Štev. 256.
T LJnbllanl. t tefrtek, dne 10. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
its" Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračalo; nefrank Irana pisma ae ne = sprejemajo, — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprarnlštvo je v Ka iltarjerl allot iter. 6. = Sprejema naroemno, Inserate Is reklamaolje. — ■ Upravnlškega teletona štev. 188. ==
razmere je bilo to, da ni imel vladni zastopnik toliko poguma, da bi to svobodomiselno inteligenco na vse štiri vetrove razgnal; če ni že tega iz dostojnosti storil, bi ga morala privesti do tega koraka vsaj diplomacija in mednarodno pravo, ki zabranjuje žaljenja suve-renov. Seveda papež nima kanonov in regimentov, zato se lahko oko zatisne. Kaj bi se vse zgodilo, ako bi napisali ti prosvitljeni kako pismo na Viljema Hohenzolerna, imenovanega Viljema II. v Berolinu ali na Jurija Oranien — imenovanega angleškega kralja v Londonu. Prepričani smo, da bi bil shod v momentu razgnan. Nekaj nezaslišanega in za katoličane izzivajočega se je zgodilo pretekle dni zopet na Dunaju. V Avstriji, v državi, kjer živi 95 odstotkov katoličanov, ni pustil rektor tehnike katoliških diiakov k slavnosti, ki se je vršila ob priliki njegove inaugura-cije, češ, da ni prostora v dvorani- Torej za Jude je prostor, za katoliškega dijaka ga ni. Še bolj more razkačiti katoličana dejstvo, da so liberalni viso-košolci pri inauguraciji rektorja Ztip-nerja katoliške dijake, ki so bili k slavnosti povabljeni, pretepli do krvi in jih iz živinozdravniške šole vun vrgli. In kaj se je ukrenilo, da bi se taki dogodki več ne ponavljali. Nič! »Tega ne smemo trpeti« pišejo kršč. soc. listi, in to je vse! Namesto, da bi se dvignile krščanske stranke v parlamentu in odločno enkrat zaropotale, da bi bil mir za vselej!
In to so šele prvi sadovi, katere rodi liberalna humaniteta in prosveta, kaj šele pride, ko pride v klasje ta laži-omika, katera se širi po Evropi pod krinko svobodomiselstva in napredka. Mladi ljudje, ki bodo enkrat voditelji ljudstva, učeniki naroda, njegovi sodniki, ki naj bi bili njegovi uzori, pa ne morejo prikriti svoje svobodomiselne strasti in se ne morejo povspeti do tistega gentelmanskega stališča, da bi znali vsaj tuje prepričanje spoštovati! Tako se lahko zgodi, ako se z vsemi močmi temu ne upremo, da bo ta liberalna prosveta postala grob vse znanosti, kulture in civilizacije.
Avstrijska delenacia.
9. t. m. so govorili v plenarni seji Udržal, Kozlovvski, Renner, Nitsche, Klofač, Stumpf in Aehrenthal.
Ravno Češka rabi mogočno armado.
Udržal je kritikoval gonjo zoper agrarce in povdarjal, da agrarei streme upravičeno za tem, da povzdig-
nejo rentabiliteto poljedelstva, stavijo industrijo v službo kmetijstva in celo narodno gospodarstvo postavijo na zdravo, realno podlago. Glede carin-skovarstvene politike agrarei ne zahtevajo nič drugega kakor da se ustvari to, kar je Bismarck naredil v tem oziru iz Nemčije. Govornik odločno protestu-je zoper to, da so Čehi antimilitaristič-ni, zakaj ravno Češka rabi močno armado. Protestuje tudi zoper očitanje veleizdajstva. Če bi res na Češkem bilo kaj veleizdajalcev, bomo z njimi kratek proces napravili. Kar pa se aneksijc tiče, stoji, da smo po njej prišli v večjo odvisnost od Nemčije. Avstrija pa ne more biti ne pangermanska ne panslo-vanska, ampak vsem narodom pravična.
Zoper zatiranje Poljakov in žaljenje sv. Očeta.
Kozlowski slika žalosten položaj Poljakov v Nemčiji in pravi, da so Poljaki globoko hvaležni Avstriji in presvitlemu cesarju, ker jim je edinole v tej državi dana možnost svobodnega narodnega razvoja. Nemčija je res zvesto svojo zvezno dolžnost izpolnila, toda le v lastnem interesu, ker bi bila drugače izolirana. Kar se Laške tiče, tiči v zvezi velika hinavščina, ker se izjave ministrov in dejanske razmere ne krijejo popolnoma. Kar se pa tiče žaljenja, ki ga je zagrešil zoper svetega Očeta rimski župan »Nathan nenvodri«, ni res, da bi bilo to zgolj notranje vprašanje Italije, kakor je izjavil minister Aehrenthal, ker papež je glasom garancijske postave suveren. Govornik se kot Poljak izjavi zoper novo-slavizem, ki ne jiozna tolerance in jadra po ruskem vetru. Če hočemo na Balkanu imeti prihodnjost, ne smemo vladati zoper slovanske narode. Naša zveza z Nemčijo ne sme vplivati na naše notranje razmere.
Socialnodemokraško stališče.
Renner izjavi, da Avstrija ne more plavati politiško ne v germanskem ne v slovanskem toku. Naše zveze se ne ravnajo žalibog po interesih, ampak po nacionalnih ozirih. Socialisti so pa vendar za trozvezo, ker ohranja mir, sosebno proti Italiji. Politike velesile pa socialisti ne marajo. Avstrija je revna dežela, ki ne more prenašati velikega oboroževanja. Bodimo ponižna srednja država in se pečajmo v prvi vrsti s socialnimi in gospodarskimi problemi. Govornik se potem za-dira v nemškega cesarja, ki da s svojimi »šarlatanskimi nastopi« provocira Evropo. Kar se tiče aneksije, je pravica bila formalno na strani Srbije. Pri
' Današnja Številka obsega 6 strani.
Znamenje časa.
Politični prevrati, ki se gode v Evropi, brutalni način, po katerem se zaganja brezverstvo in njega politika v stranke s politično-verskimi programi, neprestano smešenje verskih momentov in bevskanje zoper vse, kar količkaj po krščanstvu diši, vse to nam priča, da stojimo pred viharnimi časi, ki nam prinašajo družabni nered in anarhijo. Kako daleč in kam privede vsa tako-zvana svobod, humaniteta in prosvit-ljenost nam kaže v žalostni luči portugalska revolucija, kjer so morali nedolžni ljudje pred nasilnostjo v cestnih kanalih zavetja iskati. Da se tudi tako-zvana s svobodomiselnostjo navdana inteligenca nič ne razlikuje od teh pocestnih možakarjev, ki hočejo ljudem z bodalom v roki svojo svobodomiselnost v glavo vcepiti, nam priča postopanje rimskega župana Nathana in shoda svobodomiselcev v Inomostu. Ta dva nastopa nam jasno dokazujeta, da tiči vsa ta hvalisana prosveta v brezmejno podlem cinizmu in surovosti. Rimski župan Jud Nathan je namreč 20. septembra ob slavnosti, s katero praznujejo Rimljani na ta dan obletnico vzetja Rima, na breztakten način napadel papeža Pija X. v govoru, v katerem se je norčeval iz krščanskih verskih naukov in žalil njegovo osebo, češ da se je naredil za Boga na zemlji. In to je govoril župan onega mesta, ki je postalo veliko ne po Judih, ampak po papežih, na tleh, ki so prepojena s krvjo katoliških mučenikov, ki so umrli iz prepričanja za stvar, katero je Nathan v blato vlačil. Umetnosti Rima nam pričajo, kaj so papeži za Rim storili. Skrajna per-fidnost je bila, in znak največje nehva-ležnosti, da je govoril to mož, župan mesta, čegar prebivalstvo od Vatikana živi. Zakaj katoličani ne hodijo v Rim Jude gledat, ampak da se poklonijo glavi cerkve in občudujejo umetnosti, katere je nje roka ustvarila.
Papež Pij X. je sicer protestiral v posebni noti na razne države proti tem žaljenjem in surovim izbruhom, ampak uspeh te note je podoben ničli. Slično breztaknost si je dovolila dne 20. oktobra svobodomiselna inteligenca, zbrana v Inomostu na svobodomiselnem shodu. Ob navzočnosti vladnega zastopnika je odposlala ta gospoda na »Jožefa Sarto, takozvanega Pij X. v Rimu«, pismo, v katerem mrgoli žaljenj in ostudnih psovk, katere se nam ustavlja roka zapisati. Značilno za avstrijske
LISTEK.
Portret.
(Angleški spisal Edgar Allan Poe.)
Grad, v katerega se je upal moj slu-¡ra s silo vdreti — ni namreč pripustil, da bi moral jaz, ki sem bil težko ranjen, prespati vso noč na prostem, — je bila «tavba polna veličanstva in polna turo-oe, jednaka mnogim drugim gradom, Ki stoje že od zdavnaj, ne samo v do-nišljiji romanopiscev, ampak v resnici visoko nad dolinami na pečinah Apeni-aov. Sklepal sem po raznih znakih, da ie moral posestnik zapustiti grad šele pred kratkim in to le za malo časa. Nastanil sem se v eni najmanjših in naj-nanj bogato opremljenih sob. Ta soba ie bila v malem stolpu tega gradu. Oprava je bila bogata, toda starinska n na mnogih krajih že poškodovana. ?o stenah so visele tapete in mnogo raznovrstnih bojnih trofej; razen teh pa je bilo na stenah veliko število mo-lernih slik, ki so bile vse v zlatih okvir-lih. In te slike, ki niso bile obešene le /o stenah, temveč tudi v mnogih kotih.
kateri so bili nastali vsled čudne in romantične zidave tega gradu, sem začel opazovati z živo domišljijo, ki je bila gotovo posledica' pričenjajoče se mrzlice; radi tega sem prosil Pedra, naj zagrne okna, ker je bila že noč; velel sem tudi, naj prižge sveče na visokem kan-delabru, ki je stal poleg moje postelje in naj razgrne kolikor mogoče daleč težke zavese iz črnega žameta, ki so za-grinjale posteljo. Nisem dal teh povelj zato, da bi mogel mirno in lepo zaspati, temveč hotel sem se udati popolnoma opazovanju onih slik, katerih razlaga in zgodovina je bila v mali knjižici, ki sem jo bil našel na blazinah.
Dolgo, dolgo sem prebiral knjižico in v resni pobožnosti sem gledal slike. Hitro in krasno so tekle ure in bližala se je tiha polnoč. Motila me je lega kan-delabra, in zato sem obrnil svečnik, četudi z naporom, ker nisem hotel buditi spečega sluge, tako, da je padala vsa luč na mojo knjigo.
Pa to je imelo nepričakovano posledico. Žarki številnih sveč razsvetljevali so sedaj kotiček, ki je bil do sedaj v senci, ki jo je delala ena stran moje postelje. In zagledal sem v tem kotičku sliko, ki mi je bila ostala doslej skrita. Bila ie to slika mladega dekleta, ki ie
bila ravno v tistih lotih, ko se prelevi deklica v ženo. Po kratkem pogledu na ta portret sem zaprl oči. Zakaj sem storil to? Sam nisem niti vedel v prvem hipu, čemu sem zaprl oči. Pa med tem, ko sem tako imel oči zaprte, sem si v duhu našel vzrok temu. Ilotel sem bil nehote dobiti čas, da premišljujem — — čas, da se prepričam, da me moje oko ni varalo — čas, da si pomirim svojo domišljijo, da bi potem mogel hladneje in mirneje soditi. Po kratkih tre-notkih sem pogledal zopet z ostrim očesom sliko.
Nisem mogel in tudi nisem hotel več dvomiti, da se oko ne vara; zakaj že prvi žarek sveče, ki je bil padel na sliko, me je vzbudil iz moje sanjave domišljije, katere vzrok je bila mrzlica.
Slika je kazala, kot sem že dejal, mlado deklico. Videlo se je le glavo in rame, ki so bile slikane v načinu tako-zvanih vinjet; slika me je spominjala na štil najbolj priljubljenih Sullyjevih portretov. Roke, prsi in celo blesteči lasje so se zlivali neopaženo v sence, ki so bile v ozadju nerazločne in temne. Okvir je bil okrogel, bogato pozlačen in umetno izrezan. Kot umetnina je bila slika visoko vrednosti. Toda kar i < jo tako globoko in močno pretreslo, j ni
izvršitvi aneksijc se je vlada frivolm norčevala iz delavstva, industrije ii pravicami parlamenta. Bosenska usta va je pravno neveljavna. Naša agrarn« politika zoper Srbijo in Rumunijo jt napačna. Socialni demokrati hočejo da se meja odpre neomejenemu uvozu
Podpredsednik da govorniku ukor ker je razžalil nemškega cesarja.
Klofač ni zoper zvezo z Nemčijo.
Klofač povdarja, da Slovani vo do ceniti pomen in koristi, ki jih ime za nas prijateljsko razmerje z Nemčijo vendar pa se ne sme želja Slovanov da bi se Avstrija tesneje zvezala tud. z Rusijo in balkanskimi Slovani, tolmačiti kot veleizdaja. Oporeka, da b. na Češkem obstojala antimilitarističnt organizacija, in kritikuje najostreje od ločbo kasacijskega sodišča v antimili-taristiškem procesu.
Aehrenthal pošteno počil socialiste.
Opravičuje vlado, ki ni mogla ol času aneksije postopati dogovorno i delegacijami, ker ni bil čas za to. Iz javi svoje veliko zadovoljstvo, da se j» večina delegatov izrekla za naše zve ze. Oprti na svoje zvezo in n a s v o j t m o č gledamo lahko mirno v bodo6 nost. Bavi se največ z zvezo z Italijo glede katere je delegat šusteršič načel jako važna vprašanja. Dobro je, da st od časa do časa lojalno obravnavajt diference, da se javno mnenje pouči it razjasnijo nesporazumljenja. Prijateljstvo z Italijo se bo, tako trdno upa vedno bolj okropljalo. (Glej članek ge nerala Fadda v »Tribuni«! Op. ured.;
Ker je delegat Renner napadel cesarja Fra.nca Jožefa, pravi Aehrenthal
»To je zelo nehvaležno, da ravni gospodje socialni demokratjo tako go vore o dinastiji in cesarju, ki je sank. cioniral splošno in enako volivno pra vico (Veliko pritrjevanje), kateremu st imajo gospodje socialdemokrati zahvaliti, da tukaj sedijol
ŠPANIJA IN PORTUGALSKA.
V Barceloni je oblast v neki vojašnici zaplenila veliko število revolucionarnih brošur in manifestov in več anarhistov zaprla, sicer pa o tej stvari kolikor mogoče molči. — Ministrstva bo povišalo častnikom plače, namerava menihom prepovedati nabiranje denarja in hoče predlagati fakultativni civilni zakon. — Portugalska vlada je odredila, da mora duhovščina priseči na novo ustavo. Duhovščina prisega.
ne da bi se ustavljala.
1 1 *
: Naročajte „Slovenca".:
moglo biti ne umetniška tehnika tega dela, ne nebeška lepota obraza. Najmanj verjetno je tudi bilo, da bi bila videla moja iz polsnu vzbujena domišljija živo glavo.
Izpoznal sem takoj, da taka misel ni mogoča vpričo velikih posebnosti te slike in tega okvirja. Resno sem iskal vzrokov, čemu me jo ta protret tako ganil in tako sem premišljeval gotovo celo uro, pol sede in pol naslonjen na blazine, in oči vedno v sliko uprte. Slednjič sem menil, da sem našel resnično skrivnost podobe in tedaj sem padel na posteljo. Izpoznal sem bil čar obraza, bil je ta v pristnosti življenja, ki je plulo v teh potezah. Ta čar me je v prvem hipu presenetil, me potem vznemirjal in vzburjal in me celo strašil. V plahem spoštovanju sem postavil svečnik zopet na staro mesto. Tako je bila slika, ki jo bila vzrok moje razburjenosti, spet skrita. Hitro sem zagrabil knjigo, v kateri se je pisalo o teh slikah in njih zgodovini.
Poiskal sem številko, s katero je bila zaznamovana ona okrogla slika in bral nejasno in nerodno pisano povest 1 i jo tukaj ponavljam.
»Bila jo deklica redke krasote in t..\o vesela in poskočna, kot jc bila lepa
= Velja po pošti: ==
Z« oelo leto naprej . K 26'— z« pol leta » . » 13'— za četrt» » , » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo Inozemstvo » 35'—
= V upravnlštvn: =
Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt» » . > 5-60 za en meseo » . » 1-gO S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it. tO v.
SLOVENEC
■ Inserati: t
Enostoipna petltvrsts (72 mm):
sa enkrst.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stana enostoipna gannondrrstn 30 vtnarjev. Pri večkrataam objavljanja primeren pepunt.
===== Izhaja: =====
vsak dan, lzvsemšl nedelje ia praznike, ob 5. url popoldne.
VOLITVE V POŠTORNI.
Kakor poročajo nemški listi, se nahaja v novem občinskem svetu v Poštorni, ki se je te dni izvolil, 21 Nemcem prijaznih svetovalcev in trije Čehi. Čehi so zmagali samo v trtem razredu. • .
LAHI HUDI NA AEHRENTftALA.
Laški rimski listi so zo'o nejevoljni na Aehrenthala, ker je v svojem odgovoru na interpelacijo Scitzevo glede govora podžupana Porzerja postrani udaril gospoda Nathana in označil gibanje zoper njega za upravičeno. Na ta način je — pravijo laški listi — odobril minister »klerikalni protest« na Dunaju, kar seveda framasone zelo boli. Sicer pa nori tudi socialnodemokra-ška »Arbeiterzeitung«. To je zelo značilno, kako se naši socialisti potegujejo za juda Nathana!
ZMAGA DEMOKRATOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
V ameriških Združenih državah se vrše volitve za zbornico, kongres. Splošno senzacijo vzbuja dejstvo, da zmagujejo demokratje nasproti repu-bličanom, pristašem dosedanjega zi-stema. Ravno tam, kjer je osebno agi-tiral Roosevelt, ki ga republičani nameravajo v prihodnji sezoni postaviti za kandidata za predsedništvo, so republičani najbolj tepeni. Dozdaj so si demokrati priborili trinajst mandatov večine nad republičani. Imeli bodo najbrž 40 mandatov več. Tudi v senatu so dobili večino.
Mladenlški težai
za Orle se bo vršil od 14. do 27. novembra v Ljubljani. Spored se je v skupni seji prirediteljev in predavateljev določil sledeče:
14.	novembra, ponedeljek: Dr. Mantuani (v muzeju): Kako ohranimo značaj našega domov j a. (9.—11. dopoldne.) Popoldne še ni določeno.
15.	novembra, torek: Dr. A. Uše-n i č n i k : Nekatera poglavja iz socialne ekonomije. (Od 10. dopoldne dalje.) F. P e n g o v : Pogoji uspešne živinoreje. (4.-6. popoldne.)
16.	novembra, sreda: J. Kalan: Ali bo vojska? (Od 10. ure dopoldne dalje.) Dr. J. Adlešič: O ustroju naše države. (4.-6. popoldne.)
17.	novembra, četrtek: Dr. Gruden : Razvoj političnega življenja pri Slovencih od leta 1848. naprej. (Od 10. ure dopoldne dalje.) I. Podlesnik: Vodstvo mladeniške organizacije. (Od 4.—6. popoldne.)
18.	novembra, petek: I. Cankar: Kratek pregled slovenskega slovstva izza Prešerna. (10.—11. dop.; 11.—12. dopoldne še ni določeno.) Dr. Pogačnik: Občinski zakon za Kranjsko. (4.—6. popoldne.)
19.	novembra, sobota: Dr. Gruden: Socialne razmere kmečkega stanu v preteklosti. (Od 10.—11. dop.) F. P e n g o v : Nekaj poglavji iz naravoslovja. (2.-5. popoldne v muzeju.)
21.	novembra, ponedeljek: Dr. Mantuani (v muzeju): Kako ohranimo značaj našega domovja. (9.—11. dopoldne.) Popoldne še ni določeno.
22.	novembra, torek: Dr. A. Uše-ničnik: Nekatera poglavja iz socialne ekonomije. (10.—11. dopoldne; 11.—12. še ni določeno.) F. P e n g o v : Pomen čebelarstva. (4.—6. popoldne.)
23.	novembra, sreda: J. Kalan: Iz Devete dežele. (10.—11. dopoldne.) Dr. J. A d 1 e š i č : Naša ustava in uprava. (4.-6. popoldne.)
24.	novembra, četrtek: Dr. Grude n : Razvoj političnega življenja pri Slovencih od lota 1848. naprej. (10.—11. dopoldne.) I. P o d 1 o s ni k : Vodstvo mladeniške organizacije. (4.-6. pop.)
25.	novembra, petek: I. Cankar: Kratek pregled slovenskega slovstva izza Prešerna. (10.-11. dopoldne.) Dr. Pogačnik: Občinski zakon za Kranjsko. (4.-6. popoldne.)
26.	novembra, sobota: Dr. Gruden: Socialne razmere kmečkega stanu v preteklosti. (10.—11. dopoldne.) F. P e n g o v : Nekaj poglavji iz naravoslovja. (2.-5. popoldne v muzeju.)
Spored za telovadbo bo približno isti kakor lani; udeleženci bodo dobili itak, kakor tudi predavatelji, v roko tiskane programe.
O bč n i zbor Orla je 27. novembra dopoldne.
Javna telovadba bo ob 6. uri zvečer.
SIovansM vssfnlk.
s Ksaverij Cbamfec. V Varšavi jc umrl v četrtek naglo smrti tudi Ljubljančanom znani poljski pisatelj Ksaverij Chamiec. Bil je na zadnjem časnikarskem shodu v Ljubljani in se je jako zanimal za prirodne lepote naše domovine in za naše narodno življenje. Ksaverij Chamiec je bil rojen leta 1848 v Pustovarni na Ukrajini, učil se je na vseučilišču v Kijevu, potem se je nekaj časa pečal z gospodarstvom na svojem veleposestvu, slednjič se je pa preselil v Varšavo, kjer se je izključno posvetil znanosti in slovstvu. Bil je arheolog, zgodovinar in etnolog. Prvo svoje delo je priobčil v velikem varšavskem mesečniku »Biblioteka Varšavska« pod naslovom »Med stepi in jarki«. Potem jc priobčil ravno tam narodopisno zgodovinski spis »Skrivnosti v Pirenejah«. Važno in trudapolno njegovo delo je dvanajst zemljepisnih kart, ki predstavljajo razvoj rudokop-stva v poljskem kraljestvu. Bil je so trudnik raznovrstnih poljskih listov in član različnih literarnih in umetniških društev. Zlasti veliko zaslug si je pridobil za društvo literarne blagajne, če-gar blagajničar je bil dolgo vrsto let. Mnogo let je bil tudi odbornik društva za izpodbujanje lepih umetnosti. Dasi-ravno že v letih je bil vedno mladeni-ško navdušen za vsako dobro stvar, živahen in agilen. Tudi razna dobrodelna društva ga bodo občutno pogrešala.
š Debata nad ljudsko šolo v ruski dumi. V ruski dumi se je pričela preteklo soboto debata nad ljudskim šolstvom. Na ministrskem stolu je sedel novi naučni minister Kasso namestu poprejšnjega splošno sovražnega Nemca in skrajnega nazadnjaka Schvvarca. Kakor je pa pokazala debata, ne bo novi minister nič boljši od starega in za rusko ljudsko šolstvo so še ne obetajo boljši časi. Kar zadeva pouk v neruskih jezikih, je izjavil minister, da vlada no more dovoliti več, kakor da se prvi dve leti sme rabiti poleg ruskega tudi materini jezik dotičnih otrok. Pozneje pa nič več besede. Torej Poljaki, katerih jc na Ruskem v poljskem kraljestvu 10 milijonov, tako da stanujejo izključno sami Poljaki v deželi brez vsakih ruskih manjšin, bodo imeli v šoli približno toliko pravic, kot jih imajo Slovenci na Koroškem. Cela opozicija je nastopala jako ostro. O govoru poljskega poslanca iz mesta Varšave, gospoda Jablonovskega, piše zmerno liberalni ruski list »Birževia Viedo-mosti«, da je ta govor izražal mnenje
cele ruske države, vladna »Rosija« in panslavistični »Svet« pa pišeta, da je ljudstvo hujskal k vstaji, [t;. •
s Shod duhovnikov patronov poljskih katoliških delavskih društev na Poznanjskem. Dne 8. listopada se je vršil na Poznanjskem shod duhovnikov patronov delavskih društev. Predsedoval je prelat A. Stychel, glavni referat je imel gospod Adamski, glavni tajnik društva, ki je potoval nekoč po Slovenskem in je znan tudi mnogim Slovencem.-Navzoč je bil tudi škof Likov-ski, ki je navduševal zborovalce s toplimi besdami za socialno delo.
s Smrt načelnika ruske tajne policije. Pred nekaj dnevi je umrl naglo na peterburški železnici na postaji Rožica Peter Ivanovič Račkovski, uradnik za posebna naročila IV. razreda pri ministrstvu notranjih zadev, ali z navadnimi besedami povedano, načelnik tajne policije. Z Račkovskim je izginila s pozorišča ena najbolj karakterističnih oseb ruske birokracije. Igral je veliko vlogo v ruski notranji politiki in je imel vpliv tudi na zunanjo politiko. Rodil se je v Kišinovu v Besarab;ji. resnih šol ni imel nobenih, tocla imel je prijeten nastop in lepo postavo in naravno prekanjenost. S temi sredstvi je splezal na vrhunec ruske uradne lestvice. Svojo karijero je začel kot uradnik moskovskega mesta, v začetku se je obračal v radikalnih družbah in je dopisoval v napredne liste. Kmalu mu je pa bolj zadišalo na nasprotni strani in je vstopil v rusko policijo. Postal je desna roka zloglasnega Sudiejkina, prvega organizatorja ruske policijske provokacije, znal si je pridobiti vplivne stike. Mnogo mu je pripomoglo znanje s knezom Bolosclskim - Belozerskim, adjutantom tedanjega carjeviča in poznejšega carja Aleksandra III. V posebno zaslugo se mu je štelo, da je organiziral stražo carjeve palače in ustanovil tajno protirevolucijsko društvo, katerega člani so bile najvišje osebe Peterburga. Pozneje je bil prestavljen v Pariz za načelnika tamošnje tajne ruske policije. Tu je igral veliko, doslej še nepojasnjeno vlogo v sklepanju francosko-ruske zveze. Ker prebivajo v Parizu načelniki ruskih tajnih revolu-cijskih organizacij, je pričel Račkovski je svoja društva in dobil zveze z vsemi razvijati živahno delavnost. Ustanovil je svoja društva in dobil zveze z vsemi revolucfjskimi odbori, tako da jih je imel vse na dlani. Ko je potoval ruski car v Kodanj, jc odkril Račkovski, da nameravajo revolucionarji narediti nanj napad in je naznanil dotične osebe. Ruska vlada je zahtevala zato od Francije, da d& zapreti vse na Francoskem prebivajoče revolucionarje, kakor jih je naznanil Račkovski. Francoska vlada je temu ustregla in v zahvalo je obiskalo rusko brodovje Francijo in so se vršile velike slavnoti v Toulonu. — Odslej jc imel Račkovski vedno skrbeti za varnost ruskih Članov carske rodbine, kadar so potovale kam v tujino. Ko je hotel nekoč predsednik franccoske republike Loubet potovati v Lugdun in se je bal, da ne bi anarhisti naredili nanj kakega atentata, je prosil Rač-kovskega, naj skrbi za varnost njegove osebe, raje kot da bi se obrnil do svojih policijskih agentov. Tak ugled je imel načelnik ruske tajne policije. Toda kakor je na čuden način splezal kvišku, tako je tudi na čuden način padel. Pokopala ga je zadeva z nekim Filipom. Dotični Filip je bil specialist v črni magiji in plešočih mizah. Taki umetniki pa uživajo na ruskem dvoru velik ugled. Račkovski jc bil tako predrzen, da jc odbil ruskim visokim krogom, ki so želeli, naj preskrbi Filipu v Parizu doktorski diplom iz medicine, to zahtevo. V neki spomenici je celo izrazil mnenje, da je Filip sumljiv človek in šarlatan. Ta predrznost jc pa pokopala načelnika ruske lajne policije. Dasiravno je odslej še večkrat nastopal v važnejših trenotkih, kadar so potrebovali njegove pomoči, vendar si ni mogel več pridobiti poprejšnje milosti merodajnih oseb. V zadnjih letih se je moral zadovoljevati s skromno pokojnino osem tisoč rubljov in neko sinekuro, ki mu jc dajala 7000 rubljev na leto.
si Bolparska opera. Bolgarska je dobila svojo narodno oporo: »Bori-slav«. Libreto je po Vazovem romanu napisal N. Popov, uglasbil pa jo je g. Atanasov, kapelnik vojne godbe v Plovdivu. Opera ima štiri dejanja in jo baje krasna.
Car in anarhist. Bulgarski car Ferdinand je doživel pred nekaj dnevi nenavaden dogodek v Caribrodu ob srbsko-bolgarski meji. Car in carica sta spremljala caričino sestro knjegi-njo Elizabeto, ki je bila v Sofiji na po-sotih, z dvornim vlakom do meje. Ko jc vlak došel v obmejno postajo Cari-brod, kjer je vlak moral ostati dalje časa, opazila io carica, kako jc hodil
okoli dvornih vagonov neki mlad. sla booblečen človek, ki se je obnašal zelo sumljivo. Opozorila je na,o carja, v tistem trenutku pa je že opazila policija neznanca in ga aretovala. Šef policije je poročal carju, da je tujec anarhist, ki je izgnan iz Sofije ter c'a je opravičen sum, da je nameraval učini-ti na carja atentat. Car je ukazal privesti anarhista k sebi v dvorni vagon, kjer je ž njim več kot pol ure govoril o anarhizmu in njegovih napačnih temeljnih idejah. Carju se je posrečilo, da je mladeniča v znatni meri odvrnil od anarhističnih misli. Nato ja je car bogato obdaril ter mu obljubil, da se bo zanj zavzel, da mu bo dovoljen povratek v Sofijo ter da dobi službo, v kateri mu bo mogoče dostojno živeti. Mladenič se iv o ganjen zahvaljeval ter je odšel i ona solznih oči.
Dnevne novice.
-h Liberalno časopisje ponižuje 11* beralce. Liberalno časopisje sedaj uganja podlosti, ki kažejo, da mora imeti svoje čitateljc za grozno neumne. Podlosti, ki jih uganja radi dr. šusteršiče-vega govora, so take, da morajo biti radi tega v prvi vrsti razžaljeni — čita-telji liberalnih listov. Liberalno časopisje samo ponižuje liberalce! Ali meni liberalno časopisje res, da ljudje ne bero drugega, kakor »Slovenski Nar.« in kak obskuren faliten enakovrsten list. Zato se skoro ne izplača reagirati na obširne infamnosti liberalnega Časopisja o dr. šusteršičevem govoru. Časi so minili, ko so mesto ljudi »mislili« uredniki liberalnih listov in dasi se to že krepko kaže v slov. javnosti kljub mnogim svojim žalostnim skušnjam, uredniki liberalnih listov še ne vedo. Liberalna politika zavijanj, laži in podtikanj je vedno bolj na kantu, kljub temu to izvestne ljudi ne izniodri in vesoljni jugoslovanski liberalni Izrael se v potu svojega obraza trudi, kako bi vsako stran svojih listov napolnil z večjimi neresnicami in zavijanji, češ, ker nismo za pošteno, odkrito politiko in pošteno delo, moramo pa vsaj metati ljudem peska v oči. To je vse delo liberalcev v politiki. Taki ljudje igrajo sedaj idiote v liberalnem časopisju in namenoma nočejo videti velikega razločka med dr. Šuster-šičevim delegacijskim govorom in dr. Plojem, ki je naravnost pohvalil Buri-ana, ki se je naravnost ognjevito in brezpogojno zavzel za zvezo z Nemčijo, in ki je govoril tako, da je celo liberalcem zastajala sapa. O zvezi z Nemci so pisali te dni celo češki listi, da nam jo koristna v toliko, ker nas varuje pred vojno z Nemčijo, ki bi avstrijskim Slovanom sedaj ne bila v prid, a dr. Šu-steršič je krepko zavzel pri tem edino pravo stališče, da avstrijski Slovani moramo odločno nastopiti proti notranjim vplivom te zveze. To liberalnim časnikom noče iti v glavo. Tare jih skrita jeza, da je njihov hofrat Ploj obležal pred Aehrenthalom kakor je dolg in širok in je sedaj v delegaciji ln tudi v »Zvezi južnih Slavena« popolnoma osamljen, kajti celo član »Zveze južnih Slavena« Baljak se je izrekel proti proračunu. Kar se pa tiče tria-lizma, je vsakemu političnemu šolarč-ku znano, da so nositelji trializma naši poslanci in da je Ploj bil tisti, ki je pred leti najhujše nastopal proti in ga je sedaj skušal samo — kompromitirati. Kričačem, ki napadajo dr. Šu-steršiča radi tega, ker je rekel, naj bo naša država močna, bi pa svetovali, naj se obrnejo s svojimi protioborožc-valnimi nasveti v Srbijo, katere oboroževanje vedno z veseljem beležijo, v Italijo in na druge firme. Ljudje, ki nočejo, da bi bila naša država močna, nočejo dobro Slovencem. Srbskih in drugih »blagrov« si naše ljudslvo ne želi in zato bo Šlo preko takih ljudi ter bo preziralo njihovo bevskanje. Sicer pa priobčimo dr. Šusteršičev govor po stenografičnem zapisniku. Tudi liberalcem bo tako dana možnost, da dr. Šusteršičev govor ne sodijo po liberalnih trobilih, ampak s svojo para e t j o, ako jo kdo izmed njih še kaj ima. Upajmo, da se bo marsikak liberalec vzdignil iz strupenega močvirja svojega časopisja.
-I- Njihov jel Dvorni svetnik Ploj jo oglasil svojo kandidaturo v — »Slovenskem Narodu«. Da dvorni svetnik Ploj išče »Slovenski Narod« za razglas, da namerava venderle kandidirati, bo menda venderle tudi g. Šeguli preveč. Včerajšnji »Slovenski Narod« pravi, da je njegovemu dunajskemu poročevalcu — zanimive zveze! — naročil dvorni svetnik Ploj, da ne namerava opustiti kandidature. Znano je, kako je dunajski eksponent in c. kr. mešetar liberalne stranke spravil svoje prijatelje — do se poslužujemo izraza, ki je posebne priljubljen poglavitnemu 1J u b 1 i a n •
in prijazna. In polna nezgode je bila ura, ko je bila zagledala slikarja, ga vzljubila in ga vzela za moža. Bil je ta slikar strasten, delaven in strog in imel je že nevesto: svojo umetnost; bila je deklica redke krasote in tako vesela, kot je bila lepa; na njenem obrazu je bila pomlad in nedolžen smeh je zvenel, in igrala se je- veselo kot mlada srna. Vse stvari je ljubila, le umetnost je sovražila, svojo tekmovalko, in bala se je pred čopičem in palf-'.o in prod vseni sovražnim orodjem, ki ¡'; odtujilo njenega moža od nje. Zato y. bilo zanjo nekaj strašnega, ko je začel govoriti slikar, da hoče tudi njo, svojo mlado ženo, slikati. A bila je poslušna in ponižna in vdano je sedela več tednov v mračni, visoki sobi v stolpu, v katero jo prihajala svetloba le od zgoraj. Toda on, slikar, pil je sladkost iz svojega dela, katero je nadaljeval uro za uro, dan na dan brez presledka. Bil jc divji človek, ki je mnogo sanjal, in tako ni videl, da je ona luč, ki je padala tako čudna v to sobo, jemala njegovi mladi ženi zdravje in veselje, in on sam ni videl njene bolezni. Ženka pa se je smehljala in smehljala dalje, brez tožbe, ker je čutila, da dela njen mož, ki je bil svetovnoznan, z vročino in strastnim vcseliein nicii portret, videla je,
kako jc mislil in delal noč in dan, da dokonča sliko svoje žene, ki jc tako ljubila, a je vseeno z vsakim dnem postajala boij žalostna in bolna. In resnično, nekateri, ki so videli sliko, pripovedovali so o njeni podobnosti kot o nekem čudežu in kot dokazu za visoko nadarjenost slikarjevo in obenem za neizmerno ljubezen do nje, ki jo je bil tako krasno in dovršeno naslikal. Slednjič pa, ko se jc bližalo delo svojemu koncu, tedaj ni smel nihče več v sobo; zakaj njega jc bila napravila strast dela norega in komaj je še kedaj obrnil oči od slike. In tako ni videl, da je trgal žareče barve, ki jih je nosil na platno, raz liro nje, ki je sedela poleg njega. In ko jo bilo preteklo mnogo tednov in jc bilo k' <■<• nmlo popraviti, morda tu kaka črta na ustih, kak ton na očeh, tedaj jo vsplamtelo Se enkrat življenje v mladi žoni, ko» plamen ognja, ki hoče ugasniti. In potegnil jo slikar tedaj še črto, napravil ton v očeh. Trenotek je stal umetnik vesel in srečen pred sliko, ki sc mu je tako posrečila; pa takoj nato je pričel, ko je še opazoval sliko, trepetati in bledeti in so tresti v groznem strahu; in glasno jo zakllcal: »Resnično, to je življenje samo!« in naenkrat sc jo obrnil, da bi pogledal svojo ženo: --Bila jc mrtva!«
s k c m u eksponentu dunajskega eksponenta in mešetarja, dr. T r i 11 e r j u
—	v »katastrofalno« zadrego. Svetnik dr. P 1 o j ni mogel hujšega prizadeti svoji lastni stranki, kakor da je slovesno klečeplazil pred baronom B u r i a -n o m , protektorjem proslule židov-sko-mažarske bosenske agrarne banke I Zadrega je bila velikanska in liberalna stranka ni vedela, kako bi se izmotala iz te zares grde afere. — »S 1 o v. N a -rod« se je skušal na humorističen način otresti preservilnega dvornega svetnika, češ, da je Ploj »konservativec«. Kdo bi se ne smejal! Ne, gospodje: Ploj visi na Vašem razcefedranem fraku, in ostane tam, če vam je trenot-no še tako napoti. Vi ste branili in še vedno branite njegovo »politiko« in niti sedaj, po gnjusnem kadilu Burianu, ne izrečete tiste sodbe, katero je zaslužil, pač pa blatite dr. Šusteršiča. Vi veste tako dobro kakor mi, da jc Ploj prav tak liberalec, kakor vsak izmed vas in da je izraz »konservativec« iznašel zase le kot slepilo za nekatere ljudi v svojem volivnem okraju, zlasti pa tudi za nekatere gospode v višjih krogih. — Tedaj nič ne pomaga: Vaš Ploj jo, ki je prizadel našemu narodu to sramoto, da je v svoji neskončni servilnosti in-toniral slavospev ustanoviteljem oderuške bosenske agrarne banke! Da je Ploj Vaš, kaže vnovič tudi — »Slovenski Narod«. Najznačilneje je, da se odkrito poteza za P 1 o j a glasilo naj-radikalnejših slovenskih svobodomis-lecev, celjski »Narodni Dnevnik «. Ljubezen mora biti zelo velika in mejsebojno poznavanje zelo jasno, da se radikalno protikatoliški »Narodni Dnevnik« s tako strastno vehemenco poteza za »konservativnega« P 1 o j a ob najneumestnejši priliki, ko ga je celo »Slovenski N a r o d« skušal sramežljivo zatajevati! A zadrega je tudi pri »Narodnem Dnevniku« velikanska, kajti stvarnih razlogov v prilog P 1 o j u nima nobenih
—	zato krije gospoda dvornega svetnika s psovanjem proti S. L. S. Nič ni bolj značilno, kakor ta manira lista, ki stoji nekaj časa že Ploju najbližje. Psovati S. L. S. — ker je d v orni svetnik Ploj spravil svojo somišljenike v smrtno zadrego, to je logika, ki je vredna slovenskin svobodomisle-ccv od prvega do zadnjega. Če sedaj iioče še kandidirati, mu tega seve mi zabraniti ne moremo. Prepriča n naj pa bo, da to ne bo dobro zanj.
+ Hrvatski sabor ne bo sklican do 22. t. m., dasi je to po zakonu skrajni dan. Ban Tomašič namreč še vedno nima svoje večine, vse konferiranje mu ne pomaga. 8. t. m. je zopet poklical k sebi vse načelnike strank, ki so se tudi odzvali in jih vprašal, kaj poreko k temu, če se sklicanje sabora zakasni do 30. t. m., češ, do tedaj upa končno spraviti skupaj svojo večino. Ako bi bile stranke tej zakasnitvi absolutno nasprotne, potem bi moral sklicati brez kraljevega reskripta sabor na 22. t. m., a to bi bilo mnogo neugodnejše kakor pa protizakonita zakasnitev. Načelniki so odgovorili, da no morejo pritrditi zakasnitvi, da pa hočejo zadevo predložiti svojim strankam in definitivni odgovor dati prihodnji dan. Včeraj so poslanci: dr. Lorkovič v imenu koalicije, dr. Starčevič v imenu Starčevičancev, dr. Horvat v imenu Stranke prava in St. Radič v imenu seljačke stranke bili pri banu in razven St. Badiča vsi izjavili, da ne morejo pritrditi protizakoniti zakasnitvi sabora. Badič jc bil baje za odložitev. — Konference v banovi palači se nadaljujejo.
+ Spomenik Rudolfu Habsburškemu. Kakor znano, se postavi na Dunaju veličasten spomenik temu ustanovitelju habsburške vladarske hiše. — Pri tem — namreč pri doneskih za ta spomenik — apelira »Komitee zur Errich-tung eines Budolf von Habsburg-Donk-males« tudi na nas Slovence. Toda kako! Razposlal je veliko število srečk v ta namen prirejene efektne loterije ravno Slovencem, a ni se mu zdelo vredno, da bi dodal srečkam tudi slovensko besedilo. Po pravici se čutimo Slovenci s tem prezirane. Dvomimo, da bodo Italijani boljši odjemalci teh srečk, kakor pa mi Slovenci.— Zahtevamo ravnopravnosti tudi v tem oziru, saj se gre vendar za denar. — Čuta lojalnosti imamo gotovo več kot n. pr. Italijani. —
+ Verski pouk otrok, ki so brez konfesije. Upravno sodišče (je dne 8. I. m. razglasilo razsodbo glede več slučajev, ki se tičejo vprašanja, ali so otroci, ki jili njihovi stariši oglasijo za brezkonfesijonalno, obvezani obis-kavati v šoli verski pouk. Uprav, sodišče je razsodilo, da so obvezani in izreklo, da se mora šoloobveznim otrokom ]K)stavno priznano religijo določiti in da morajo taki otroci potem obiskovali v šolj, pouk v tisti religiji.
—	Odlikovanje Postojnske jame v lovski razstavi na Dunaju. C. kr. ministrstvo za javna dela je podelilo jamski komisiji v Postojni za razstavljene predmete v lovski razstavi na Dunaju prvo darilo, veliko srebrno kolajno in aranžerju razstave, jamoslovcu in jamskemu tajniku g. Antl. Perko-tu pa častno diplomo. Ta skrajno okusna in mogočno učinkujoča razstava ni zamudila vzbuditi za krasno Postojnsko jamo, katera se kaže v vsej svoji kra-soli in posebnosti, mnogo zanimanja in novih simpatij. Kakor piše Perko v predgovoru svojega dela: »Die Adcls-berger Grotte in Wort und Bild«, ki je tam razstavljeno in ga jc založil odbor za zgradbo jamskega muzeja v Postojni, je Postojnska jama v resnici velikanska posebnost, kakršne nima nobena druga dežela na svetu. In dalje pripomni Perko jako dobro, ko piše, da je to podedovano zlo nas Avstrijcev, ki posedujemo tako krasne zaklade in ne storimo ničesar, da bi zvedel vesoljni svet o naravnih čudežih Postojnske jame, tega bajnega podzemeljskega sveta. Da se temu odpomore, uspešno delujeta z veliko vnemo in spretnostjo zadnji dve leti c. kr. poljedelsko ministrstvo in jamska komisija v Postojni.
—	Predavanje o Postojnski jami in njeni okolici. Jamski tajnik G. And. Perko jc predaval meseca oktobra in prvi teden novembra na Dunaju in v Brnu o tem svetovnem čudežu. Pri predavanju je kazal 150 skioptičnih slik po najnovejših jamskih slikah. Predavanja so tako močno učinkovala na občinstvo, da se jc istih vdeležilo nad 5000 oseb. Predavanja so se vršila na Dunaju v avstrijskem turistovskem klubu, v dunajskem foto-kluhu, v ljudsko-iz-obraževalni hiši, v društvu »Skiopti-kon«, v ljudskem domu, v avstrijskem planinskem društvu, v klubu avstrijskih železniških uradnikov in v Brnu v planinskem društvu. Jamski tajnik Perko bode ponavljal predavanja še po drugih mestih v in izven državo.
—	Eksplozija v rudnikih. V rudnikih v Trinidad (Colorado) je nastala eksplozija. Mnogo rudarjev je ponesrečilo, 70 rudarjev je ubitih.
—	Ljudsko štetje. Češki narodni svet je izdal brošuro, v kateri so migljaji za prihodnjo ljudsko štetje s posebnim ozirom na češke manjšine.
—	Študije o slovenski hiši. Zadnje poročilo iz odborovc seje Malice je popraviti v tem smislu, da hoče Matica v svrho študij o slovenski hiši v zvezo stopiti z ljubljanskim amaterskim fotografskim klubom, ki se pravkar snuje, ne s športnim klubom.
—	Z revolverjem ustreljen. V soboto, 5. t. m. so so slepli ponoči fantje pod Tlako v Sv. Križu pri Litiji. Joelen je streljal iz samokresa; zadet je bil Budolf Zupančič smrtnonevarno. Ko so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, je šo živel 24 ur, potem pa jo vsled zadobljene rane umrl. Vzrok pretepa — ljubezen.
—	Dekanija semiška ima sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v sredo 16. t. m. v Semiču. Začetek ob pol 11. uri do-poludne.
—	Novi slučaji kolere so uradno konstatirani v Osjeku in Kamenici; v preiskavi so izločki več drugih slučajev v Viškovcili in Bršadinu.
—	Železničarske hiše v Osjeku. Osješki železniški nastavljenci so so združili v stavbinsko družbo in sezidajo 40—50 hiš za stanovanja. Podjetje financira neka szegedinska banka.
—	Pobegli prisiljenec napadel policijskega stražnika. Franc. Čadež, 42 let star, iz Podgore, je bil kot dolo-mržnež in nepoboljšljiv vlačugar vtak-njen v tukajšnjo prisilno delavnico. Dne 20. oktobra t. 1. je pa od oddelka, ki dela na Jesenicah, pobegnil. On pravi, da je srečal na svojem pobegu v blejskem gozdu neznanega moža, s katerim je zamenjal svojo obleko in dobil za to še nekaj denarja. Napil se jo v neki krčmi žganja in prišel na Bled. Tu jc okoli 7. ure zvečer srečal občinskega stražnika z njegovo ženo. Ta je Čadeža nagovoril, kam da gre. Ta pa je brez povoda potegnil nož ter začel mahati proti stražniku ter mu prizadejal na levi roki, na hrbtu in levih robrih vbodlinc. Čadež jo tako silovito z nožem mahal, da se jo nož zasadil globoko v biležno knjižico ter mu «e presekal debelo bluzo in telovnik, in da ni zadržala biležnica sunka, gotovo bi bil smrtno nevarno ranjen. Čadeža so potom, ko se jc delal nezavestnega, spravili na orožniško postajo. Tudi tu se je orožniku zopcrstavljal in brcal proti njemu, tako da jo potrebovalo velikega napora, ga ukrotiti. Obdolženec, ki no more za razbremenitev svoje krivdo ničesar drugega navesti, kakor da je bil vsled zaužitega žganja razburjen, j' dobil za kazen V/j leta težke ječo.
—	Otrok se je zadušil. Helena Bi-der, kočarieva žena v Adergasu, ima
več otrok, od katerih ima najstarejši 9 let. Vkljub temu je dne 27. septembra t. 1., okolu 11. uro dopoldne vzela čve-tero bolj odrasli hotrok na njivo, doma je pa pustila tri mesece stara dvojčka v zibeljki. Vrnila se jo okolu 4. ure popoldne domov. Ko stopi v sobo, takoj zapazi, da leži Lojzek mrtev polog njegove sestrice. Otrok se je iz povojev razkobacal in obležal na obrazu ter se zadušil. Sodišče je nesrečno mater od obtožbe pregreška zoper varnost življenja oprostilo.
—	Zmrznjeno meso v Londonu. Na londonski trg je dospelo zelo veliko prekomorskega zmrznjenega mesa, in sicer 42.908 četrti iz Avstralije, 71.634 četrti pa iz Argentinije. Poleg toga mesa pa se je pripeljalo na londonski trg v zadnjih dveh tednih še 94.951 četrti ohlajenega mesa iz Argentinije. Vsled tega so padle v Londonu cone mesu za 5 do 8 vinarjev pri kilogramu.
—	Radi kolere desinficiran železniški voz v Št. Petru. Železniški voz, v katerem se je v Gradcu na koleri oboleli stotnik Stressler z Ogrskega pripeljal v Gradec, jo vozil potem še iz Gradca na Dunaj in iz Dunaja nazaj na Reko. Danes so ta železniški voz v Št. Petru dcsinficirali. Kakor se iz Gradca poroča, se stotnik Stressler boljše počuti.
—	Za knjigoveza ugodno mesto, čo so kdo hoče naseliti, se dobi v nekem mestu na Kranjskem. Več pove uredništvo »Slovenca«.
—	Društvo »Kranj« je prejšnjo nedeljo napravilo zabavni večer z dc-klamacijami, petjem in tamburanjem, ki so je prav dobro obnesel. Zadnjo nedeljo jc pa imel g. dr. E. Globočnik zanimivo in Času primerno predavanje o koleri. Govornik jo točno in poljudno opisal znake bolezni, nevarnost njenega rajširjenja in kaj naj storimo, da se je obvarujemo.
—	Obletnica velikega potresa v Zagrebu. Dno 9. t. m. jo bilo trideset let, odkar jo strašen potres porušil mesto Zagreb. Vsako leto se na ta dan opravlja slovesna sv. maša v stolnici. Ono jutro, ko je bil potres (9. novembra 1880.), jc v stolnici ravno opravljal sv. mašo pok. dr. Franjo Rački; dasi se je vse zibalo in pokalo, jo vendar vstrajal in dokončal sv. daritev, ko pa je stopil na prosto, je našel vso ulico posute z razvalinami. Bog očuvaj pomlajeno hrvatsko prestolico enake nesreče!
—	K družinski tragediji v Zagrebu se poroča, da se jc stanje Magen-heima nepričakovano izboljšalo in se zdi, da se hočejo strašne rane zaceliti. Ker pa govori zmedeno in si hoče potrgati obveze, so ga prenesli na blaz-niški oddelek, kjer noč in dan pazijo nanj. Če bi tudi ozdravil, mu bo um ostal otemenjen do smrti,
—	Za tatvino dobro izurjenega psička je moral imeti neznan uzmovič, s čigar pomočjo jo ponoči v Spod. Šiški ukradel stotnikovi soprogi Danijeli pl. Slrigolj 7 kokoši. Perutnina jc bila v hlevu ponoči zaklenjena. Pri durih jo napravljena odprtnina, skozi katero zahajajo kure v hlev. Ta odprtnina je tako ozka, da jc človeku nemogočo se splaziti skozi njo. Pač pa jasno kaže sled, da jo moral imeti tat psa pri sebi, katerega jo spustil skozi odprtino. Preplašene živali so skušale se rešiti pred psom na prosto. Pri tem je imel pa tat lahko delo, da jih je posamezne polovil. Storilca zasledujejo.
—	Iz prepira pretep. Na Poljanah pri Št. Vidu se jc vnel te dni zvečer prepir med posestnikom Antonom Bremcem ter njegovo ženo Marijo na eni strani in med dninarjem Francetom Burgarjem na drugi strani, ker jo slednji Bremcovo ženo psoval. Drugo jutro se je prepir nadaljeval in kmalu sta si bila možakarja v laseh. Pri tepežu je Burgar s kladivom udaril Bromca po čelu in ga nevarno poškodoval. Bremcova žena tudi ni svojemu nasprotniku Burgarju prizanesla, marveč ga je z železno iglico udarila po nosni kosti in na desno stran čela. Zaradi toga bodo imeli vsi trije sitnosti pred sodnijo.
—	Obrtna zadruga na Bledu je otvorila zadružno posredovalnico za delo. Vpisnina znaša 50 vinarjev za delodajalca in volja za 4 tedne. Delojemalec se priglasi brezplačno. Vzorec delovanja vzel se jo po gostilničarski zadrugi v Ljubljani, kateri že več let to posle vodi. Poživljajo so mojstri in obrtniki ter obrtniški pomočniki, da so prigla.se. Naslov enostaven: Načelstvo za posredovalnico dela na Bledu.
Zanimiv poseben vlak. I/, svetovno znanega Hagenbeckovega zveri-tj i .; . Sollingu pri Hamburgu jo od-potj.il poseben vlak 7. dovotnajstorimi vagoni 800 raznovrstnih živali, ki so na-! menjeno za izpopolnitev živalskega vr-
ta v Rimu. Živali so vredne več kot 200.000 K. Zlasti težko je transportira-ti 3 m 80 cm visoko žirafo, za katero so morali vsled številnih železniških prodorov zgraditi poseben vagon. Vozovi, v katerih so spravljene inozemsko živali, imajo poči, tla je v njih dovolj toplo. Ta vlak je sedaj v Gradcu in se polje tudi skozi Ljubljano na Reko.
—	Neznanega utopljenca so včeraj dobili pri Sv. Jakobu ob Savi. Utopljenec je star približno 40 let, hlače ima one finančnih paznikov z zelenim oši-vom, škornje težko, ob jopiču ima na levem rokavu mali žep. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov in tudi denarja nič.
—- Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju. Prihodnja slov. služba božja se vrši v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona (XV, Pouthongassc 16). Vljudno vabimo na Martinov večer, ki ga priredi »Straža« s prijaznim sodelovanjem slov. kat. akad. društva »Danica« in brv. akad. društva »Hrvatska« v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani: »Zut schonen Schafcrin« (VI, Gumpendor-ferstraOe 104). Vspored: 1. M. Bajuk: Na vasi. (Tamb. zbor.) 2. J. Aljaž: Ne tožim: (Mešan zbor.) 3. Katkič: Z Bogom more. (Tamb. zbor.) 4. Dr. B. Ipa-vec: Slovenska dežela. (Mešan zbor.) 5. a) G. Pilič: Elegija Trubadura (Tamb. zbor. b) P. Mascagni: Intermoz-zo iz »Cavalleria rusticana«. (Tamb zbor.) 6. ': Vprašaš, č'mu da som Slovenka. (Mešan zbor.) 7. Martinova gos. 8. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. — A. Čadež. Blagajna se odpre ob pol 6. uri. Začetek ob pol 7. uri. Vstopnina za nečlane 40 vinarjev, člani prosti (legitimacije). Prostovoljni darovi v pokritje precejšnjih stroškov se hvaležno sprejemajo. — Zaostalo članarino se lahko poravna pri blagajni V nedeljo dne 20. t. m. bo v cerkvi sv. Antona (XV, Pouthongasse 16) ob 10. uri dopoldne sv. maša za žive in mrtve ude društva »Straže«. Prosimo, da se sv. maše udeleži vsak, komur je le količkaj mogoče. — Knjige družbe sv Mohorja so prišle in jih udje dobijo pri društvenem podpredsedniku, g Kvasu, ki tudi žc sprejema naročnino za prihodnje leto. Pristopajte k tej pro-koristni družbi in agitirajte, da tudi drugi pristopijo. Odbor.
—	Samouinor Dunajčana v Celov« cu. V Celovcu se jo ustrelil 281etni Iva-rol Teich, družabnik dunajske tvrdkc Teich.
—	Velik gozd »Sopača«, vreden 5 milijonov kron, proda ogulinska občina prihodnje leto na dražbi.
O dogodkih na dunajski živino« zdravniški visoki šoli. Dunaj, 9. nov. Rektor živinozdravniške visoke šole, profesor Tschermak, je izdal razglas, v katerem obsoja izgrede, ki so jih povzročili ob priliki njegove inavguracije dijaki, ki niso slušatelji živinozdravniške visoko šolo, ter prepoveduje nošenje znakov na tej visoki šoli do preklica.
—	Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, jo našo kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi toga. jo zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimojo boljšega kletar-jenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ko no zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršna se .dandanes po svetu zahteva? Ravno tako jo tudi za kletarje, vinsko trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljico so z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tokom tekočo zime več tridnevnih klc-larskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker jo število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komui jc na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bodo v tečaj sprejet, bo o tem obveščen potom posebnega vabila vsaj on teden pred pričetkom tečaja. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko
—	Nov Društveni dom. Jožica dobi kmalu lep Društven dom. Potem pričnemo takoj s predavanji in predstavami. Potreben nam je bil ta naš dom, bo pa tudi, vsaj upamo, ustrezal svojemu namenu. Največ zaslug pri zgradbi doma si je stekel č. g. svetnik S. Zupan, ki kljub svoji sivi starosti stori vse,
da se ljudstvo izobrazi."— Orli so nameravali uprizoriti igro »Tri sestre«. Ker pa dom še ni dodelan, počakajo, da se ta lepa ljudska igra uprizori kdaj pozneje. — Vodovod je gotov. Mnogi gospodarji so to potrebno napravo že napeljali v svoje hiše. Da imamo Posavčani vodovod, je gotovo zasluga dičnega našega g. župana Vilfana in poslancev S. L. S. — Dobimo najbrže tudi telegrafično postajo na naši novi pošti.
—	Tatinski potepuh. Delavec Franc Galjot, stanujoč na Klancu, se najraje potepa po Ljubljani ali njeni okolici. Prišel je te dni v Stožicc ter jc v Buzo-linovi tovarni za salame izmaknil kompletno konjsko opravo, katera je visela v hlevu. Ponujal jo je več posestnikom v Trzinu na prodaj, konečno se mu je posrečilo jo spečati za 10 K 20 vinarjev. Orožniki so pa prišli tej tatvini na sled ¡n vzeli kupcu ukradeno blago.
—	Poučna obrtna razstava zadruge obrtniških rokodelcev v Krškem,, Misel, da bi se v Krškem priredila taka razstava, sta sprožila g. dr. Tom. Romih, ravnatelj meščanske in vodja Dbrtne nadaljevalne šole in g. strokovni učitelj Karol Ilumek. Zadružniški predsednik g. Lovrenc Glogovšek je povabil v nedeljo, dne 30. oktobra, krike rokodelce k skupnemu posvetovanju glede prireditve omenjene razstave. To posvetovanje se je vršilo v gostilni g. Gregoriča in se ga je udeležilo nad dvajset mojstrov. Tudi učiteljstvo je bilo zastopano. G. dr. Romih je razjasnil pomen take razstave, g. Karol Humek pa je govoril o načinu prireditve. Razstava naj bi se združila z razstavo risarskih in pismenih izdelkov obrtnih vajencev, učencev tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole. Vsak vajenec naj bi napravil k eni izmed svojih risarij prikladen obrtni izdelek. Razun tega naj bi tudi mojstri razstavili svoje lastne izdelke. V posebnem oddelku naj bi se razstavile različne surovine in pokazalo, kako pod rodo-delčevo roko polagoma nastane iz surovine obrtni izdelek. Vsa razstava naj Di pokazala, na kako visoki stopinji so pri nas posamezne obrti. Razstava naj Di se priredila meseca avgusta 1. 1911 v prostorih krške meščanske šole. Aranžma prevzame gospod strokovni učitelj Ilumek. Predlogi obeh gospodov predavateljev so bili soglasno sprejeti in na predlog zadružniškega predsednika g. Glogovška se je takoj volil odbor. Sestavil se je tako-le: Gospod župan J. Jerman predsednik, gospod ravnatelj dr. Romih podpredsednik, g. učitelj Fl. Rosman tehn. predsednik, g. Glogovšek tehn. podpred-sednik, g. strokovni učitelj L. Levstik tajnik, g. učitelj Završnik tajnikov namestnik, g. A. Omerza blagajnik, g. Fl. Rosman blag. namestnik. V odbor so oili voljeni še naslednji gospodje: Je-¿•as, Rumpet, Jugovic, Golob Krč, Ge-•aldi, Stary, Šilovinac, Podpac, Jurčec, Koletič, Naglic, Trebše, Čebular, Špani-ček, Krieger, Klobučar, černetič. — Prva odborova seja je v nedeljo, 6. novembra, ob 2. uri popoldne v gostilni g-. Gregoriča.
—	Ustanovni občni zbor »Zadruge gostilničarjev na Bledu« se bode vršil v ponedeljek, dne 14. novembra t. 1., ob Vs 3. uri popoldne v dvorani hotela »Evropa« na Bledu.
—	Zadruga obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju daje na ¿nanje, cla se bodo vršile pomagalske preizkušnje na dne 8. decembra 1910 v zadružni pisarni ob 10. uri dopoldne, «a izvršitev pomagalskega dela se določi 5., 6. in 7. december 1910. Prosilci «a preizkušnje naj vložijo svoje prošnje koleka proste najzadnje do 27. novembra 1910. K prošnji je priložiti 5 K kot preizkuševalno takso.
—	Miklavž se je tudi letos preskr-bel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno je preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučne Knjige, ki nudijo otroku veselo iznena-denje, pa mu tudi največ koristijo. Dglas »Katoliške Buk varne« v d anašnj i štev i 1 k i našteva te knjige.
—	Iz ljudskošolske službe. Izprašana učiteljska kandiclatinja Frančiška Grum pride kot suplentka v Trnje, Jerica Visenjak kot začasna učiteljica v Peče, Frančiška Trpin kot začasna učiteljica v Št. Vid pri Brdu, Vilibalda Pevc kot začasna učiteljica v Komendo in Marija Delak kot suplentka na Krtino. — Deželni šolski svet jc dovolil, da 3e pouk v ponavljavni šoli preloži za poskušnjo v šolskem letu 1910/1911 v šolskih okrajih Litija in Krško v čas od 15. oktobra do konec aprila, oziroma od l. novembra do 15. maja.
—	Žensko truplo so videli plavati po Soči minulo soboto. Imela je rdeč jopič. Pravijo, da jc bila videti še mlada.
— Aretacija radi umora. Pred tremi meseci je bil pri Krškem umorjen bogat kmet. Sum na umoru je padel na dva delavca, Miladina Baljak in Petra Komozec, oba iz Benkovca pri Zadru, ki sta delala v neki tovarni pri Krškem in sta bila izginila takoj po činu. Vse poizvedovanje po osumljenih krivcih je bilo zaman, dokler se ni v zadnjem času poizvedelo, da sta oba delala prej v Tržiču in Sesljanu in da se sedaj nahajata v Trstu. Baljak je bil včeraj aretiran na maoni Faccano-nijevega pristaniškega podjetja, njegov sokrivec je bil pa aretiran v Bar-kovljah. Oba sta izročena krškemu sodišču.
Štajerske novice.
š Nova podružnica »Slovenske Straže«. C. kr. namestnija v Gradcu je potrdila pravila podružnice »Slovenske Straže« za Maribor in okolico. Ustanovni občni zbor se bode vršil dne 16. novembra. Prostor zborovanja in natančni spored se bo še pravočasno objavil. Povsod n a dan podružnice »Slovenske Straže«!
š Iz Rajhenburga. Dne 7. t. m. se je vršil pogreb opata Epalle jako slovesno. Po sv. maši zadušnici, katero je opravil zatiški opat Meier, se je vršilo v grajski kapeli pet absolucij nad opatovo krsto. Iste so izvršili opata banjeluški in zatiški, prijor-prelat iz Zemonika, dekan Verk in domači župnik. Nato je vodil sprevod opat-trapist iz Marija-Zvezde ob asistenci nad 30 duhovnikov. Mnogo odličnega in preprostega občinstva je spremljalo vsem preljubi,jenega pokojnika k zadnjemu počitku. Vlado je zastopal namesto obolelega glavarja grofa Attemsa — baron Steeb, Ob jako ganljivih obredih na pokopališču so položili v grob domači gasilci svojega častnega stotnika. In osirotela samostanska družina se je vrnila potrta nazaj v samostan. Tekom treh mesecev si mora izvoliti novega opata. Dal Bog, da bi v njem dobili drugega Epalla!
š Pok. č. g. I. Krušič, je bil rojen 4. junija 1833. v Medlogu v celjski okolici, kot sin priprostih, a poštenih kmečkih roditeljev. Bogoslovne študije je izvršil v Celovcu in Št. Andražu, gimnazijo pa v Celju. V mašnika posvečen je bil 27. julija 1856. Služboval jc kot kaplan v Artičali, Sv. Petru pod Sv. gorami, Sv. Roku ob Sotli ter Št. Vidu pri Grobel-nem. Leta 1859. je bil imenovan za učitelja veronauka na gimnazijo v Celju, tam je. služboval do leta 1893., ko je stopil v pokoj. L. 1877. je bil imenovan za kn. šk. duh. svetnika, 1906, t. j. ob njegovi SOletnici za kn. šk. konsistori-alnega svetnika. Rajni je bil zelo priljubljen pri v^eh krogih. Sovražnika ni imel. Bil je eden najbolj gorečih in priljubljenih govornikov. Naj počiva v miru blaga cluša!
š Lepo so uspela zborovanja S. K. Z. in S. K. S. Z. v nedeljo, dne 6. novembra. Poslanec dr. Verstovšek je imel dobro obiskan shod v Sevnici ob Savi; poslanec Novak pa na Tinju na Pohorju; dr. Hohnjec je govoril mladini pri Sv. Bolfenku pri Središču; nadrevizor g. Pušenjak pa je imel zadružni shod v Žerovincih pri Ormožu.
š V Slov. Bistrici zboruje prihodnjo nedeljo katoliško politično društvo za slovenjebistriški okraj v hotelu »Au-stria«, in sicer popoldne ob treh. Govorili bodo državni in deželni poslanci. Društvo razteza svoj delokrog po celem konjiškem okraju, zatorej vsi somišljeniki celega okraja na shod.
š Občinske volitve v Hočah, ki so se vršile lansko jesen in proti katerim so se pritožili Slovenci vsled nepravilnega postopanja volivne komisije, so potrjene. V občinskem odboru je sedaj polovica Nemcev reete nemškutarjev proti polovici Slovencev. Kdo bo župan se še sedaj ne ve.
š »Narodni« strankarji za ponemče-nje Celja. Gospa Sitna, ki je pri zadnjih občinskih volitvah v celjski okolici dala. pooblastilo Slovencem in je s tem odločila zmago za slovensko stranko, jc prodala svoje veleposestvo Nemcu Tcp-pei-ju v Celju. Posredoval je pri prodaji za dober bakšiš znani mešetar in raz-kosevalcc posestev g. Dolinar — važen faktor liberalne Nar. stranke v Celju. Vzvišeno narodno-obrambno delo!
š Ormoškega dr. Delpina so imenovala nemška učiteljska društva v Ptuju, Celju in Mariboru za svojega častnega člana. Dr. Delpin se potom nem-škonarodnega sveta spodnještajerske-ga vedno vneto poteguje za to, da dobe najhujši nemškutarski in nacionalni, a, poleg tega najslabše kvalifikovani uči-' telji najboljša mesta. To imenovanje mu je torej čin hvaležnosti.
š Dvojna mera. Ptujsko glavarstvo je v svojem zadnjem uradnem listu strogo naročilo, da se imena nabornikov tako nišejo. kakor so zapisana v
matričnih knjigah. Nemške šolske oblasti pa dosledno vsako slovensko ime slovenskega otroka ponemčijo, n. pr. iz Crcpinko napravijo Tscherpinko, iz Valentič Weilandits itd. Avstrijske postave veljajo samo v prid nemštvu!
š Fram. V nedeljo dne 20. novembra ustanovimo za našo obpohersko župnijo prepotrebno »Kat. slovensko izobraževalno društvo«. Na ustanovnem shodu bo govoril g. dr. Hohnjec. — V vrlo slovenski občini Morje pri Framu jc bil 4. t. m. izvoljen za župana odličen naš pristaš g. Matevž Koren. Že sedem period vodi on županske posle.
š V Mariboru je umrl sodnijski ofi-cial g. Janez Golob v 65. letu starosti.
š Častniki — Los von Rom. Karakteristično za versko in politično prepričanje nekaterih častnikov mariborske garnizije je, da se je konštatiralo v zadnjem času zopet nekaj slučajev odpadov od katoliške vere. Ali ni nobene roke, ki bi zloglasnemu pastorju, podaniku nemškega cesarja, Mahnertu preprečila rovarenje. Če se priprostemu vojaku prepove čitati slovenske v pa-triotičnem smislu pisane liste, kako more višja oblast dopustiti, da se širi med častniki, ki bi vsaj naj bili zgled zvestobe in značajnosti moštvu, odpad-ništvo in »Los von Rom« gibanje.
š Koncert »Glasbenega društva« v Mariboru zadnje nedelje se je dobro obnescl. Občinstvu se je nudil izreden užitek. V Mariboru bo treba večkrat kaj sličnega nuditi občinstvu, ki ne mara več obrabljenih tujih ničvrednih in mnogokrat slabo uprizorjenih igro-kazov.
š Slovensko gledališče v Mariboru,
Iz pisarne: Druga popoldanska predstava v letošnji sezoni je v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. Uprizori se velika burleska s petjem in plesom »Krasna Lida«. Začetek ob 4. uri popoldne.
š Uboj. V torek dne 8. novembra je sin nemčurskega župana Grašiča v Razvanju z nožem zaklal fanta I. Ma-lajnerja, ki je bil takoj mrtev. Za vzrok umora se še ne ve.
š Nagloma umrl je v Okrogu pri Ponikvi veleposestnik Jakob Zdolšck, star 61 let.
š Imenovan je g. Jožef Videmšek, oficijal pri okrajni sodniji v Celju, za nadoficijala.
š Na grobu svojega očeta in svojih bratov se je ustrelil v Gradcu 20 let stari stavec Fric Jursche.
š Umrl je 2. t. m. v Peklu župan Karel Machoritsch, hotelir in posestnik v 51. letu starosti.
š Slovenska Franc Jožefova šola v Ljutomeru priredi prihodnjo nedeljo, 13. t. m., v prid ubogi šolski mladini tombolo v gostilni g. Al. Vaupotiča v trgu Ljutomer. Prijatelji slovenske mladine v Ljutomeru in okolici, pridite vsi! Gre se za drago natšo mladino. Začetek prireditve ob 6. uri zvečer.
š Umrl je v Mariboru c. kr. sodnijski oficijal v pokoju g. J. Gollob, star 65 let,
š Centralna komisija in cerkvene stavbe. Na vsem Spod. Štajerskem vlada med duhovščino velikanska nevolja na delovanje Centralne komisije, ki smatra cerkve le za muzeje in dosledno zabrani vsako še tudi tako očividno potrebno popravljanje ali prenavljanje. Ljudstvo žrtvuje velike vsote, nad katerimi pa razpolagajo visoki nemški gospodje.
Ljubljanske novice.
Ij Ljubljansko krščansko - socialno delavstvo se opozarja, cla poroča na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v nedeljo, dne 13. t. m, v S. K. S. Z. poslanec dr. Krek.
Ij Predavanje S. K. S. Z. Včeraj zvečer je predaval v društvenih prostorih S. K. S. Z. profesor g. Komatar iz Kranja »o zemeljskih odkritjih«. Zanimivo in poljudno je orisal, kako se je vsled trgovine vedno več odkrivalo novih pokrajin in celin na zemlji in. kako se je vršil ves ta zgodovinski razvoj od časa Feničanov do sedanjih trgovskih Angležev. Povdarjal je, kako velikega pomena so bila odkritja za sedanje stanje človeške družbe. O zanimivem predavanju, ki je želo mnogo odobravanja, bomo še podrobnejše poročali. — Prihodnjo sredo dne 16. t. m. predava g. prof. dr. J. Debevec.
Ij Zn veliko skioptično predavanje »Slovenci v Jeruzalemu«, ki bo prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoldne v »Unionu« se že dobe sedeži po 1 K in 60 vin. v trafiki g. Šoukala pred škofijo. Prosimo občinstvo, da si preskrbi sedeže danes in jutri, da bo mogoče pravočasno doloSiii število sedežev. Nove slike o slovenskih romarjih so došle in so prekrasne.
ij Vsem, ki nameravajo priti R nedeljskemu skioptičnemu predava, nju: Ko se predavanje prične, se nikdo več ne pusti v dvorano, zato naj občinstvo blagovoli priti točno k preda, vanju.
Ij Mourdiny, Wintherry, Fay and Comp. Pod tem naslovom priredi spe-cialitetna družba prve vrste dve predstavi v hotelu »Union« danes v četrtek, dne 10. in petek 11. t. m., ter povedo gledalce v »Kraljestvo umetnosti, modernih čudežev in iluzij«. Omenjena družba ima zbranih mnogo odličnih ocen iz svetovnih časnikov. Vse časopisje hvali to družbo kot nekaj izrednega.
Ij Posvečevanje zvonov. Mil. gosp.
gen. vikar J. Flis je posvetil včeraj v Samassovi zvonarni 10 zvonov, namenjenih za Bosno (2), Hercegovino (1), Hrvaško (2), Kranjsko (2), Slavonijo (2) in štajersko (1). — Največji teh 857-5 kg, najmanjši 76 kg.
Ij Umrli so v Ljubljani: Vikt Rajer, rejenec, 5 mesecev. — Ante Nagode, kamnoseški pomočnik, 68 lt — Marjeta Klemene, posestnica, 73 le lj Nedeljski počitek pri vojaki! Kakor nam sedaj poroča naš tozadevn izvestitelj, se je v nedeljo pri dragoncil res delalo, clasi dotična dela ni dal dra gonccm ritmojster g. Ilaydek. Naj si torej preišče, kdo je dal dragoncen preteklo nedeljo toliko dela.
lj Opeharjena Ljubljančanka. M nole dni je nek lepo oblečen možki Ljubljani najel služkinjo Marijo Toj likar, češ, da jo vzame v službo in jo takoj vzel s sabo v Zagreb. V Zagrebu jo je peljal v neko vežo, ji vzel kovčeg in rekel, naj nekoliko počaka. Dekle je dolgo čakalo, a »gospodarja« ni bilo od nikoder več. Končno je uvidela sleparstvo in šla na policijo. Upajmo, da ni veliko deklet tako kratke pameti, da bi se zaupale čisto tujemu človeku.
lj Eksplozija. Ko je včeraj 121etni Jožef Jereb stopil v Kolizeju v športni prostor, mu med vrati prifrči nasproti steklenica, napolnjena s smodnikom, kateri se je bil vnel, steklenica pa je eksplodirala ter dečka po obrazu močno poškodovala.
lj Zaradi prepovedanega povratka v mesto je včeraj policija aretirala Ivano Merastovo, rojeno leta 1857 v Stari Loki pri Logatcu in jo izročila sodišču.
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj opoldne na Vodnikovem trgu posestniku Ivanu Dolničarju iz Dobrave. Kolo je »Diamant«, je že obrabljeno ter vredno 80/K. Tovarniško številko ima 107.594. Pozor pred nakupom.
lj Ukradena spričevala. Dne 3. ali 4. t. m. je bilo v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici ukradenih hlevnemu nadzorniku Juriju Fastlu, rojenemu 1865 v Unter-Fogan pri Lipnici več raznih spričeval.
OLAJŠAVE PRI PRISILNEM IZTIR-JAVANJU DAVKOV.
Finančno ministrstvo je vsled pritožb nacl velikimi stroški pri sodnih nepremičninskih izvršbah radi zaostalih davkov odredilo naslednje olai-šave:
Za zastankc na direktnih davkih in njih dokladah se bo v zemljiški knjigi vknjižila zastavna pravica na nepremičnine davčnega dolžnika v svrho izvršbenega izterjanja šele tedaj, ako bo izvršba neugodno izpadla.
Dalje se bodo izvršile zemljeknjiž-ne zagotovitve oziroma prisilno iztir-janje davčnih zastankov s prodajo nepremičnin davčnega dolžnika šele po daljšem čakanju, in sicer je čakalna doba pri zastankih od 5 do 60 kron
1 in pol leta, čez 60 kron pa eno leto od tedaj, ko je dolžni znesek zapadel. Dolg do 5 kron pa se skloh ne bo zem-ljeknjižno zagotovil ali z nepremičninsko eksekucijo itirjal.
Le v izjemnih slučajih n. pr., če bi se bilo bati, da se davčna terjatev izgubi, ali če bi bilo kasnejše izterjanje zelo otežkočeno, če se davčni dolžnik vede nasilno itd., se bodo navedeni davčni zastanki zemljeknjižno zavarovali, oziroma potom sodne nepremičninske eksekucije iztirjali tudi pred pretekom poldrugega, oziroma enega leta ocl časa zapadlosti, ne da bi se preje vršila premičninska ekse-kucija.
Kar se tiče stroškov pri sodnih eksekucijah premičnin ali nepremičnin za zastankc direktnih davkov in njih doklad, se pri zastankih do 60 K razven postavnih kolkovnih pristojbin in drugih izdatkov v gotovem denarju ne bo sploh zahtevalo nobenih, pri zastankih od 60 do 150 kron polovico in šele pri zastankih nad 150 kron se bo zahtevalo sodno likvidacijo polnega zneska dotičnih stroškov.
S temi olajšavami bo pomagano posebno majhnim davkoplačevalcem in jim olajšan davčni jarem.
Predavanja S. K. S. I
Društva naj vsako predavanje javijo na dopisnici naravnost uredni* štvu »Slovenca«.
Kat. slovensko izobraževalno društvo v Selcih nad Loko je imelo od začetka septembra do danes sledeča predavanja: 1. Kmetovanje nekdaj in sedaj; dr. Krek. 2. Duhovnik in ljudstvo; dr. Krek. 3. Žensko vprašanje; dr. Krek. 4. O jeruzalemskem romanju (dvakrat); župnik Rožnik. 5. O gospodinjskih šolah; gdčna. Ema Pečč.
Št. Jernej na Dolenjskem. Dne 30. oktobra je predaval v izobraževalnem društvu g. Peter Likar, kaplan, o Porlugaliji in portugalski revoluciji.
Katoliška delavska družba v Idriji. Ji. Predavanje: 13. novembra 1910. Oswald, c. kr. katehet: Jeruzalemsko romanje.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Motniku. Predaval knjižničar Plahutnik: 1. 25. septembra o Benetkah; 2. 9. oktobra o Milanu in svetovni razstavi leta 1906; 3. 16. oktobra o vplivu tiska in kako naj beremo; ■i. 6. novembra o italijanski in francoski rivieri in mestu Marseilles.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 13. novembra popoldne ob 4. uri predavanje o gospodarskih stvareh. Govorita č. g. Val. Zabret in g. župan A. Belec.
Iz Cerknice. Poučno predavanje o živinskih boleznih itd. priredi dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli (kaplani-ji) g. Fran Majdič, c. kr. nadživino-zdravnik iz Logatca, h kojemu so vsi možki in ženske najvljudnejše vabljeni._
Razne stvari.
if obrambo gostov. Bavarsko upravno sodišče je že lani razsodilo, da se mora gostilničarju, ki slabo nataka pivo, vzeti koncesijo, češ, da vara goste, ako je v kozarcu 5 centimetrov pen. Sedaj je tožen neki gostilničar, ki je slabo natakal, radi — sleparije. Javnost je jako radovedna na izid obravnave.
Cima Dodici. Vsled znanih dogodkov na Cima Dodici, so nekateri italijanski vročekrvneži zahtevali revizijo meje, češ, da se je dotična italijansko-avstrijska komisija, ki je leta 1905. .znova natančno določila «jejo, zmotila, 'italjanska vlada je nato po vojaških in civilnih veščakili dala preiskati dotič-ne dokumente in razne druge listine ter je sedaj izdala komunike, da je preiskava dognala, da se komisija ni zmotila in so določbe o meji smatrati kot enkrat za vselej ugotovljene. To pa tembolj, ker bi se v nasprotnem ustvaril precedenčni slučaj in bi drugi kon-trahent dobil pravico, da sproži drugo mejne določbe, ki jih Italija želi ohraniti.
Prva srbska trgovska zbornica so
je te dni na podlagi vladno potrjenih pravil konstituirala v Belgradu. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Kosta Riznič.
Kraljevi dvor — igralnica. Neka angleška finančna skupina je ponudila portugalski vladi, da kupi stari kraljevi dvor Cintru. Ta finančna skupina namerava preosnovati kraljevi dvor v hotel, v katerem bi ustanovila tudi javno igralnico, ako vlada to dovoli.
Telefonska In brzojavna poročila.
ZAHVALA SVETEGA OČETA.
Dunaj, 10. novembra. Sv. oče se je po svojem državnem tajniku na naslov dr. Nagla brzojavno zahvalil dunajskim katoličanom za udeležbo manifestacije. V brzojavki zatrjuje, da ga je jako razveselil ta dokaz živo vere avstrijskih katoličanov.
IZ AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Dunaj, 10. novembra. Avstrijska delegacija je danes nadaljevala debato o proračunu zunanjega ministrstva. Danes je govoril dr. Kramaf. Rekel je, da ne bi smola Avstro-Ogrska aneksije enostransko izvršiti, ampak da, bi moralo priti do konferenco velevlasti. Rekel je, da Aehrenthal ni ovrgel očitanj radi Friedjungovega procesa in no Jumničenj, ki so se izrekla o grofu For-?achu. Aehrenthal da bi moral jasno in točno povedati, kdo je bil tisti, ki je veleizdajniško dokumente fabriciral in ponaredil. V tem trenotku poskoči Masaryk s svojega sedeža in pravi: N'ihČe drugi ni kriv, kot grof Forgach, ;o bom še danes dokazal. Mi hočemo
imeti čisto Avstrijo! Nato so jo dr. Kramar bavil 7. nemškim cesarjem in Nemčijo ter dejal: Ako hi kdo rokol, da nemški cesar kali mir, bi tudi jaz proti temu protestiral. A časi so proč, ko so cesarji in kralji odločevali o vojskah. Tako globokovercn člbvek kot jo cesar Viljem, bi se ne mogel strinjati s svojo vestjo, da bi ljudstvo cksponiral. Nad kralji in cesarji pa odločajo sedaj veliki interesi velikih narodov. Zavračal je trditev, da je Nemčija rešila Avstrijo vojske z Rusijo, češ, če bi došlo do vojsko s Prbijo, bi bila vojska samo mod Avstrijo in Srbijo, drugi bi se pa ne umešavali. Kritiziral jo politiko Aehren-thalovo, češ, da se tudi naše razmerje do Rusijo določuje v Berolinu. Aehrenthal jo i-gubil svojo življenjsko nalogo, ker poI,7 zvezne zvestobe Nemčiji in Italiji ni vzdržal tudi prostega izhoda na zunaj, posebno v Peterburg. To je tragičnost njegovo politike.
LAŠKA KOMEDIJA.
Trst, 10. novembra. Tržaški deželni zbor je na predlog ronegata Mraka proti glasovom slovensko manjšine sklonil poslati »nedotakljivemu Rimu«, to je ondotnemu občinskemu svetu, pozdrav brzojavnim potom v znak protesta proti govoru dunajskega podžupana Porzerja proti rimskemu županu Nathanu.
CAR NA POVRATKU DOMOV.
Darmstadt, 10. novembra.. Car se bo s svojo družino vrnil v Rusijo v ponedeljek, 14. t. m.
NEMŠKI CESAR V PETERBURGU ?
Berolin, 10. novembra. Govori so, da je ruski car povabil nemškega cesarja, naj mu vrne obisk v Pcterburgu.
UMIROVLJENJA NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 10. novembra. Umirovlje-ni so štirje admirali, med njimi tudi Feriera in Hamaral.
24 JAPONCEV OBSOJENIH NA SMRT.
Tokio, 10. novembra. 24 Japoncev, ki so bili zapleteni v zaroto proti carjevemu življenju, je obsojenih na smrt.
POLITIKA NAŠLI USTRELJENEGA.
Poznanj, 10. novembra. Vodjo po-znanjske ljudske liberalne stranke, F. Borina, so našli ustreljenega.
VELIKA TATVINA NA ŽELEZNICI.
Zemun, 10. novembra. Neki bogati osebi, ki se je vozila v Carigrad s svojo družino, je bilo ponoči dne 5. t. m. ukradenih na progi mod Belgradom in Lapovem 150.000 frankov v bankovcih. Za storilcem, ki je bržkone član mednarodne tatinske družbe, ni sledu.
SAMOUMOR MILIJONARJA.
New-York, 10. novembra. Znani pivovarnar milijonar Anton Schwarz jo v predvčerajšnji noči izvršil sarno-umor v svoji palači. Baje je izvršil samoumor vsled smrti svojega edinega sina Adolfa.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA LAŠKEM.
Pavla, 10. novembra. Na, kolodvoru Bressana-Botlarone je včeraj vsled napačno postavljenih ogibov brzovlak Genova—Milan trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Dva potnika sta bila ubita, več pa ranjenih, mej temi dva smrtno. Skoda je velika._
T HZ\K OIWIN ti
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 10. novembra.
Pšenica za april 1911.....10 75
Rž za april 1911.......7 75
Oves za april 1911......8'23
Koruza za maj 1911......5 54
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306-2«, sred zraCnl tlak 736-ü mm
Cas opazovanja
9, 9 zvei. 7. zjutr 2. pop Srednia
10
Stanje barometra » mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
S K g
5f i
733 6 13 3 728'3 11-1 730'0 39 vCerajšnia temp. 125
sr. zah. sr. svzh, sr. ssvzh.
ti
Zaradi premembe želi zopet vstopiti v kako župnišče = Vešča popolnoma vsega, pridna in z dobrim spričevalom. Nastopi lahko precej. Naslov pove upravništvo .Slovenca". 3287
Kurzi efektov in menjic.
dne 0. novembra 1010.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	9315
Skupna 4% konv. renta, januvar	
—julij...........	9310
Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	906(1
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober.........	9660
Avstrijska zlata renta .....	11550
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	9305
Avstrijska investic. renta 3'/2o/0 .	8250
Ogrska zlata renta 4% ....	11110
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9155
Ogrska investicijska renta 3 >/2 °/0	8100
Delnico avstrijsko-ogrske banke	1859
Kreditne delnice.......	66200
London vista........	240821/1
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117071/2
	2351
20 frankov.........	
	
	2541/2
Temeljito se poučuje igranje
na cifre.
Naslov
v upravništvu.
320.
zmožna tudi hrvaSkega Jezika v govoru In
pisavi, vešča stenografije In pisanja na stroj se	3309
takoj sprejme
za večjo dunajsko pisarno.
Ponudbe pod S. 4641 na Haasen-stein & Vogler R. G., Dunaj I.
Objava.
Za nasipna obrambcna dela v Vint-garju (Dobrava) se sprejme takoj
VEČ ZIDARJEV
d
Dobrava, dné 5. novembra 1910.
M družba, irla v iti
p. p. Fr. Dobré.	3286
Usak lahko dobi
tako iz mesta, kakor z dežele
zlatnino
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
na obroke
pri zlatarju
J. lfecchief
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
HiSe v dobrem stanju, neka- ta tere z gostilniškimi hon- □ cesijami, sc oddajo
□- po -13
a
Peter Matelič u i
2714
□ □ □
□	s
□	c. kr. konces. posredovalcu za B nakup in prodajo; zavod za j|j
□	plakatiranje, snaženje
U	in reklamo.	i
□	Ljubljana, Škofja ulica štev. 10. jfj
H	CD
	□- Telefon 155. -0
□	B
[g Vsi svoječasno pri meni službujoči in g
g] drugi zakotni posredovalci so neopra- g [g	vičeni izvrševati mojo obrt. 3305 jg
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Gostilna
sc vzame na račun ali v najem.
Ponudbe naj se pošljejo pod besedo: „Zanesljivost" na upravništvo »Slovenca«.
Zima zahteva
H	gorko odejo, rudeče široke koltrc	[S]
[H	K 6 30, pisane široke koltrc K 660,	[g
[Ml	klotaste koltre s pisano podlago	I®'
HI	K 8 80, rožaste flanelaste odeje	[§]
M	K 3-80, flanelaste rjuhe K 2—,	[fj
[g	plahte (koče) po K2—, 2*50, 320,	[g
g]	2798 ter K 4 — i t. d., samo pri	[g
R. MIKUMC. Ljubljana.
Stritarjeva nI. 5. Pošilja se tudi po pošti.
kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja M. IVANČIČ v Medvodah. Orehove tropine vsebujejo 56 o/o protcina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18'— z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila.	3308 i
Vedno najnovejše damsko volneno blago, tu- in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, moško letno iu zimsko perilo, kravate, nogavice, rokav.ee izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk, namiznega perila, ter vezenine za nevestine opreme.	3211
JU ifSffl
Vzorci poštnine prosto.
C, Lisi» Sv. Petra eesta 4.
— Ceno strogo solidne.
Podpisano službo mestnega
razpisuje
3276
Po zado-
mestno županstvo v Novem mestu
tajnika
z letno plačo K 1800"— in tremi petletnicami po K 200"--. voljnem enoletnem službovanju potrdi sc stalno v službi.
Prošnje, opremljene z dokazili usposobljenosti za to mesto, vposlati je najkasneje do 20. novembra 1910 na mestno županstvo.
Novo mesto, 4. novembra 1910.
Jos. Ogoreutz, 1. r., župan.
S H si JTTN F R urar.prva največja domača w.....var.
'	expoTtnatvrdka ur,zlatnine "•f^p^S^
BriijanVi Po n^ki cen, kjatljanaMestni trg. ¡n srebrnine. bastna tovarna ur V, "
z gospodarskim poslopjem, prostornim dvoriščem in lepim sadnim vrtom se pod ugodnimi pogoij proda ali da v najem. Proda se event. tudi samo skedenj. Ponudbe pod: »Ugoden nakup« na uprav, lista. 3277
Zeleznato vino
*
*
lekarja Piccolija v Ljub-ljaai, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 660. Naročila po povzetju. 3281
Učenec
se sprejme takoj za speccrijsko blago. Več pove upravništvo »Slovenca«.
3292
Zelo ugodna prilika.
iz proste roke prodam zaradi družinskih razmer dobro idočo
gostilno in trgovino
z mešanim blagoin v zelo obljudenem kraju tik farne cerkve in pri okrajni cesti z zraven pripadajočim posestvom, ki obsega gozd, travnike in njive, z vsemi primičninami in 3284	neprimičninatni.	3
Več se izve pri lastniku Franc Selanu v Preddvoru hiš. št. 2. p. Tupaliče (Gorenjsko).
r
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
Ü&Í
S M i iiliir L!ubiiana'pred^oti]°19 |
lli fltfaKfll AaA m priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
slSlsli:
Svilnato blago
baržuni, p/iši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, fabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, po rte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Mfidna trgovina P. JV{agdič v Ljubljani,
nasproti glavne pošte.	3012
□□annnannaaaaaaan
tj Naznanilo preselitve. □
D Dovoljujem si vljudno naznaniti svojim D Q cenjenim naročnikom in si. občinstvu, Q [] da sem preselil svojo črevljarsko obrt [j
□ iz Črevljarske ul. št. 4. D
v Gosposko ul. št. 3.	5
nasproti deželnemu dvorcu.	H
Zahvaljujem se svojim cenjenim naroč- H
nikom za izkazano mi dosedanje za-	U
G upanje in se priporočam še za nadaljno D
Q njihovo naklonjenost ter beležim z od-nj ličnim spoštovanjem Alojzij Erjavec, n črcvljarski mojster Gosposka ulica št. 3. n 3279	v Ljubljani.	3
innnnnnn
pletene srajce
9
hlače, jopice in nogavice za moške, ženske in otroke v veliki izberi pri Miklavž,
Ljubljana, ffledarska ulica. 2759
Htifon Šare L?Mbl*ana
Šelenburgoua ulica Sfeu. 5
na vogalu Knaflovo ulice (nasproti : glavne poŠte).	:
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževlna, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
__2965

I
Katolišk
Spillraannove povesti: » u £aŠQ mladi5ie..
Zanimivo pisane Spillmannove povesti so obče priznane kot berilo ne samo za mladino, temveč tudi za odračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemn in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra.
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —'<'>0.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —-40, vezano K --00.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —-40, vezano K —-00.
4.	zvezek : Praški Judek.;povest. K —-40, vezano K —•60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —-60.
(J. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K — 40, vezano K — 00.
7.	zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-60, vezano K —80.
8.	zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namamcha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Reneja. I< —60, vezano K —-80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60. vezano K —-80.
10. zvezek: Zvesti sin. Povest /a vlade Akbarja Velikega. K —-40, vezano K —-60.
U. zvezek: Rdeča In bela vrtnica. Hdeča vrtnica ali mladi mučcnec iz Singare. Povest iz jutrovc dežele. — Bela vrtnica ali mlada «poznavalka. K —-40, vezano K —-GO.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz rnifrijonov v Koreji. K -'00, vezano K —-80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —-00; vezano K — 80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovino kanadske. K —-00. vezano K — 80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K —-40. vezano K —-60.
10. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-00, vezano K — 80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K — 00, vezano K — 80.
18.	zvezek: Preganjanje indijanskih misijonarjev. K —.00, vezano K —p80.
19.	zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Kajene. K —'60, vozano K —-80.
Koristno berilo je najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; ined najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče:
Robinzon starši.
Povest s podobami za otroke. K 1-10. To je stara krasna povest o Robinzoni« v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo.
V^imrilliakll Knjiga s podobami za otroke. K — !)0, nalep-/jVfcl JlljjdiiU. ijena na trdeni kartonu K 150. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali.
Knjiga s podobami za otroke. K 1(50. Lepe večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje.
v podobah. K — 80, vezano K 120. S pomočjo te knjige se nauči otrok Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk.
Hitra vožnja po železnici.
večbarvne slike in poleg njih inice, so otrokom v pouk in j
Slovenski ABC
igraje brati .........................................................................................................................................
Krasno Šarilo očlrašami mlaclini:
(iiiiiiiiiitiiiiiitiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiitiiiiiiuiiiiiiini)mMiinnin*inin«(tii(iiifiiti(iin
Knjiga o lepem vedenju.	v™
K 4'—. To je izredno važna in.koristna knjiga za ves slovenski narod.
Šmida Krištofa spisi:
1.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobčck. Poslovenil P. Ilugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-00, trdo K —80.
2.	zvezek: Jozaiat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-00, trdo K —-80.
3.	zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezano K —80, trdo K 1-—
4.	zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Ilugolin Sattner. Mehko vezan K —-40, trdo K —-00.
5.	zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —-40, trdo I< —-00.
6.	zvezek: Ferdinand. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-00, trdo K —-80.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gčre. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —70, trdo K —-90.
8.	zvezek: Pirhl. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
9.	zvezek: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-00, trdo K —-80.
10.	zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
11.	zvezek: Najboljša dedščina. — Leseni križ. Posl. I'. F. Ilrovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —-00.
12.	zvezek: Roza Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan K —-00, trdo K —80.
13.	zvezek; Sveti večer. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'60, trdo I< —-80.
14.	zvezek: Povodenj. - Kartuzljanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —•'00, trdo K —-80.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salczij. — Mehko vezan K —00, trdo K —-80.
Taras V., Iz raznih stanov. Pesmice (ponatis iz „Vrtca") K — 25.
A r\fr&\ra\s Otrokom prijatelj, učitelj in /AllKCIllft. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in zelo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K t-—. Dobi se še 15 raznih letnikov in sicer od 1. 1894. do 1. 1909. Vffpir Časopis s podobami za slov.mladino. T I ICC. Vsak letnik je zaso celota in velja vezan K 4-—. Dobe se letniki od 1.1905. do 1909.
Vojska na daljnem vzhodu, «t«,
is Mjiis se Hollé»HatoMHi Sivini * Lidiji, Hišni „Ilirija" v Krai in I. üísíss nasi, v Novem mestu.