovno odprla debata, v namenu, da se poruši sklep, da sme Nova Do-| ba priobčevati oglase politične vsebine. Toda zbornica je še enkrat potrdila prejšnji sklep.
Zbornica je sprejela precej novih odškodnin za operacije. Tako se bo na primer sedaj plačevalo za zlomljen hrbet $800, mesto $600, kot je bilo v pravilih sedaj.
Sprejelo se je nov bolniški razred, namreč 50 centov bolniške podpore na dan. V ta razred se bo plačevalo po 40 centov na mesec. Ta predlog je pri dopoldanski seji propadel za dva glasova. Pri popoldanski seji se je pa ponovno odprla debata o predlogu, porušil se je z dvetretinsko večino dopoldanski sklep in 50 centov bolniški
razred se je sprejel soglasno.
Sprejeto, da so novi člani deležni bolniške podpore 90 dni po pristopu. Za prve tri dni bolezni ni bolnik deležen bolniške podpore.
Precej obširna debata je bila glede verske in politične propagande pri društvih. Sprejelo se je, da društva ne smejo dopustiti na svojih sejah nobene verske in politične propagande in tudi darovati ne smejo ničesar v enake svrhe iz svoje blagajne.
Sprejel se je jako važen predlog, ki bo imel dalekosežen pomen, da J. S. K. Jednota ne sprejme nobenega novega člana, ki dolguje pri kaki drugi jednoti ali zvezi na asesmentu.
Sklenjeno je bilo tudi, da se pošlje tozadevna resolucija na vse jugoslovanske podporne or-
ganizacije, da storijo enake korake.
Sprejet je bil predlog, da stopijo vse nove določbe glede mladinskega oddelka takoj v veljavo.
*
Na konvencijo je prišlo toli-koliko pismenih in brzojavnih čestitk, kot še na nobeno prej-šno konvencijo. Prihajajo od vseh strani dežele.	<
S čitanjem pravil smo bili danes zvečer gotovi. Za soboto ostane za rešiti še točka jed-notinega pravnega zastopnika, plače glavnih odbornikov in njih varščine. Potem bo pa podal svoje poročilo odbor za prošnje in pritožbe, raznoterosti in—volitve glavnega odbora. V soboto s tem delom še ne moremo biti gotovi, pač pa se pričakuje zaključek konvencije v pondeljek večer, če ne pride kaj posebnega.
Krvavi izgredi v Washington Vojaštvo z bajoneti in bombami
50 let ni pil vode
oea Cliff, L. I.—Tukaj je preminul William B. Drayer, v sta-°sti 94 let) ki se je vedno rad k tal, da zadnjih 50 let ni po-t"si1 kapljice vode. Bil je ve-ran civilne vojne in si je šp
sa 15 leti' ko Je bil star 79 let' ^ zgradil bungalow, se nava-
.^ti avtomobil in napravil
•lse Potovanje v aeroplanu.
*vke plačujejo z lesom
Krovec, Avstrija, 28. julija. k živalstvo Koroške, ki je ta-j 1'evn°» da ne more plačevati VI h ' J'e dobil° od avstrijske ge dovoljenje, da lahko pla-lie davlte 2 lesom. Les pripe-
Hikj° n& trg' ga vladni urad" vzamejo na račun davkoy.
Sina priklenil na verigo
Philadelphia, 28. julija. Osemletni Stanko Wamnarski je prišel na policijo in povedal, da ga je imel njegov oče tri dni priklenjenega pri pasji hišici. Ko so očeta prijeli,- je rekel, da je sina privezal zato, ker je prihajal zvečer pozno domov. Sin je pa izjavil, da ni hotel očeta ubogati, ker je bil oče strašno pijan in da ga je zato priklenil. Ko je policija prišla po očeta, ga je dobila skoro do nezavesti pijanega.
Vihar je divjal v Colum-busu
Columbus, O., 29. julija. Sinoči je divjal v tem mestu in okolici velik vihar, ki je napravil mnogo škode na poslopjih in pri katerem je bilo ranjenih več oseb. Najbolj nevarno so bili poškodovani Mrs. Ruff in njena dva otroka, ko se je ,v bližini Ironton, podrlo dreyo na njih avtomobil, v katerem so se vozili. Nekega zamorca v Colum-busu je treščila sapa skozi okno prodajalne in je dobil od stekla težke rane. Dayton in Cincinnati sta bili dve uri brez luči, ker je strela udarila v elektrarno.
Walkerjeva usoda se bo kmalu zvedela
Albany, N. Y., 29. julija. Go-verner Roosevelt sedaj študira zagovor newyorskega župana James J. Walkerja, katerega odstavitev se zahteva, ker je sprejel svoje čase od neke špekula-cijske družbe $225,000.00, ne da bi vložil kakega centa v investa-cijo. Walker je predložil 27,000 besed dolg zagovor, v katerem trdi, da ni storil ničesar proti-postavnega, če je vzel denar od prijateljev kot "darilo." Ko bo governer Roosevelt dobro preštudiral zadevo, bo izrekel svoje mnenje: ali bo odstavil Walkerja kot župana mesta New Yor-ka, ali pa ga bo oprostil vsake krivde.
Ford še vedno za sušo
Detroit, Mich. — Henry Ford je danes izjavil, da je prepričan, da se danes veliko manj pije v deželi, kot' pred prohibicijo. Rekel je tudi, da kdor dolži prohibicijo, da je kriva vseh današnjih zločinov, sodi napak. Ako bi rekli, da je temu kriva pijača, bi bolj uganili. — Ford mora biti slabo poučen, kakor se nam zdi.
članice društva Srca Marija (staro)
Prošene ste, da se zberete k molitvi za umrlo Frances Mar-tič, 15710 Saranac Rd., nocoj zvečer ob osmih. Udeležite se tudi pogreba v pondeljek zjutraj. — Tajnica.
Darovi za šolo
Za Jugoslovansko šolo moderne umetnosti je darovalo društvo Naprej št. 5 SNPJ svoj me-rečni prispevek $3, društvo Slovan št. 3 SDZ $3, dr. Carniola Tent 1288 TM trimesečni prispevek $6. Iskrena hvala!
Voznik obtožen uboja
Und' m Hovis iz East Cleve"
je a' ^ bil obtožen uboja, ker
chasTrtno
povozil 4 letnega Ave Gassidy, 19850 Newton 185 ^Gsreča se je pripetila na
nik C6St.i v Nottingham«. Voz-Pl"aVi' da skočil deček ne"
to/** Pred njegov avtomobil, ček ?civi(ta trdijo, da je bil de-dOVo]-1 ?esti in da .ie imel voznik casa ustaviti vozilo.
y V bolnico
Peljal T side bolnico je bil od-I6i05 Thn Roge1, stanuJ'0Č na Sa lahi;rafalger Ave> Prijatelji iiedeiiu oblščejo ob sobotah in torkih °d 1 do 2 Popoldne, ob zvečer "V ČGtrtkih Pa od 7 do 8 kmai,," /elim° rojaku, da bi okreval.
Novi slovenski zdravnik
Na 8451 Broadway je odprl svoj urad nov slovenski zdravnik, dr. John J. Folin (Ferfo-lia), ki je brat znanega in priljubljenega slovenskega pogreb-nika, Mr. Louis L. Ferfolia Uradne ure novega zdravnika boste videli v oglasu, želimo doktorju-nojaku mnogo uspeha v njegovem poklicu med narodom.
Roosevelt bo govoril na radio
Danes zvečer bo govoril governer Roosevelt po radio. To bo njegov prvi politični govor izza demokratske konvencije. Govor se bo slišal po WTAM ob osmih zvečer in bo trajal pol ure.
Maša zadušnica
V pondeljek ob 8:30 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances Svetek ob priliki druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vljudno vabljeni.
* Ohijske zavarovalne družbe so prošlo leto izplačale posmrt-nine za $158,000,000.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike
Ivan Grilec in njegova sestra Mrs. Vera Carl bosta postavljena pred veliko poroto pod ob-dolžbo, da sta umorila moža Mrs. Carl, ki je bil ustreljen 16. julija zvečer. Kakor se govori, Se Grilcu ne more dokazati nič drugega, kot da je svojega svaka pregovoril, da je vzel življen-sko zavarovalnino za $5,000, in sicer pod pogoji, da dobijo dediči dvojno zavarovalnino, ako umre nasilne smrti.
V Rock Springs, Wyo., bo kandidiral za okrajnega proseku-torja slovenski odvetnik Joe Ga-ličič. Primarne volitve se vrše 16. avgusta. Galičič kandidira na demokratskem tiketu. — Isto-tam se je morala podvreči operaciji Mrs. Celinšek. — John J. Jereb se je ponesrečil v jami. Plast kamna in premoga mu je padla na nogo in mu jo je pre-trlo. — Frank Tušek se nahaja že par tednov v bolnici. Streljal je nanj njegov oče in ga težko ranil. Vzrok napada ni znan.
Iz državne kaznilnice v Michigan City, Ind. je pobegnil John Majetič, ki je bil obsojen v dolg zapor radi ropa. Izginila je tudi njegova žena in prijatelj Viktor Kaščič, ki sta mu najbrže pomagala pri begu.
Jakob šprajcar je bil v Mo-hawku, Mich., povožen od •avtomobila, toda; ne nevarno ranjen.
Na Calumetu, Mich., bo prihodnji mesec praznovalo svojo 50 letnico obstanka prvo slovensko podporno društvo v Ameriki, društvo sv. Jožefa št. 1 SHZ.
V	Akronu je umrla po težki operaciji Frances Bregar. Zapušča moža, štiri otroke in brata.
V	Bessemer, Pa., je umrl Anton Rupert, star 48 let, doma od sv. Antona na štajerskem.
Z dopisnico se ne sme tirjati
Washington, 29. julija. Odkar je upeljana tricentna znamka na pisma, je dobila vlada mnogo pritožb, da upniki tirjajo sedaj svoje dolžnike z dopisnicami, da si prihranijo dva centa na poštnini. Vlada opozarja, da je to protipostavno, ker se na dopisnici ne sme nikogar tirjati za dolg, ali mu groziti s tožbo. Sploh je protipostavno pisati na dopisnico kaj takega, kar bi škodovalo ugledu prejemnika dopisnice.
V nedeljo so volitve v Nemčiji
Berlin, 29. julija. Računa se, da se bo v nedeljo udeležilo kakih 35,000,000 volivcev narodnih volitev v Nemčiji, da se izvoli poslance v državno zbornico, ki jo je razpustil pred dvema mesecema Franz von Papen. Politiki so mnenja, da bo zmagala stranka monarhistov.
Pozor!
Kdor še ni kupil voznega listka za izlet na Conneaut jezero in se bo zadnji treno-tek premislil, da bi rad šel z drugimi na izlet, naj kar pride na vlak in bo tam lahko kupil vozni listek. Bodite na Erie postaji ,to je na 55. cesti blizu Broadway® najkasneje ob 7:50 zjutraj v nedeljo 31. julija.
Mlad junak rešil dečka
Koncem 38. ceste so se igrali dečki v čolnu, kakih 25 čevljev od obrežja, ko je naenkrat padel v vodo John Zadravec, star 8 let, stanujoč na 1386 E. 27th St. Dva večja fanta sta skočila za njim, da ga rešita iz 15 čevljev globoke vode, a sta morala poskus opustiti, ker nista bila dovolj vešča plavanja. Potem je pa' skočil v vodo Alex Kukauski, ? 1522 E. 33rd St., star 16 let, ki se je moral desetkrat > potopiti v vodo, da je privlekel Zadravca ven, ki je bil še živ.
Policija straži mestna poslopja
Clevelandska policija je dobila povelje, da straži mestno hišo, mestni avditorij, in oba sod-nijska poslopja. Boje se, da bo prišlo tudi v Clevelaijdu do kakih nemirov, kot posledica spopadov v Washingtonu med vojaštvom in veterani. Policija je tudi dobila povelje, naj da posebno pozornost na hardware trgovine, kjer se prodaja orožje.
Jennetta's restavrant zapre
Mr. in Mrs. John Turšič, ki sta vodila dolgo časa restavrant, pod imenom "Jennetta's restavrant," sporočata, da bosta z današnjim dnem prenehala z restavracijo. Vzrok, kakor povsod: slabi časi. Kadar se razmere zopet izboljšajo, bosta zopet odprla. Zahvaljujeta se vsem številnim gostom za naklonjenost in se jim priporočata, kadar bosta zopet v tem poslu.
Washington, 29. julija. Vojaštvo, z jeklenimi čeladami na glavi, je izpraznilo mesto vojnih veteranov. Pri tem je prišlo do spopada, v katerem je bil en veteran ubit, 65 pa jih je bilo ranjenih ali omamljenih od plina. V mestu vlada mir, samo štiri velika pogorišča kažejo prostor, kjer je bilo tisoče veteranov uta-borjenih več mesecev. Veterani so bežali iz Washingtona, kot bi tam razsajala kuga, ko jih je vojaštvo podilo s plinovimi bombami od enega kraja do drugega. Kakor hitro je zavzelo vojaštvo kako taborišče in pregnalo veterane iz njega, je taborišče zažgalo. Ognjeni zublji so se dvigali visoko proti nebu in pošastjo razsvetljevali temno noč od raznih strani mesta.
To je bil odgovor predsednika Hooverja veteranom, ko se niso hoteli umakniti z vladnega ozem-ilja. Poklical je pod orožje vladne čete, potem ko je prišlo do spopada med policijo in veterani, kjer je bilo mnogo ranjenih. Vojaštvo je poklical šele potem, ko je policija izjavila, da ne more več' vzdržavati reda. Ubit je bil en veteran, 16 policajev je bilo ranjenih, 34 ranjenih veteranov in pet vojakov, Veterana je ustrelil nek policaj, katerega so napadli veterani.
Najprej je stopila v akcijo pehota, ki je metala plinske bombe. Za njo je šla konjenica s potegnjenimi sabljami in zatem še1 vojaštvo v bojnih tankih. Veterani, med njimi mnogo žensk in otrok, so bežali iz mesta. Vsa pota, ki vodijo iz mesta so bila polna veteranov. Mnogo veteranov, zlasti one, ki so imeli žene in otroke, so sprejeli pod streho usmiljeni ljudje ob potu. Ko so začela goreti taborišča, se je zaslišal jok in vpitje žensk in otrok.
W. W. Water, ki je poveljnik veteranov, je izjavil: "Vsaka kaplja krvi, ki je bila prelita danes ali ki še bo kot posledica današnjih dogodkov, ima svoi izvor v Beli hiši. Ako smo pregnani iz Washingtona, se bomo zbrali pa kje drugje in bomo nadaljevali z bojem za pravico veteranom in priprostega ljudstva v Zedinjenih državah. Sedaj smo šli že predaleč, da bo prenehali!"
Poveljnik taborišča veteranov Atwil, je rekel: "Mi nismo prišli sem, da bi pričeli revolucijo. Prišli smo sem po svoj bonus. Ne morem pa ukazati svojim ljudem, da naj ostanejo tukaj in se udarijo. Ubitih bi jih bilo mnogo na obeh straneh, med njimi mnogo naših žen in otrok. Zato sem jim rekel, naj odidejo. Kaj drugega sem hotel napraviti?"
Oglasil se je župan iz Johns-towna, Pa., McCloskey, ki je povabil veterane, naj pridejo v Johnstown, ako jim bo prevroče v Washingtonu, in se ponovno organizirajo. Rekel je, da bo gledal, da dobijo veterani tam vsega, kar potrebujejo.
Ubitega veterana ime je William J. Hashka, star 37 let, iz Chicaga. Po poklicu je mesar in je bil rojen na Litvinskem. Postal je ameriški državljan, pred-no je šel v svetovno vojno. Ima ločeno ženo in 11 let staro hčerko.
Ko je nastopilo vojaštvo, so ga veterani sprejeli različno. Nekateri so se smejali, drugi so
se jezili, tretji so kleli. Slišali so se klici: "Vrag naj vzame Hooverja !" "Poglejte jih, Hoo-verjevi kozald!" "Takrat ste bili še premajhni, da bi bili šli v vojsko, kajne?"
Predsednik Hoover je dal radi izgredov sledečo izjavo: "Kongres je dovolil denar, da se lahko veterani vrnejo na svoje domove,' potem ko so bili tukaj več tednov, kjer so se prosto zbirali in se jim je dovolilo prostost govora. Kakih 5,000 veteranov se je tega poslužilo in odšlo domov. Na razpolago imamo imena, ki kažejo, da velik del teh, ki so ostali v Washingtonu, sploh niso vojni veterani, pač pa so komunisti in ljudje, ki imaj že kriminalne prestopke za seboj. Veterani najbrže ne vedo pravega karakterja tety ljudi med njimi, ki jih zapeljujejo. Do izgredov je prišlo radi tega, ker veterani niso hoteli zapustiti vladnih poslopij, katere se bo podrlo, da se zida nove in se tako pomaga nezaposlenim do zaslužka, kakor je določil kongres."
General Douglas MacArthur, načelnik generalnega štaba je rekel, da če bi bil Hoover odlašal še en teden, predno bi bil poklical na pomoč vojaštvo, da bi bil nastal v Zedinjenih državah resen položaj, ki bi bil lahko prekucnil ves vladni obstoj. -o-
Ljudje se selijo iz mest v kolibe
Columbus, O., 29. julija. Zdi se, kot bi se zopet povrnili časi, ko so ljudje živeli v lesenih kolibah. V južnovzhodni Ohio je vse polno praznih farmerskih hiš in kolib, katere so njih stanovalci zapustili še pred leti in odšli neznano kam. Sedaj se naseljujejo v teh kolibah ljudje iz mest, ker niso mogli več živeti tam radi nezaposlenosti. Tukaj bodo sedaj živeli in skušali obdelati tisto malo zemlje, ki je okrog teh bajt in bodo čakali boljših časov.
Smrt poznane žene
V četrtek ob 11:30 ponoči je preminula Frančiška Martič, rojena Kaušek, ki je bila prvič poročena Prelogar. To je ena izmed naših prvih naseljencev in je živela mnogo let na Hale Ave. in še poprej na vzhodni 39. cesti. Umrla je na svojem domu, na 15710 Saranac Rd., v starosti 70 let. Pred 40 leti je bilo že precej naših rojakov v Ameriki, toda žensk takrat še ni bilo toliko. Vseh 40 let je bila poznana kot pridna in varčna gospodinja in je . šla v tem času skozi mnogo težavnih dni in preizkušenj.
Doma je bila iz vasi Temenc pri št. Vidu na Dolenjskem. Po domače se je reklo pri Jožma-nu. Doma zapušča še dva brata. Tukaj pa soproga Mike Mar-tiča in sestro Štefanijo Šimonc, brata Anton Kauška in hčer Mrs. Frances Bradač. Bila je članica sledečih društev: Sv. Jožefa št. 169 ICSKJ, podružnice št. 10 SžZ, Srca Marije (staro) in Oltarnega društva Marije Vnebovzete. Pogreb se bo vršil v pondeljek pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj bo ranj-ki ohranjen blag spomin med nami, preostalim sorodnikom pa (izrekamo naše globoko sožalje.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWBPAFIR Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA I
Ea Ameriko in Kanado na leto 16-GI Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.60 Za Cleveland po raenaSalclb: celo leto $5.50: pol leta «3.00; Četrt leta 11.75 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Poaamesna Številka • cente.
Via pisma, dopise ln denarne pošli J at ve naslovite: Ameriška Domovina, «117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. BBnderson 0038
JAMOES DXBSVXC and LOUIS J. PIRC, Kdltors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 178, Sat., July 30th, 1932
Mešanica narodov v Ameriki
Najvažnejši podatki ljudskega štetja v Ameriki so bili že priobčeni, in danes si je mogoče ogledati narodnostno mešanico ameriškega prebivalstva, kakor nam jo razodeva ljudsko štetje vsakih deset let.
Amerika je še vedno dežela, kjer so pomešana najbolj različna plemena in narodnosti. Nobene enake dežele ne dobite na vsem svetu. Zadnje ljudsko štetje nam je pokazalo, da prebiva v Zedinjenih državah približno dvanajst milijonov Zamorcev. Ne da bi se priselili sem iz drugih dežel, pač pa so to potomci Afrikancev, katere so začeli v sedemnajstem stoletju dovažati v Ameriko kot sužnje. Ti črni državljani tvorijo na vsak način svoj velik resen problem za vso Ameriko, ker se mnogo hitreje širijo kot pa belo pleme.
Mehikancev je danes v Zedinjenih državah nekako poldrugi milijon. Ti Mehikanci, ki so dospeli iz sosednje republike Mehike, niso potomci Španci, ampak večinoma potomci originalnih Indijancev v Mehiki, precej zaostali v civilizaciji tako, da se jih je začela tudi Amerika otresati, zlasti ker nima dela za nje, in je bila nedavno tega sprejeta postava, da se ne samo omeji naseljevanje Mehikancev v Zedinje-ne države, pač pa da se tudi deportira, kolikor mogoče teh danes nezaželjenih doseljencev.
Nadalje imamo v Zedinjenih državah danes nekako 332,000 potomcev originalnih Indijancev. Kam je to sicer originalno čvrsto in močno pleme prišlo. Računajo, da jih je bilo ob času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, do 30,-(XX),000 po širnih prerijah Amerike. Zob časa je tudi na njih pustil svoje sledove, in dočim se je beli rod razširil po vsej Ameriki, je pa Indijance malodane uničil. Da se ni zvezna vlada zadnjih 40 let v tako obili meri zavzela za Indijance in jih neguje v posebnih rezervacijah, bi bil indijanski rod dčincs že i žil m f 1
V Ameriki biva danes tudi nekako 250,000 Japoncev in Kitajcev. Tem je naseljevanje sicer zabranjeno že mnogo let, in je dovoljeno le 100 Kitajcem in 100 Japoncem letno naseliti se v Zedinjenih državah, toda oni, ki so bili tu prvotno naseljeni, so se nenavadno hitro razmnožili, toda ker nimajo novega naraščaja iz domovine, se pričakuje, da se bodo ostali končno tako po-amerikanili, kot so se svoje dni Zamorci.
Belci predstavljajo v Zedinjenih državah 88.7 odstotkov vsega prebivalstva, Črnci pa 9.7 odstotkov. Ostalo tvorijo druga plemena. Danes vemo, da je Amerika prenehala biti dežela naseljencev, ker naselniška vrata so zaprta že zadnjih osem let, in le par tisočim novim naseljencem je dovoljen dostop letno v Zedinjene države. Danes je prišlo tako daleč, da se več ljudi: izseljuje iz Amerike, kot pa prihaja v njo. In pri splošnem pridiganju porodne kontrole znamo doživeti pri prihodnjem ljudskem štetju, da bo Amerika zaznamovala nazadovanje v svojem prebivalstvu.
Tekom zadnjih 100 let je dospelo iz vseh krajev sveta v Zedinjene države nič manj kot 48,000,000 novih naseljencev, in večino teh je dospelo v zadnjih 40. letih. Še leta 1921 je Amerika dobila poldrugi milijonov naseljencev iz Evrope, in število se je lansko leto skrčilo na borih 67,000.
Ako bi bilo naseljevanje neomejeno, in upoštevajoč povojne. razmere v Evropi, tedaj je skoro gotovo, da bi se naselilo v Ameriko v letih 1921-1931 najmanj 15,000,000 na-daljnih oseb. V resnici jih je v tej letih dospelo sem le dva miljiona. Mnogi trdijo, da če bi bilo naseljevanje neomejeno, da bi bilo toliko več dela, ker milijoni potrebujejo hrane, obleke in enakega. Vendar je to dvomljivo, dasi ima Amerika še milijone akrov deviške zemlje, katero bi novi naseljenci lahko obdelovali. Sama država Texas ima prostora za najmanj 40,000,000 ljudi, ne da bi bili preveč nagnjeteni.
Ko se uredijo svetovne neznosne razmere, smo prepričani, da bo Amerika ponovno odprta naseljencem, kot je bila pred svetovno vojno. Ameriški narod sam se ne množi tako hitro, da bi mogel zasesti vsaj delno vso ogromno zemljo, in treba je novih moči, novih rok in idej. Te prinesejo s seboj naseljenci. Evropa je tako prenapolnjena, pa mora preživljati 400,000,000 ljudi, in kako jih ne bi Amerika vsaj 300,-000,000 z večjo lahkoto kot izmozgana Evropa. Še bodo časi, ko bo naseljevanje cvetelo, dasi bo vzelo deset let, pred-no pridemo v normalno razmerje.
NEKOLIKO O JUGOSLOVANSKEM KULTURNEM VRTU
.Na probudo nekaterih naših rojakov smo se pred dobrimi dvemi leti sešli v Slov. Narod. Domu v namenu, da organiziramo "Jugoslovanski kulturni vrt." Navdušenje je bilo za novo akcijo zelo veliko in k temu tudi nekaj zelo lepih priporočil. Zemljo v ta namen nam je bila pripravljena brezplačno (razumeti je, da ne v imovinsko last) mestna uprava odstopiti, da jo po svojem okusu obdelamo in iz nje napravimo vrt, odgovarjajoč našim tradicijam. Navzoči so bili na dotični seji poleg Slovencev tudi bratje Hrvati in Sr-
bi. Vsi smo se zedinili na točki, da naj bo ta vrt last vsega jugoslovanskega plemena. Poslujoči odbor je bil izvoljen iz zastopnikov vseh treh bratskih pokoljenj. Meni je bila dodeljena tajniška funkcija, katero sem s polnim navdušenjem sprejel. Ideja narodnega vrta se mi je zdela lepa, patriotična in polna narodnega ponosa. In kdo neki naj bi se izognil tej lepi akciji, če bi bila denarna sredstva na razpolago, da se jo uresniči? Tozadevno sem pri mojem društvu napravil apel, da se v ta fond daruje gotova vsota, da name-
ravano akcijo uspešimo. Ne rečem, da je društvo finančno pomoč odreklo, ampak je imelo pomislek, če ni bolj umestno podpirati narodne domove, kot pa novo pričeto akcijo. Na tihoma sem jim sam priznal istino, ker sem bil prepričan, da naši narodni domovi se borijo s težkočami v finančnem oziru. V mislih sem hitro prelefel po obveznostih teh institucij in ugotovil, da bo potrebno v bodoče trde borbe in agilnega dela, če bomo hoteli to obdržati kar imamo in od česar smo do sedaj neomejeni gospodarji. Na narodnih domovih v Clevelandu imamo nad $200,000 obveznosti in tiste so prva narodna dolžnost, da jih uravnotežimo, če hočemo reči, da so te stavbe naša narodna last. Meni se zdi, da bo bolj častno za nas in v ugled naše domovine, če ob držimo te domove, kakor pa da jih. izgubimo zaradi tega, ker smo se podali na , preveč odprto narodno polje. Kdor gradi in zgradi,' ni rečeno, da Jie stem, moralno in finančno zadostil vsem obveznostim; ampak te pričnejo z dograditvijo šele po-stajati in se prikazovati. Skozi triletno tozadevno izkušnjo sem se spoznal z vsemi panogami narodnih domov. Drugo važno yprašanje, katero se ne sme prezreti je dejstvo, da so naša društva po veliki večini tudi finančno zainteresirana v narodne domove. Navedem naj samo društvo "V boj" št. 53 S.N.P.J., katero ima za $13,100.00 delnic pri S.D.D., od katerih ne prejme niti centa obresti. Poleg tega društva je veliko drugih, katera imajo investirane težke tisočake v teh narodnih podjetjih in od katerega mrtvega kapitala ne bodo prejela menda nikoli ničesar. Tretje vprašanje je tudi, kdo je financiral oziroma refinanciral te naše narodne domove? Naše podporne organizacije, katere so posodile visoke vsote, da so nas razbremenile od bančnih obveznosti. In če izgubimo narodne domove, kdo drugi zgubi, kot članstvo samo, ki je učlanjeno pri društvu in organizaciji. Če gledamo iz finančne strani, je naša sveta dolžnost, da varujemo prvo sami sebe, ter izbežimo pred eventualno izgubo. Iz normalnega stališča nam bo pa tudi v ponos, če se bomo znali zavedati, koliko lahko vzdržimo in kolikim obveznostim lahko zadostimo. Šest narodnih domov dovolj jasno priča, da smo napreden, visoko civiliziran in kulturen narod, ka-teremi5 ni potreba, da oči poveša pred drugimi narodi. Poizkusimo ohraniti sebi in naši bodoči generaciji to, kar smo do sedaj zgradili in kadar bo vse to finančno in moralno naše, potem se ozrimo šele po novem narodnem delu.
Da ostanem pri predmetu, naj na kratka realiziram akcijo Jugoslovanskega kulturnega vrta. Večkrat sem bil na licu mesta, kjer je odmerjena zemlja za ta vrt. Videl sem vrt Nemcev in tudi njih spomenik. Storilo se mi je milo, ko sem opazoval, kaj se okrog njih dogaja od strani igrajoče mladine. Skoro bi lahko rekel, da se stem onečašča spomin velikih in zaslužnih mož. Če bi kip postal živo bitje, bi gotovo iz tega prostora zbežal in tožil vse tiste za razžaljenje časti, ki so ga tja postavili. Ne rečem, da nam ne bi bili naši spomeniki simbol našega narodnega izraza "v tujini; ampak nastane vprašanje, koliko časa bi te sohe ostale reprezentivne na tem prostoru. Le kratko dobo in največ rečeno dva desetletja. Na žalost moramo tudi priznati, da kadar bodo izumrli priseljenci, izumrla bo tudi z malo izjemo narodna zavest. Malo je naše tukaj rojene mladine, katera bi znala pojmovati dela Prešerna, Cankarja in drugih naših velikih mož. Prihodnja generacija, katera bo zrasla po naši tukaj rojeni mladini, bo radovedno povprašala, kaj neki ti spomeniki pomenijo — in kdo jim bo lahko dal odgovor na to? Mogoče vsaki petstoti oče ali mati. Spomeniki stanejo ogromni de-
nar in če bomo ta denar obrnili v prid našim narodnim domovom, bomo imeli mi in naše poznejše generacije koristi in narodne spomine. Ni rečeno trajne, prepričan sem pa, da daljšo dobo, kot pa od vsega drugega. Zadnjič se je nekje omenilo, da bomo dobili spomenike iz stare domovine brezplačne. Zelo sem radoveden na odziv v stari domovini, kadar bi se za zlato Ameriko pobirali prispevki, da si priseljenci postavijo spomeni-
velik pesimist. Kar bi v splošnem koristili s tem vrtom bi bilo edino to, da pomagamo mestni upravi olepšati na svoje stroške tisti prostor, katerega bi nam dala na razpolago, da ga uredimo po svojem okusu. Mi bi imeli precejšnje stroške, mesto pa kredit, da je organiziralo lepo uspelo olepševalno akcijo.
Ni moj namen, da bi postal iz uradnika akcije kritik; am-Ipak moj namen je v tem dopisu podati le skromne misli, katere
šole se vam še enkrat iskreno zahvalimo. Z narodnim pozdravom,
Prosvetni odbor SND.
ke. Navedem naj spomenik za Cankarja na Vrhniki, Miroslava Viharja v Planini, za "Dom slepcev v Ljubljani" itd. Domovina je prosjačila pri naseljencih, da je postavila vse to v mili domovini. In tudi, kje naj oni vzamejo, da nam bodo postavljali spomenike slične, kakoršne bomo mi želeli? Drugače Sem velik optimist, toda tozadevno pa
me navdajajo v najboljši narodni volji. Prepričan sem, da za akcijo stoje neoporečeni narodni delavci, kateri so že mnogo žrtvovali za narod v tujini fn vesel bi bil sam, če bi se našla pota poleg drugih, da bi se akcija uspešila. Nikdo naj mi ne šteje v zlo, ker moj namen je čist, prost vsake sebičnosti.
Joško Penko.
NAŠE FARNO ŽEGNANJE
Euclid,. O. — Možje in mladeniči so pripeljali lepa drevesca iz Goriškove farme, jih lepo oklestili, ter postavili na pročelju cerkve. Da bo lepše izgledalo, so ovili debelca s pisanim papirjem in, med dva mlaja pritrdili napis: Dobro došli, farani sv. Kristine! Še nekoliko' je bilo treba okrog počistiti in delo je bilo končano. Med tem sta šla pa dva. v zvonik obesit ameriške in slovenske zastave in vsak, ki se je mimo peljal, je zvedavo pogledal ter se gotovo vprašal: "Kaj bodo neki tukaj imeli?" Spodnjo šolsko dvorano so pa dekleta tako ozaljšale, da je bilo veselje za pogledat. Tako je vse pripravljeno za nedeljo ,ko se bo proslavljal god sv. Kristine.
Pred zadnjo sv. mašo se je zbirala pestra, množica ljudstva na določenem prostoru za korakanje. Več žena in deklet je bilo opravljenih v slovenske narodne noše. Povabljena društva so prišla s svojimi banderi in zastavami. Na čelu z ameriško zastavo je korakala dolga vrsta zavednih faranov proti cerkvi, z veselim izrazom na obrazih. Zdelo se mi je, da sem videl ljudi tudi iz drugih krajev, celo iz Pennsylvanije. Zakaj pa ne, saj kaj takega se ne vidi vsak dan in tudi ne praznuje. Za hip smo bili pozabili na slabe čase v prepričanju, da za vedno itak ne morejo trpeti. Med korakanjem se je čulo milo pritrkavanje v zvoniku — blag spomin iz davnih dni! Izvrstno sta napravila, Tone in Konrad, vse priznanje! Sprevod se je ustavil v špalirju v dve vrsti, dobro voden po maršalih. Zadnji so imeli priti prvi v božji hram. In kateri so bili to, kaj pravite?
Rečem toliko, da so se fino organizirali in izvrstno nastopili. To so bili meščanje iz bele Ljubljane. Najprej mestna strica, za njima njiju boljše polovice, potem gospe tetke, v sredini pa je korakal nam dobro poznani župan iz bele Ljubljane, poleg gdč. Ljubljane, ki je tudi izvrstna organistinja našega kora. Tako je prišla vsa dolga parada v cerkev, da prisostvuje službi božji.
Vso procesijo je spremljalo ti sto oko, ki ga ima velespoštova ni mož vedno pri sebi, in kamor to oko pokuka, vse vidi in ve potem pa vse skupaj na platnu pokaže.
V cerkvi so nam g. župnik v izbranih besedah povedali pri digo, ki je gotovo vsakemu se gala do srca. Jedro govora bilo: Kdor se povišuje bo poni žan, kdor se ponižuje bo povi šan.
No, takoj po sv. maši se je pričelo pa pravo žegnanje, ki se ga pa niso vsi udeležili. Prišli pa so pozneje in zvečer. Gotovo so imeli doma štruklje pripravljene, katerih se spominjajo še iz stare domovine.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista in jim želim kaj kmalu
Kravo zamenjal za zra-koplovstvo
Pawtucket, R. I.—Farmer blizu tukajšnjega z r a k o plovnega pristanišča bi se bil rad navadil voziti aeroplan. Zrakoplovci pristanišča bi pa radi pili mleko. Zato so napravili kupčijo: farmer je dal zrakoplovcem kravo, njega bodo pa zato šest tednov učili voziti aeroplan.
V spanju priznal umor
Tiffin, O., 28. julija. Pred nekaj dnevi so zaprli A'. Stephen-sa, ker je bil na sumu, da je bil soudeležen pri umoru grocerista Williamsa pred dvemi leti v Fo-storia, .0. Prvo noč, ko je bil v ječi, je v spanju govoril naglas in izpovedal, da je umoril on grocerista in da mu je pri tem pomagal Robert Kantor iz Cleve-anda.
Če verjamete al' pa ne.
* Romunski kralj Karol je dovolil, da zapusti za nekaj časa madama Lupescu glavno mesto.
Iz Washingtona se poroča, da pride prihodnji teden v promet šest milijonov novih kvodrov.
je
Vrtna veselica
Euclid, O.—Kdo ne pozna lepih Recherjevih prostorov v Eu-clidu, kjer se je vršilo že toliko veselih in za društva koristnih veselic in zabav! Zadnjih par let so pa ti prostori počivali. Letos pa je prijazna Miss Recher, kot dobra članica društva sv. Kristine št. 219 KSKJ obljubila prostore za 7. avgusta in sicer brezplačno za to društvo, članstvo je to vzelo z veseljem na znanje. Omeniti pa moram, da ti prostori niso več, kakor so bili pred leti. Gosto zaraščena in skrbno negovana trava dela kras vrtu. Pa tudi, drevesa, ki so prej precej trpela radi številnih piknikov, so nanovo pognala. Po pravici povedano, da zgleda sedaj vrt kot pravi raj- In v tem raju bo v nedeljo 7. avgusta prav prijetno, po domače in pošteno. Tukaj se bomo veselili in zabavali.
Prav vljudno ste vabljeni vsi člani in članice, da gotovo pridete in seboj pripeljete svoje družine, prijatelje in znance. Prav prijazno so vabljeni naši rojaki in Rojakinje, kakor tudi člani in članice naših sosednih društev, vseh jednot in zvez in samostojnih društev. Pridite v naš krog, zabave bo dovolj za stare in mlade.
Frank Kosten.
boljše čase.
Faran.
ZAHVALA
V	nedeljo 17. julija se je vršil piknik Slovenske mladinske šole SND v zelenem gozdu na Močilnikarjevih prostorih. Bila je j ako lepa udeležba, kar je pač vsega priznanja vredno, da se zavzema naš narod za obstoj in napredek Slovenske mladinske šole. Prisostvoval je tudi naš Sokolski naraščaj, kateremu se zahvalimo za nastope. Tem potom se prosvetni' odbor SND želi prav iskreno zahvaliti vsemu cenjenemu občinstvu za tako lepo udeležbo, ki je pripomogla dober uspeh za šolsko blagajno.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo vodstvu Kluba društev S. N. D. za darovano kapljico, kar je prineslo čisti dobiček v šolsko blagajno. Iskrena hvala Mr. John Potokarju, lastniku Double Eagle Bottling Co. za darovano mehko pijačo. Zahvaljujemo se vsem našim cenjenim ženskam za njih delo na pikniku, in sicer: Mrs. Frances Hočevar, kuharica, Mrs. Frances Candon, Mrs. Agnes Lunder, Mrs. Mary Kushlan, Mrs. Tomšič, Mrs. Kobe, Mrs. Gorsche, Mrs. Simčič, Mrs. M. Ivanush, Mrs. Mary Medvešek, Miss Križmančič-Miss Irma Kalan, Miss Močnik, Misses Mary in Josephine Lunder.
Nadalje se zahvalimo direktorjem SND in članom Kluba društev SND za pomoč za baro. Iskrena hvala Mrs. Frances Kern, soprogi našega razvaže-valca ledu, ki je darovala v gotovini $3.00 in Louis Prijatelju za grocerijo v vrednosti $2J00. Iskrena hvala vsem našim cenjenim dopisovalcem, ki so s svojimi dopisi pripomogli, da je bila udeležba velika. Hvala tudi Mr. Nick Spelicu za darovanih 8 kvortov mleka.
V	imenu Slovenske mladinske
Dnevna vprašanja
1. Koliko je en funt v staro-krajski teži? 2. Kaj pomeni beseda "centurio"? 3. Kdo je bil Cerber? 4. Kaj razumemo pod izrazom "Gordijski vozel"? 5. Kdo je zapisal znamenito povest "Don.Quixote"? 6. Kdo je napisal roman "Križarji"? 7. Kdo je napisal roman "Pod svobodnim solncem"? 8. Kje se nahaja Ceuta? 9. Katera čarovnica je spremenila tovariše Odiseja v svinje? 10. Kako se imenuje angleški dnevnik, ki izhaja v Moskvi?
Odgovori na vprašanja
1.	En funt je enak 56 dekagra-mom. (100 dekagi^mov je ena, kila.)
2.	Centurio je bil v rimski armadi poveljnik sto mož pehote. Rimska legija je bila razdeljena v 60 stotnij ali centurij.
3.	Glasom grške mitologije je bil Cerber pes z mnogimi glavami,- ki je branil dohod v podzemlje, ali v peklo. Pevec Orfej ga je omamil s svojim čudovitim igranjem na liro, a močni Herkul ga je izvlekel na, zemljo.
4.	Neki kmet po imenu Gordij, je bil od Frigijcev izvoljen zakralja. Podaril je svoj voz in jarem bogu Jupitru, in je zavozljal jarem tako umetno, da so v tempeljnih prerokovali, da kdorkoli bo razvozljal ta vozel, bo vladar Azije. Ko je prišel ma-cedonski kralj Aleksander v Gordium, mesto, ki se je zvalo po Gordiju, je vzel meč in razsekal vozel na dvoje, ki je bil s tem razvozljan. Aleksander Veliki si je v resnici osvojil skoro vso tedanjo poznano Azijo. "Težavno kot Gordijski vozel" pravimo danes problemu, za katerega rešitev je treba v resnici nenavadnega in umnega napora.
5.	Miguel Saavedra Cervantes, španski pisatelj.
6.	Henrik Sienkiewicz.
7.	Franc Finžgar.
8.	Ceuta je glavna španska kazenska kolonija na severnem obrežju Afrike, okoli 17 milj južno od Gibraltarja.
9.	čarovnica Kirka. Ko so prišli Odisejevi tovariši na Aea, jih je Kirka s svojo lepoto tako očarala, da so zgubili pamet in jih spremenila v svinje. Ko jd dospel tja tudi njih poveljnik Odisej, je Kirka nameravala isto narediti z njim, toda varovalo ga je čudežno zelišče, podarjeno mu od boga Hermeja, in končno je prisilila čarovnica, da je svinje zopet spremenila v ljudi.
10. Moscow Daily News.
Bogate rodbine so imele navado, da so jim prišli duhovniki novorojenčke krstit na dom. Ob takih prilikah se je zbrala večja družba odličnih prijateljev, ki so prisostvovali krstiji. Tako bi se imela tudi vršiti krstija pri bogatem trgovcu Bambinu. Naprosili so starega mestnega župnika, da pride krstit. Boter in boter-ca prineseta otroka vsega zavitega v čipke in svilo, da se je videl samo njegov nosek.
župnik je hotel napraviti pred krstnimi obredi mal nagovor in počastiti hišo s pokloni na novorojenčka. In je začel:
"Tukaj imamo torej malega Bambinota. Lepo in mirno spi v pleničicah in ne ve še ničesar o svetu in njega nevarnostih, o njega križih in težavah.. Kaj bo postalo iz njega? Kakšna bo njegova prihodnost? Morda bo velik trgovec, ki bo zbiral bogastvo tega svjeta; morda ga bo Bog poklical, da bo oznanjeval njegovo besedo zakrnjenim grešnikom; morda bo hraber vojak, ki bo branil svojo domovino ; morda bo spreten državnik, ki bo deloval za blagor domovine, morda bo. ."
Tukaj pa starega župnika prekine botrca, ki mu zašepeče na uho: "Oprostite gospod župnik, saj je deklica."
A
Meščan gre'na izprehod skozi predmestno vasico in vidi pred neko hišo, kako vaščanka s šibo zbija prah s hlač nekemu deča-ku, ki se dere na vse pretege. Tujcu se je dečko smilil, pa stopi k srditi vaščanki in jo vpraša:
"Kaj vam je pa naredil sin, da ga tako mikastite?"
"Prvič vas to nič ne briga," mu odgovori vaščanka, "drugič pa smrkavec sploh ni moj sin, ampak je sin moje sestre in je prišel k meni za par tednov na razvedrilo."
A
Začudeni starši dobe nekega dne pismo od svoje hčerke :
"Ljubi moji starši, Stokrat Vas prosim oproščen j a za korak, ki sem ga storila. Nisem mogla drugače. Mojega Johna sem tako ljubila, da sem mu morala slediti. Ko boste brali te vrstice, bova že čez hribe in doline in nikar ne vprašujte po meni, ker ne boste nikdar zvedeli, kje sem* Samo toliko vam povem, da sem srečna in to naj Vam zadostuje-Vas v duhu objame in iskreno pozdravlja, Vaša ljubeča Elvira-P. S. Pozabila sem vzeti seboj mojo zobno krtačico. Pošljite jo prosim za menoj na: Hotel Astoria, soba št. 247, New York, N-Y.
A
Katehet je razlagal učencem v šoli sv. pismo: "In odprle so se zatvornice neba, voda je poplavila zemljo in vsi ljudje so utonili. Kaj se je zgodilo potem, povej mi Tonček."
Tonček nekaj časa premišlja, potem pa modro odgovori: "Za ponesrečene so začeli pobirati milodare."
'A
Janeza, ki je služil pri 17-pešpolku, je začelo neke noči strašno trgati pO ušesih. Za prvo pomoč si je natlačil bate v oba ušesa, zjutraj se je pa javil "Marod" in je šel k vojaškenu1 zdravniku. Ko mu pove, da g* trga pri ušesih, ga zdravnik obrne proti luči, mu vzame bato iz enega ušesa in pogleda v uho-Janez pa hitro pripomni :
"Gospod zdravnik, saj ne boste mogli videti skozi, ker imatf v drugem ušesu tudi bato." A
Gospodinja najame novo ku' harco in ji odkazuje njeno delo-Med drugim ji reče: "Opozoriti vas moram tudi na to, da je naša družina za večerjo samo so* čivje, nobenega mesa."
"O, nič za to, gospa," odvrni kuharca, "bom pa jaz meso P0-jedla."'
►88
NAZNANJA OTVORITEV SVOJEGA ZDRAVNIŠKE GA URADA ZA SPLOŠNO PRAKSO V ZDRAVILSTVU IN RANOCELSTVU
8451 Broadway, sobe 15, 16, vogal Harvard in Broadway
Uradne ure: 10. do 12. dop.
2. do 4. pop.
Telefon v uraflu Michigan 4155
Vsak dan, lazten ob sredah
c
Zvečer od 7. do 8. ure. •
Stanovanje Michigan 5161

HyVIS
WWWt OIL
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
—-o--
12 Bilijonov nepismenih v turčiji
E^lJ1 Proi'ačunski razpravi v zbornici je prosvetni šteie 5 Es«ad-bej izjavil, da milj,- rčiJ"a> ki ima 14 in pol ttov prebivalcev, 12 milijo-nePismenih ljudi.
Trst—slovensko mesto
Naravna slovenska luka je Trst, saj govore okoli in okoli nJega, pa tudi v njem samem, slovensko. Naša je vsa okolica: Skedenj, Sv. Ana, Far net, Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje, Prosek s Kontoveljem in Sv. Križem ter Opčina z Bazovico, nam tako žalostnega spomina.
Polakomnil se je tujec tega bisera slovenske zemlje in ga uklenil v verige, da mora ljudstvo naše tod molčati in trpeti ne le telesne, ampak še bolj duševne muke.
Pa prihaja maščevanje od °nih, ki so prinesli Trstu "osvo-kojenje." Vedno in povsod pri-ki'ajsujejo mesto in mu jemljejo pravico, staro pridobljeno v dneh blagostanja in veličine^ Zato Trst propada, propada po zaslugi onih, ki vodijo pošasten Pohlep po tujem blagu, ki teptajo vse naravne človeške pravi-Ce> ki odrekajo pravico besede vsem, ki niso njih rodu.
Pogled na to mesto z 250,000 Prebivalci, ki je bilo pred svetovno vojno največje slovensko Kiesto, je od vseh strani očaru-Joc. Le malo mest je tako sliko-vJtih in zanimivih kot Trst. če se Pripelješ do njega po mor-Ju> ga sicer ne zazreš v njegovi celoti, le ladje, katerih je pa vedno manj, in ribiški čolni ti Povedo, da ploveš v pristan. Prav Posebno lep je pa pogled na me-sto in pristanišče, ako se na nju fes z Opčin. Zlasti zvečer je ta pogled tako krasen in očaru-^0c> da je že marsikdo vzkliknil: Vezuv manjka, pa bi imeli pred seboj Neapelj!"
^nogo se je izpremenilo v ^dnjih letih v Trstu. Velika so podrli in na njih mestih Postavili palače, vse qeste so po-^avili, trdnjavo Slovencev, naš ^arodni dom, so nam uničili, ^adili so velik svetilnik — spo-f1!11 zmage, posebno proslavili r;4aškega mučenika Battistija, p . kljub vsemu Trst propada. , ^čile ga bodo razne italijanske Uke in Tržačani sami so v skr-.e"> kakšen bo konec! Upanje majo nadržave Podonavja, toda sedaj je jasno, da ne bo mo-Trst konkurirati z rumunski-tT jugoslovanskimi lukaimi.
a'ijani sami priznavajo, da so Gospodarski interesi Trsta zve-z gospodarskimi interesi °donavja in Balkana. Vendar nJih nacionalni šovinizem več-Jl kot pametni razlogi.
^ Pred svetovno vojno je bil .rst edina velika luka velike dr-<:aye, zato je prospeval in pro-Cvital. y njem s0 že od nekdaj 'meli Slovenci mnogo veljave, saj |e skrbel od leta 1805. do leta 68- tamkaj za mir in red slo-^nski okoliški bataljon. Voja-1 te straže so imeli svojo narod-nošo, kratke, široke hlače, ki •e Je v narodu ohranila še dolgo , • Popolnoma so zginili z glav ^'kindeži," to so bile kape vi--^"vke, in pa dragoceni, celotno P'eteni slamniki, ki so jih novi11 Poleti. Sploh je bila trža-( narodna noša kaj lepa. Iz-šk^u ° zanimiv Je bil nastop trža-okoliških Slovencev in Slo-^eilk ob nedeljah in praznikih, Sv So Prišli ob sedmih v stolnico . J^sta, kjer je bila slovenska ^rlc»ga. Po službi božji so ne-^ veličastno in samozavestjo stopali po rnestu, da se jih t.JCl niso mogli dovolj nagleda-" Ti nastopi so spadali med Sebne tržaške zanimivosti.
^^Sedaj Trst propada in izumi-
bod VStal in živel pa '30' ko ga žrt ° varovali spomeniki naših
juiTi Svete ljubezni slovenske,
' Jakov Bidovca, Gortana, Ma-
Slca, Miloša in Valenčiča!
EARIj DERR. BIGGERS:
KITAJCEVA PAPIGA
"Ga ne potrebujem! Obdržite ga! Morda vam bo samemu prav prišel . . . Naprej, Holley!"
"Biseri!" je opomnil Kitajec.
"Oh, do osmih se že vrnem J To je važneje ..."
Ravno ko je Bob skočil v avto, je prihitel na vrata gospodar, grmel z grozečim glasom "Halo!" in žugal z rokama. Toda Will Holley je s čudovito naglico obrnil voz in odbrnel. "Kaj bi se bilo utegnilo zgoditi?" je vpraševal mladi Eden.
"Ne vem. Tam je nevaren kraj, ta stari kop. Povsod zasuti rovi — nekatere vhode pokriva grmovje — na stotine metrov so globoki ..."
"Brž, brž!"
"Saj se že voziva z največjo brzino, ki je mogoča. Maddena je vidno osupnilo, da ste oddir-jali. Menim, da nima še svojih biserov?"
"Ne. In prejle je prišla nepričakovana novica." Bob je povedal, kaj je pripovedoval glas v radiu. "Kaj pa, če smo takoj v začetku zašli na napačno pot? če se je sploh komu na farmi kaj žalega zgodilo? — Naj bo karkoli — sedaj gre za gospodično Pavlo!"
Mimo je pridirjal z vso silo drug avto — tako blizu, da bi se oba voza skoraj zadela.
"Voznik s kolodvora," je menil Holley. "Zadaj je sedel potnik."
"Bržkone kdo, ki je namenjen na Maddenovo farmo?"
"Morda." Holley je sedaj zavil na nevarno, pol razdrto hri-
da ji ne bi kakršenkoli tepec, ki ga sreča, trobil v ušesa svojih ženitvenih ponudb."
"Ah tako!" Dolg premor. "Ali je mene tako označila?"
"Kako?"
"Za kakršnegakoli tepca?"
"Nikakor ne. Rekla je, da imate o zakonu iste nazore kakor ona; in da ji ugaja, če se more pogovarjati s tako pametnim možem, kakor ste vi."
Zopet dolg molk. "Kaj teži vaše srce?"
"Mnogokaj!" je mrko zaren-čal Bob. "Ali je. človeku v mojih letih še mogoče na novo za-početi zavoženo življenje?"
"To je vendar jasno!"
"živel sem kakor bedak. Sedaj pa, ko se vrnem domov, bom napravil svojemu dobremu očetu največje presenečenje v njegovem živi jenju. Prevzel bom trgovino, kakor je vedno želel, ter se bom posvetil delu. Doslej še niti vedel nisem, kaj prav za prav hočem. — Kako daleč pa je še?"
"Kmalu bova tam!"
"Moj Bog — saj se ji menda ni zgodilo nič hudega?"
Vedno bolj sta se bližala raz-ritim bregi&vtom, ki so v luči počasi vzhajajočega meseca bili rdeči kakor opeka. Kolovoz je vodil skozi sotesko. "Gotovo imate s seboj žepno svetiljko ?,r je vprašal Bob. "Postojte, prosim, trenotek! Pravkar sem se nečesa domislil ..."
Z žepno svetiljko je skrbno preiskal pot. "Tod je vozila! Poznam kolesnice njenega avtomobila. Zgoraj je. Njen voz je po tej poti vozil le enkrat."
Bob se je spravil na svoj sedež. Avto je delal ostre ovinke ter se lovil ob robu prepada, še zadnji ovinek — in pred njima se je prikazalo mesto strahov v rudniku Petticoat, ležeče sredi gorskih strmin. Tu razpadel dimnik, tam razjeden zid, cele ulice in trgi, polni razvalin in ruševin. ,
Vozila sta po valoviti glavni cesti med zijajočimi črnimi lijaki in po kamnitem tlaku, že poraslem s travo.
"Tistole rudniško poslopje, ki bo kmalu razpadlo, je stara kantina," je razlagal urednik. "Sosednje poslopje pa je trdno in iz kamna zgrajeno — stara jetniš-nica!"
"Jetnišnica?"
Holleyev glas je postal tišji. "Ali se tamle v kantini ne sveti luč?"
"Zdi se mi tako. Neumno je, da nimava orožja! Morda bo prav, če se skrijem zadaj v avto ter se pokažem šele, če bo treba možato nastopiti. Morda bo presenečenje nadomestilo orožje."
"Ni napačno!" je pohvalil Holley, in Bob je izginil v ozadju temnega voza, ki je skoraj nato obstal pred kantino. S čr-
bovsko pot k zapuščenemu rudniku. In ker je sprednje levo kolo trdo zadelo ob skalo, sta potnika s svojima glavama skoro predrla streho avtomobila.
"Vraga!" Bob se je gladil po glavi, v kateri je kar šumelo. "Sploh pa je strašno neumno, da se takole čedno, mlado dekle, kakršna je Pavla Wendell, kar sama potika po puščavi! Zakaj se pa ne omoži?"
"Njej ni za zakon. Naziva ga zadnje pribežališče šibkih duš!"
"Res? Zakaj pa je zaročena s tistim mladičem?"
"S kom?"
"Z Wilburom, ali kako se že piše, ki ji je podaril prstan."
Holley se je zasmejal — po-tempa za trenotek pomolčal. "Bojim se, da ji ne bo prav, pa vam bom vseeno povedal: smaragd je stara dediščina njene matere. Dala ga je moderno vdelati in ga nosi tako rekoč za varstvo:
Spopad med policijo.in.vojnimi veterani ria.Ptmns.t/lvanija Ave. v Washingtonu, kjer je bil;en veterani ubit,in 65 policistov in veteranov pa ranjenih. Na desni vidite naskok policije in spredM truplo veterana.
vivega praga je grozeče stopil k avtu suh možak. "Kaj želite?" je nahrulil urednika. In Bob je v svojem skrivališču z grozo spoznal tenki, visoki glas Phila Maydorfa.
"Kako presenečenje!" se je čudil Holley. "Mislil sem, da je kop popolnoma zapuščen."
"S kopanjem nameravajo zopet začeti. Naročeno mi je, naj napravim nekaj poskušenj." "Ali ste kaj našli?" "Srebro je, kakor sem dognal, vse pošlo. Toda v gorah na levi je baker. Sicer pa ste daleč zašli z glavne ceste."
"Vem. Iščem mlado damo, ki se je davi peljala sem. Morda ste jo videli?"
"že osem dni ni bilo tukaj žive duše razen mene."
"Res? Ali se morda ne motite? če vam je prav, bom nekoliko pogledal
"In če mi ni prav?" je zasikal oni. "Sam sem tukaj, zato se nočem podajati v nikako nevarnost. S svojim avtom se boste lepo vrnili in ... "
"Ne — le izvolite spraviti svoj samokres! Prihajam kakor prijatelj ..."
"Dobro. Kakor prijatelj boste obrnili in naglo odkurili. Ste razumeli?" Maydorf je stopil tik voza. "Zagotavljam vas, da ni nikogar tu ... "
Osupel je obstal; kajti iz ozadja avta se je nenadno nekdo zagnal vanj . . . Samokres se je sprožil, a krogla se je zarila v tla — Bob Eden je s silnim udarcem zbil cev navzdol. Obupno ruvanje. Phil Maydorf ni bil več mlad, a se je obupno upiral. Toda ko je Holley skočil z voza, je Bob že imel Maydorfa pod seboj in je držal samokres svojega nasprotnika.
"Sem. ključe!" je velel. "Ječa ima, kakor vidim, popolnoma nove ključavnice, pa bi rad videl, kaj je notri!"
Opotekaje se se je pobral Maydorff — debelo je zijal, ko
čez noč ostati tukaj. Bil je vljuden, a zelo odločen."
"Njegova sreča, da je bil vljuden! Pojdimo, gospodična Madden, tukaj smo opravili . . . " Bob je premolknil. Zaslišal je trkanje znotraj drugih vrat. Zavzet je pogledal Pavlo. "Le odprite!" je resno pokimala.
Odprl je. Zagledal je v mraku nejasne obrise orjaškega moža. Srce mu je zastalo — njegova roka se je krčevito popri-jela roba pisalne mize.
"Mesto strahov!" je votlo za-ječal. "To je res mesto strahov!"
21.
če bi bil Bob Eden slutil, kdo ju je srečal v avtu, ko sta se peljala k rudniku, bi se bil morda navzlic vsej svoji skrbi za Pavlo vrnil na Maddenovo raneho. Toda tudi potnik v drugem avtomobilu ni spoznal Boba. Kolodvorski avtomobil je nadaljeval svojo pot in obstal pred farmo. Uslužno je voznik hite) odpirat vrata.
"Le pustite!" je odklanjal potnik. "Sedaj se lahko vrnete. Koliko sem dolžan?" Bil je re-jen, čokat gospod, star kakih pet in trideset let, opravljen po najnovejši modi in ošabnega vedenja.
Madden, ki je s Thornom in Gamblejem sedel pri toplem ko-minu, je jezno pogledal, ko je potrkalo na vežna vrata. "Kdo neki — hudiča ..." je renčal. Tajnik je obiskovalcu odprl.
"Rad bi govoril z gospodom P. J. Maddenom!"
Milijonar je vstal. "Rad sem vam na uslugo. Kaj želite?"
Tujec mu je podal roko. "Zelo me veseli, da sem vas dobil, gospod Madden! Moje ime je Viktor Jordan. Sem eden bivših lastnikov biserov, ki ste jih kupili v Frisku."
Blažen smehljaj se je razlil po rdečem Maddenovem obličju. "Oh, kako ste ljubeznivi, da. ste se sami potrudili. Gospod Eden je namignil, da pridete."
Frank Vauter, A. A. G. O.
organist cerkve sv. Pavla na 40. cesti. Poučuje igranje na piano in na orgijah. Tudi pripravlja kandidate na skušnjo za A. A. G. O. spraševanje. Se vljudno priporoča.
818 E. 157th St. Tel. GLenville 6431. (Sat.)
V najem
se dajo tri sobe, spodaj, na 982 E. 63rd St. Plin, elektrika, klet. Na novo dekorirano. Rent samo $16.00. Tudi garažo, ako želite, za $3.00 posebej.
(Jul. 15. 23. 29. 30.)
Več stanovanj
se da v najem, stanovanja so od treh do šest sob. Cene zmerne. Vprašajte na 1017 E. 62nd St.
(July 23.27.30,)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob. Jako čedni prostori in nizka najemnina. Stanovanje se nahaja na 1097 E. 64th St. Vpraša se na 6614 St. Clair Ave.
(29.30. avg.2.)
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVOKI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5105
Ob sredah sveče r na 837 E. 237 Ih St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4408
Tel. CHerry 3982
si ni mogel pomagati.
"Menda vam je jasno," je nadaljeval Bob, "da vam nisem preveč prijateljsko vdan. Naj-prvo radi tistih sedem in štirideset dolarjev — in drugič ste mi v slabem spominu še iz luke v San| Frančišku."
"V ječi ni ničesar! Nimam ključev!"
"Preiščite ga, Holley!"
Hitro je privlekel sveženj ključev. Bob jih je vzel, samokres pa izročil prijatelju. "Vaši skrbi prepuščam starega Phila, Holley! če bi pa poskušal odnesti vam pete, mu pa s kroglo vžgite luknjo v kožo kakor zajcu!"
Vzel je žepno svetiljko in od-hitel k ječi. Ko je odprl zunanja vrata, je stopil v nekdanjo pisarno. Mesečina je obsevala prašno pisalno mizo, vegasto omaro in polico z obrabljenimi knjigami. Na pisalni mizi je ležal časnik: šele osem dni star!
Na dveh močnih vratih v ozadju so se blestele popolnoma nove ključavnice. Bob je odfprl leva vrata. V mali celici z zamreženimi okni je luč žepne sve-tiljke posijala na vitko dekliško postavo. Ne da bi bil posebno presenečen, je spoznal Evelino Maddenovo.
"Bob Eden!" je potrto vzkliknila ter zaplakala, pozabivši ves svoj napuh.
"No, no," jo je tešil Bob, "saj je sedaj vse dobro!"
Druga ženska je stopila na prag — Pavla Wendell, smeje se in dobre volje. "Dober večer !" je mirno rekla. "Sem mislila, da pridete!"
"Hvala, vam za tako dobro mnenje! Saj se vam ni nič zgodilo?"
"Ni vredno besed. Prišla sem si ogledat, pa mi onile —" z glavo je pokazala Phila Maydorfa na cesti, ki jo je obseval mesec, "ni hotel dovoliti. Skregala, sva se in končno me je tukaj dobro zaprl. Dejal je, da bom morala
Popravljamo ukalnike, pralno
stroje, čistilce preprog in vse električne napeljave in naprave. Nizke cene. Solidna postrežba. Se priporočamo našim ljudem za oblla naročila.
JOHN TER Č EK 15508 Holmes Ave.
LOUIS JE R KIč
727 E. 157th St.	Tel. EDdy 17S8
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba it. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO
"3AV HIVTD US »219 aoNaaaao v -j oa«3Mxsod oHaoa z VDiNAiaa vssn3aohs
|	DOBER PREMOG!
(g)	Točna postrežba!
®	The Hill Coal Co.
©	1261 MARQUETTE «».
-Oj.	Stari Clmpermanovl prodori
^	UEnderion 578«
^	FRANK ARKO, zastopnik
MALI OGLASI
Odda se
pet lepih sob. Prosta gorkota. 6304 Carl Ave.	(179)
Slika kaže, ko neso zamorskega veterana s pozorišča, ko je bil pobit natla v spopadu s policijo v Washingtonu.
Naprodaj je
mesnica in grocer i j a, skoro vse novo. Proda se zelo poceni. Izplača se vam ogledati si prostor, na 632 E. 222nd St. Telefon: KEnmore 2282.	(178)
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St. Kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Po zmerni ceni. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (30,aug.l.3.)
Jako poceni se proda
Royal carpet sweeper, china kabinet, električna svetilka, kuhinjski kabinet, miza za jedilno sobo, postelja in vzmet. Vse skoro zastonj. 535 E. 128th St. Tel. EDdy 4511-W.
V najem
se da 5 velikih sob, toilet, klet posebej, veliko dvorišče; cena $16. Nahaja se na 7002 Becker court, med St. Clair in Superior. Tel. Liberty 6606, ali pa vprašajte pri lastniku na 9607 Par melee Ave.	(178)
John J. Folin (Ferfolia), M. P.
ga! Vrnili ste se semkaj, potem ko sem vam dejal, da vas ne želim videti tu več — a sedaj pa po vrh še domnevate."
Mož se je nečesa bal — o tem ga ni bilo dvoma, in tudi je zadrževal svojo jezo, najsi je imel za to že katerikoli vzrok. Graham je izgubljal — bil je tiho.
leč, čim je on prišel, čemu pa vse te neumnosti o gospodični Baynes, tedaj?"
Graham se je hotel na vsak način izogniti lodgovoru na< to vprašanje, zato je vprašal: "Ke-daj je prišel gospod Hendon?"
Morali zi vedeti. Popoldne. Čul je, da ste se vrnili od nekje — menda ste se kje skrivali — pa je prišel semkaj. Mislite, da sem norec, da ne bi vedel, da sta v zvezi?"
Graham je izpustil samokres, katerega je iz previdnosti ves čas tiščal v žepu. Položaj se je docela izpremenil. Ako je bil Hendon resnično v gradu, potem se mu res ni bilo treba bati.
Za "Ameriško Domovino" priredil M. IJ,
Barran pa se je za nekaj odločil. Postal je skoro ženija-len. "Morebiti pa ste iskali svojega prijatelja Hendona?" je vprašal zvijačno.
Graham je stal pri luči. Da skrije svojo zadrego, je segel v žep po svalčilo. Nato je odvrnil mirno: "Da, i'es."
"O, takoj sem si mislil! Ve- j del sem, da tudi vi ne boste da-
V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znan cem in prijateljem žalostno vest, da je nagla, kruta smrt pretrgala nit življe nja naši nadvse dragi in ljubljeni soprogi, materi in sestri
(Dalje prihodnjič.)
MARION CUGEL
Osebno Vodeni
• 11	rojena Keržič
t ■ -r S	I	-i.
Rojena je bila dne 24. decembra 1880 v Rakitni pri Borovnici na Notranjskem, ter je umrla dne 11. junija 1932. Pokopana je bila po cerkvenih obredih iz Assumption cerkve dne 16. junija 1932. Položili smo jo k večnemu počitku na Mount Pleasant pokopališče v Geneva, O.
Ranjka je blia članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in društva Slovenski farmerski klub.,	j
V iskreni zahvali si štejemo v dolžnost izreči vsem darovalcem cvetja in vencev najlepšo zahvalo. Obilni venci, položeni ob rakvi ranjke, so nam bili ob času bridke izgube lep izraz globokega sočutja ter dokaz, kako je bila pokojnica visoko cenjena. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina John Sašo, hči, družina Frank Keržič, družina Louis Sternad st., družina John Gcdnjavec, družina Louis Sternad ml.. Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Frank Ulle, Mr. in Mrs. John Prijatelj, Mr. in Mrs. John Zupančič, družina Jacob Logar, družina Frank Cigoj, družina Ralph čebron, družina Lawrence Turkar, družina Frank Leskovec, družina Frank Suhadolnik iz Norwood Rd., družina Frank Kozlevčar, Mrs. Mary Turk in Anna Turk, družina John Sivec, družina Louis Safran, družina James Longar, družina John Gorše iz Euclid, Mr. in Mrs. Frank žot., družina Antcn Grdina, družina Anton Koši-ček, družina Kašič, družina Anton Kpsoglav, družina Joe Koren, družina Tiskan, Victor Kranz in Joe Uhar, družina J. Pečjak in F. Gruber, Mr. in Mrs. Paul Wiggins, Mr. in Mrs. Marion Minor, družina Louis Erste, družina Anton Dolgan, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Slovenski farmerski klub, from the Geneva boys, Teen Fairman, Earl Craft, Chas. Taiantino, Guy Redmond, Peter Gianguimo, Ross Woodw orth, Ernest Pucci, Bill Cadmes, Elmer Stokes, Arnold Fuller, Ross Gianguimo.
Farmarji iz South Geneva in Madison: Družina Joe Grame, družina Frank Gruber, družina Jerry Stroin, d nižina Pintar, družina J. Vetin, druži na Debevec, družina Perko, družina F. Lustik, družina Košiček, družina Zupančič, Mr. John Galič, Mr. Frank Keržič.
Družine farmerjev iz North Gene va: Anton Leopold, Frank Gerlica, Frank Beretič, Anton Mah, Martin Pcljanec, Frank Ferlan, Joe Fabee, Frank Kracker, Martin Janežič, Valentin Mavko, Anton Spiler, Anton Fidel, Anton Babic, John Lapuh, Joe Braddock, Louis Kožar, Joe žužek, Frank Leskovec, Joe Kroflič, Matt Matko, Jack Mavko ,Mr. in Mrs. Petjan, Blaž Hace, Frank Marešič, Jerry Mavko, Mike Alan, John Puščak, Edward Cse-pegi, W. E. Fallett, John Perwar, Paul Neuffert, Louis Peterlin, Vincent Sternad, Frank Stave, John Jalovec, Ludvvig Gustinčič.
Izraz naše zahvale naj prejmejo v Si, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za dušo napozabne ranjce in sicer sledeči: Družina John Strauss, družina Frank Keržič, družina Frank Sternad iz Collinwooda, Joe, Edward, Rudolf in Theresa Sternad, Mrs. Alice Hrovat Holycky, Mr. in Mrs. Joseph Hrcvat, družina Klun, družina Jernej Knaus, družina Joe Mervar, družina Tarahtino, družina Joe Gubane, družina Joseph Jerse, Dorothy Keržič, Her-mina, Anna in Fred Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Saso, Mr. in Mrs. Paul Kra-šovec, Mr. in Mrs. Chas. Fox, družina Frank Dolšak, družina Krall, Mr. in Mrs. Frank Scherwaim, družina Matt Kastelic, družina Matt Novak, Mr. in Mrs. Piistavec, Mr. in Mrs. Frank Jerman, Geneva, O., družina Chas. Pen-ko, Tony Tomšič, družina Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Marn, Mr. in Mrs. Frank Koren, družina Anton Fence, M rs. Marv Boltezar, Mr. in Mrs. E. Wil-ke, družina Kozlevčar, Mr. in Mrs. Frank Ulle, Mr. in Mrs. Frank Južna, družina Frank Cercek, Mr. in Mrs. Frank Mavec, Mr. in Mrs. John Pershin, družina Louis Jerse, Mrs. Rose Cimperman, družina Chas. Novinc, družina John Jalovec, Mr. in Mrs. Tony Kram pel, družina Frank Koščak, Mr. in Mrs-Jerry Stroin.
Najlepša hvala vsem, ki so dali ob pogrebu ranjke svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Izraz naše zahva le naj prejmejo sledeči: Frank Keržič. Louis Sternad st., Louis Sternad ml., John Strauss, John Jeglič, John Turk, Frank Sternad, John Leustik, Frank P intar, Chas. Peteani, Frank Marn, Tony Kuhar, Lukas Leopold, Mrs. Cigoy, Arnold Fuller, Frank Beretič, Joe Kcmin, Frank Gruber, Mr. Zaverl, Frank žot, John Jalovec, Louis Zdešar, Frank Dolšak, John Lapuh, John For tuna, Jacob Mavko, John Cerček, Lawrence Turkar, Rose Mesojedec, Frank Leskovec, Jos. Modic, Anton Dolgan, Anton Babic, Jerry Ban, Frank Kozlevčar, Matt Mavko, Jerry Stroin, Anton Košiček, Joe Morgula, Anton Fidel, J ames Dežman, Anton Spilar, Frank Fcrlin. Louis Safran, Frank Kašič, Frank Hribar, Frank Suhadolnik iz Norwood Rd., Jerry Mavko, Steve Malovašič, Frank Ulle, Mr. Holicky, Joe Hrovat, Frank Kurnik, Lawrence Petkov šek, Chas. Novinc, Anton Mauser, Jchn Fabec, Anton Leopold, Frank Gerlica, John Sedmak, Anton Praznik, Frank Zimcyk, John Kocjančič, Joe C ebular, Chas. Tarantino, Max Nosek.
Prav lepo se zahvaljujemo nosilcem krste: Joe Grame, Louis Kožar, John Jalovec, Frank Gruber, John Galič, John Pintar.
Najlepše se zahvaljujemo Rev. F. R. Kathea za spremstvo na pokopališče. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako lepo in simpatično vodstvo pogreba in najboljšo postrežbo.
Izrekamo hvalo vsem, ki so drago ranjko prišli pokropit in ki so jo spremili do groba. Hvala vsem za vse, ka r so nam storili ob času bridkosti, posebno pa Mrs. Berkopec, Mr. Košiček in Mrs. Kožar, če je kako ime pomotoma izpuščeno, prosimo, da se nam oprosti in se ravno tako lepo zahvaljujemo.	i
Ti pa, nepozabna nam dobra gospodinja in ljubljena soproga, mati in sestra počivaj v večnem miru in sveti naj Ti večna luč. Tvoj grob je cilj našim solzam in le na njem se ustavlja truden korak našega življenja. Kličemo Ti: Draga in ljubljena, spavaj mirno večn o spanje v tuji zemlji, ki naj Ti bo lahka do snidenja nad zvezdami!	žalujoči ostali:
Anton Cugel, soprog; Anton Edward, Herman, Albert, sinovi; Antoinette, omož. Saso, Edith in Vera, hčere? Jean Saso, vnukinja; Frank Keržič, brat; Mrs. Louis Sternad, sestra. Geneva, Ohio, 29. julija 1932.
Odpluje iz New Yorka proti Cherbourgu
Posebne privlačnosti so: znatno znižane cene za tretji razred in novi prostori v prejšnjem turističnem razredu za potnike tretjega razreda. Udeležence tega izleta bo spremil na njihov cilj izvežbani potniški uradnik Cunard Črte, ki bo tudi skrbel za njihovo prtljago in vse, kar se tiče potnih listov. Samo enonočna vožnja, na posebnem vlaku iz Pariza.
Vprašajte takoj pri:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland, O.
V CUNARD LINE
Cleveland, O
1022 Chester Ave
Globoko potrtega'srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o veliki izgubi našega preljubijenega in nepozabnega očeta
ANDREW JARC
ki je nanagloma preminul dne 22. junija, 1932 v starosti 53 let. Položili smo ga k večnemu počitku dne 25. junija, 1932 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem darovalcem krasnih vencev, in'sicer: družina Mary Habjan, družina Valentin Mole, družina Uršula Ivnik, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs, Sorn, Employees Foote-BurtiCo., društvo parniola Tent, No.. 12^8 T, M.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnega, in sicer: Mr. in Mrs. J. Mauser, Mr. in Mrs. J. Vidrih, Mr. in Mrs. J. Menart, Mr. in Mrs. Anton Grdina. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Prav lepa hvala vsem, ki ste prišli ranjkega pokropit in mu izkazali zadnjo čast in vsem, ki so čuli ob mrtvaškem odru in ki so ga spremili na pokopališče. Lepa hvala nosilcem krste, ki so ga prenesli k večnemu počitku in sicer: Mr. Math Ermakora, Mr. Anton Smith, Mr. John Gornik, Mr. Frank Haffner, Mr. Charles Rogel, Mr. Andrew Sterbenk.
Iskrena hvala Rev. Andrew Andreyu za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo oskrbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Vi pa, dragi in nepozabni oče, prestali ste težavno pot te solzne doline. Želimo, da počivate v miru po prestanem zemeljskem trpljenju. Sveti naj Vam večna luč in lahka naj Vam bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:
Anna Trennel, hči.
Andrew, Arthur, Edward, sinovi.
Cleveland, O., 29. julija, 1932.
53532348482323534853485353235348485323484848235323484848235323
Zelena žaba
"Pismo baš prejel — pridem takoj." Sedaj se je zbral, bil je gospodar nad samim sabo. Ti ho je pripravil nekaj stvari v mali kovčeg ter ostavil list za hišnico. Tedaj je vstopil tudi O'Brien. Brez uvoda mu je podal pismo: "čitajte to — in potem pojdite z menoj."
O'Brien pa je pismo dvakrat prečital, a nato pogledal Graha-ma in dejal: "Pojdem — kaj pa je?"
"Ugrabili so jo! Najbrže je v Roverfieldu, ako — "
"Nikar, prijatelj, nikar se ne vdajajte zaključkom. Popeljem vas v svojem avtomobilu — poj-diva!"
"Prosite Boga, da ne bi prišla prepozno," je vzdihnil Graham.
XIV.
Boj
Na cesti proti Dippingu je šele O'Brien poročal Grahamu o obisku v Scotland Yardu. "Ne morem stvari razbrati — a nekaj se pripravlja — ne vem kaj. Precej molčeči so tile detektivi— "
"Prepričan sem, da bi se morali tudi s to zadevo obrniti do njih — a pred očmi mi je Nick in moja obljuba," je odvrnil Graham. "Skušal bom na svojo roko ..."
Z glavne ceste sta krenila na stransko pot, ki je vodila v vas. Pred gostilno ste se ustavila. Tu je Graham ostavil O'Briena in šel proti hišici.
"Nobenih novic ni, gospod Graham," mu je dejala gospa Baynes. "Hvaležna sem vam, da ste prišli."
"Prišel sem takoj, želel bi, da bi bil pismo prejel prej, a bi) sem bolan . . . Nikar ne skrbite zame. Kaj mislite vi o stvari?''
"Bojim se zlega . . . Prepričana sem, da je v ozadju vsega Barran.''
"Ne, ne — o onem, kar ste videli?" je vprašal Graham.
Zdrznila se je. "Violet mi je povedala, kaj je videla v Roverfieldu. Gospod Graham, bojim se!"
Celo ta močna, prevdarna ženska se boji, si je mislil Graham. "Pojdem v Roverfield in bom spregovoril z Barranom."
"Bodite previdni!"
"Bom," je dejal Graham od ločno. "Imel sem že opraviti z njim. Gospa Baynes, kaj veste vi o Barranu?"
"Ničesar, z izjemo onega, kar sem vam že povedala. Bil je prijatelj mojemu soprogu, a v oporoki je bil določen kot izvr-šilec iste. Kaj pa je? Preplašili ste me."
"Ali ga niste ftikdar videli, dokler je bil vaš soprog že živ?"
"Nikdar. Zakaj?"
Graham se je trenutno odločil. Gospa Baynes je bila močna ženska. "Zaupal vam bom nekaj : imam pač vzroke, da sklepam, da ni on pravi Barran."
Osuplo je vzkliknila: "Kaj menite?"
"Tavamo še v temi sedaj. Počakajte, da bom najprej govoril z njim."
Graham se je vrnil k 0'Brie-nu in mu dejal: "Sedaj pojdem y Roverfield Hali."
"Ampak ne sam — jaz pojdem z vami."
"Dobro. Peljite me tjakaj — ampak z Baranom bom govoril jaz sam. Morebiti boste vi lahko medtem govorili z Nickom."
"Imate samokres?"
"Imam ga, a ga ne bom rabil, ako ne bo skrajna sila. Prepričan sem, da sem dovolj močan."
"Vendar, vaša bolezen — šibak ste še."
"Nisem — čutim se dovolj močnega za spopad."
Kasno sta prispela pred grad. Mračilo se je že. Dan je bil so-
i
paren, zbiralo se je k dežju. Pre- j skočila sta nizki zid in se znašla , v vrtu. šla sta po tlakovani stezi ,in nato po gričku. Na vrhu s sta obstala. Nekatera okna so j bila razsvetljena.	r
"To je pisarna — kjer je zelena žaba," je pokazal O'Brien. c "Violetina soba je na drugi stra- . ni."	r
Graham je prikimal. "Pojdem naravnost do glavnega vhoda."
"Čakal vas bom tu," je odvrnil O'Brien. "Bodite previdni. Ako bom videl kakega služinčad; da ga poznam, bom skušal kaj izvedeti tudi jaz."
Graham je šel okoli vogala do glavnih vrat, nad katerimi je bi) mal balkon. Vrata so bila hrastova, težka, pač bi lahko kljubovala vsaki sili. Graham se je ob pogledu nanje nehote spomni) besed: "Pustite vsako upanje, vi. ki vstopate!"
V svoji domišljaji je ugleda) Ivana Barrana, kako je plani) skozi ta vrata v ogenj, ki je divjal v notranjosti hiše — kako se bori skozi ogenj v svojem plemenitem namenu, da reši služin-čacl — a zaman. Ta vrata so kljubovala celo onemu požaru, s elm o zato, da stopi skozi nje sedanji lastniki in ona. zagonetna stvar ...
Pozvonil je. Odprl je Wilkins. Grahamu se je zdelo, da mora biti ta človek navzočen pri vsakem pomembnem dogodljaju. Da, gospod Barran je doma. Najavil mu bo gospoda Grahama. Saj je bilo vse tako vsakdanje— pač običajen, čeravno kasen obisk. Graham je šel preko Teše in še predno se je zanesel je stal v pisarni pred zeleno žabo. Mirno čakal — sedaj, ko je stal pred krizo. Tedaj je začul stopinje. Vstopil je Barran. Oblečen je bil v večerno obleko. Smehlja) se je.
"Veseli me, gospod Graham,' je dejal prijazno ter iztegnil roko v pozdrav. In s6 predno se je ta zanesel, že je stisnil možaku roko. "Vsekakor boste ostali na večerji, gospod Graham?
-- O, nikar naj vas ne skr
bi obleka."
Graham se je iztrgal iz položaja ter dejal odločno. "Gospod Barran, ne bom hodil po ovinkih: Kje je gospodična Baynes?"
Začuden ga je Barran pogledal. Ako je bilo njegovo začudenje samo navidezno, je moral biti izvrsten igralec. Niti sledu jeze ni bilo v njegovem glasu, ko je vprašal: "Kaj menite s tem? Nisem je videl, odkar je odšla iz gradu. Zakaj vprašujete?"
"Odšla je od doma — izginila že pred več dnevi."
"Nu, jaz ne vem ničesar — sedaj sem čul o stvari prvič. Zakaj pa — " Sedaj se je pričel razburjati. "Kaj za vraga mislite? Mar hočete reči, da sem jo jaz odpeljal? Ako mislite tako, povejte — nikar ne — !"
Graham ga je prekinil: "Vprašal sem vas . . . ker vi veste, zakaj je odšla . . . ona peklenska stvar, ali kar je že, je prišla k njej in jo prestrašila."
Sedaj pa je stopil na Barra-nov obraz strah, začudenje,, "Kaj menite?"
"Menim ono stvar, katere se je tako bala, ko je bila še tu™ Ako že nimate ničesar skrivati, povejte mi, kaj je ona stvar?"
Barranov obraz se je pokril z masko. "Niti najmanj si ne morem predstavljati, na kaj cikate. V kolikor se pa gospodične Baynes tiče, vam lahko zagotovim, da je ni tu in je tudi jaz potem, ko je od tu odšla, nisera več videl."	>
"Ali je gospa Barran tu?"
"Kaj za vraga pa vas to bri-
JESENSKI IZLET
JUGOSLAVIJO
na največjem Cunardovem ekspres parniku
BERENGARIA
7. SEPTEMBRA
NAZNANILO IN ZAHVALA.
NAZNANILO IN ZAHVALA